Slovenska Država
Štev. 4	CHICAGO, ILL., 20. OKTOBRA 1950	Letnik I.
29. OKTOBER-PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNE IDEJE
"Veličanstvo prepozno'' — je kljub ostremu nasprotovanju nekaterih takrat "uradnih'' iz stranke— ponosno odgovoril mladi poslanec iz Slovenskih goric dr. Korošec poslednjemu cesarju mogočnega habsburškega imperija, ko mu je ta ponujal za Slovence "avtonomijo" "federacijo", "trozvezo". Bilo je prepozno. Krivice, katere je slovenski narod doživljal pod Avstrijo, so bile prevelike, da bi se bile mogle pozabiti in verjeti obljubam. Naš narod je hotel več, hotel je narodno svobodo.
Sledil je 29. oktober — dan vstajenja stoletja ponižanega slovenstva, ki je v ustanovitvi in proglasu slovenske narodne vlade videlo u-reaničenje svojih sanj: svoboda, neodvisnost. Kdo bi popisal navdušenje, ki je prevevalo slovenska srca: vsa Slovenija se je ovila v slovenske trobojnice, pometali so nemške napise, Marburg je postal Maribor, Steinbruecke — Zidani most itd.
Toda 29. oktobru je sledil 1. december in "ujedinjenje" in ujedi-njevanje, ki še danes ni končano. Sledila so razočaranja, krivice in narodno zapostavljanje. Vidovdan-ska centralistična ustava 1. 1921 pa je sankcijonirala nadvlado srbske večine v državi. Gotico je zamenjala cirilica, na železniških postajah na pošti, davkarijah, v vojski in diplomaciji. Aleksandrova diktatura je bila samo logično nadaljevanje tega ujedinjevanja, da uduši najna-ravnejši odpor Slovencev in Hrvatov proti pojugoslovenjenju.
Slovensko voljo po narodni samobitnosti in politični neodvisnosti niso strle ječe, pretepanja, procesi, internacije voditeljev, streljanja v slovenske zastave. Nasprotno! Doba slovenskega punktaštva je slavna, ker je živo izpričala vsemu svetu, da narod naš umreti noče. Zelene kravate in slovenska zastava so nam bile puntarski simbol, ne samo proti režimu, temveč tudi proti celotne-
mu državnemu ustroju.
Po Aleksandrovi smrti je velesrb-ska klika bila prisiljena popustiti, toda — da je čakala samo na ugodni trenutek, da zopet nastopi — je najboljši dokaz to, da ni hotela države resno preurediti, temveč so delali samo provizorije: Hrvatom so dali banovino, a Slovenci smo ostali kljub uslugam brez avtonomije. Ko so Hrvatje vstopili v vlado, nas niso več potrebovali.
Kljub vsemu smo Slovenci zaradi svetovno političnega položaja ostali mirni in lojalni v upanju, da nas bo država vsaj branila proti nemškemu in italijanskemu imperijalizmu. Dogodki marca in aprila 1941 so pokazali takratno slovensko vero in upanje v Jugoslavijo, naj se samo spomnimo velikega odziva v slovenske prostovoljske bataljone. Prav dijaška mladina, ki je danes prvoborite-ljica za slovensko državo, je bila takrat pripravljena z življenjem braniti Jugoslavijo. Toda trhlost in ko-ruptnost se je pokazala v pardnev-nem razsulu vojske ter v pobegu dvorske vlade v inozemstvo.
Temu je sledil križev pot slovenskega naroda pod trojno okupacijo in komunistično revolucijo. In sredi največjega trpljenja, ko je narod tako hrepenel po rešilni besedi — pa je prišla še ena izdaja; septembra 1944 je takratni kralj Peter naročil svojim "podanikom" naj se priključijo Titovemu komunističnemu pokretu. Z drugo besedo je on kot takratni predstavnik države postavil Tita za "svojega" vojnega ministra in s tem legaliziral vse komunistične zločine ter dokončno pahnil narod v nesrečo, v kateri se nahaja še danes.
"Veličanstvo prepozno" — kakor dr. Korošec 1918 leta bi danes po morju krvi in solza odgovoril slovenski narod tistemu, ki mu je v času največe stiske pokazal hrbet, — tako bi odgovoril sinu tistega, ki je dal streljati v slovensko zastavo
ter trgati Cankarjev slavospev Sloveniji iz školskih knjig in tistim, ki se postavljajo v vlogo vodnikov, a ne poznajo ljubezni do svojih so-rodnjakov ter ne stremijo za najvišjim ciljem vsakega naroda. In tako bi rekel, če bi mogel svojim tiranom v domovini, ki so nam zapravili Trst in Koroško.
29. oktober naj bo svobodnim Slovencem živo pred očmi. Zgodovinski pomen tega dneva, naj nam pove, da slovenski narodni program še ni dosežen, da še teče naša narodna pravda, da je sedanja slovenska Izjava samo novi izraz stoletnih teženj slovenskega naroda in da temelji na programu iz 1. 1848: . . da bi vsi Slovenci Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske bili kakor v eno kraljestvo združeni''... in da je utemeljena na delni in začasni pridobitvi svobode oktobra 1918, da sloni na Koroščevih punktacijah iz 1931, na Ehrlichovih idejah iz I. 1942, peterih točkah AO 1946 in zač. delovnega programa SLB iz 1. 1947.
29. oktober pa nam pomeni še več: Pomeni nam po izgubi slovenske karantanske države in Kocljeve panonske kneževine — prvo delno realizacijo slovenskih teženj.
Bodimo ta dan s srcem in mislijo v naši v verige vklenjeni Sloveniji ter se pripravljajmo na dan, ko bomo — če bo božja volja in z Njegovo pomočjo — pomagali graditi slovensko državno zgradbo — v družini svobodnih evropskih narodov.
Dr. L. L.
Koroška - naša bolečina
Kadar koli berem poročila iz Koroške, sem zaskrbljen. Slovenci na Koroškem so dali Sloveniij velike može: Urban Jarnik, Einspilerje, Anton Janežič, Grafenauer itd. Med koroškimi Slovenci je deloval sin veselih Slovenskih goric, vedno nasmejani pevec in organizator, duhovnik Vinko Poljanec. Slomšek je deloval med koroški-(Nadaljevanje na 2. str.)
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8,111.
Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Lahko se plača tudi polletno.
KOROŠKA — NAŠA BOLEČINA
(Nadaljevanje s 1. str.)
mi Slovenci. V Blatogradu na Koroškem je govoril znane zlate besede o spoštovanju materinega jezika. Na Koroškem je pasti-roval pisatelj F. Ks. Meško. Na Koroškem je vzniknila Družba sv. Mohorja, ki bo prihodnje leto obhajala 100 letnico blagoslovljenega obstoja. Na koroških tleh stoji božjepotno svetišče, menda prvo postavljeno med Slovenci — vsem poznana Gospa Sveta. Na Koroškem, blizu glavnega mesta Celovca, stoji vojvodski prestol, 1000 letni pomnik slovenske prošlosti. Tu je začetek slovenske državnosti, tukaj je slovenski kmet v slovenski besedi, na najbolj demokratični način ustoličeval svojega vladarja. Ob imenih slovenskih vladarjev vsakemu Slovencu zaiskir oko: In-ko, Valjhun, Gorazd, Hotimir . . .
Koroška . . . Naša bolečina. Teža vse-nemštva, se je najbolj navalila na zibelj-ko slovenstva na — Koroško. Sila, zvijača, zahrbtnost, so bila orožja proti slovenskemu življu na Koroškem. Dvojezična šola, kjer je nemščina kraljevala, slovenščina pa je bila ponižana kot jezik hlapcev in dekel, je narod odtujevala materini besedi. Iz urada so jo potisnili in še kaznovan je bil, kdor je po slovensko hotel priti do pravice. Le hiša božja je bila dolgo časa edino zavetišče slovenske govorice. Vse do prihoda nemškega in tudi avstrijskega malika — Hitlerja.
Takrat se je začel novi križev pot. Hujši od vseh prejšnih. Več sto slovenskih družin je bilo izseljenih, mnogi drugi zaprti,tudi pobiti, duhovniki razkropljeni, denarni zavodi oropani, društva razpuš-čena, še celo v cerkvi je bilo prepovedana slovenska pesem in molitev. V težke mi-ljone gre gospodarska škoda, narodnostna pa je nepopravljiva.
Po zmagi nad hitlerjanstvom je nekaj časa splahnel vsenemški pogum. Toda nestrpnost je ostala. S koliko težavo se je obnavljalo gospodarstvo, s koliko borbo je prišla slovenčina vsaj do skromnega mesta v ljudski šoli. Koliko nerazumevanja za slovenske potrebe pri vladi, bodisi v Celovcu, ali na Dunaju. In danes? Nacizem spet vstaja. Da, celo grozi. Grozi Slovencem, grozi slovenski besedi v šoli. Zadnje državnozborske in deželno zbor-ske volitve so dale nacistom na Koroškem (VdU) kar osem poslancev. Nacistični poslanci so postavili kot svoj glavni program: uvedbo samonemške šole. Niti to trohico slovenščine, ki jo marsikje mrcva-rijo slovenščine nesposobni učitelji, mor-
da celo bivši nacisti, ne privoščijo Slovencem. Zavedni slovenski učitelji trpijo vsled nezaupanja, šikan od strani vse-nemško usmerjenih predstojnikov. V zadnji dobi je nacistična VdU priredila po Koroški vrsto zborovanj proti dvojezični šoli. Vodja VDU je rekel na zborovanju v Velikovcu: "Kakor gotovo stojim tu pred Vami, tako gotovo bo še tekom 1. 1950 konec dvojezične šole". V koroškem deželnem zboru je prišlo večkrat do burnih nastopov od strani nacistov proti slovenskemu delu prebivalstva, ki hoče, da se slovenski otroci uče tudi materinega jezika. Smelo trdimo, da bi do te ukinitve tudi prišlo, če bi Avstrija ne bila v taki zagati kot je. Dokler bodo imeli še kaj besede zapadni zavezniki, dokler ne bo mirovne pogodbe, tako dolgo si ne bodo upali izvesti svojih načrtov. Pozneje pa? . . . Kdo ve, kdaj in kako se bodo vsenemški šovinisti spet znesli nad slovenskimi Korošci? To, kar tli v srcih takozvanega "gosposkega" naroda, utegne biti prej ali slej usodno za slovensko Koroško. X. oktober 1920 in vse kar je pozneje prišlo nad zibeljsko slovenstva — Koroško-nam je opomin k čuječnosti! Koroška je naša vselovenska zadeva. Ni rešitve za koroške Slovence nikjer drugje kot v svobodni slovenski državi. Na Gosposveiskem polju naj se zopet obnovi demokratični način ustoličevanja slovenskega suverena, sina svobodne slovenske zemlje. Gospa Sveta, apostol Koroške, sv. škof Modest ter kne-ginja sv. Hema, rešite nam slovensko Koroško!
dro.
Za Slovensko Državo in demokratično iskrenost
SLOVENSKA IZJAVA, ki jo svobodno podpisujejo svobodni Slovenci križem sveta, ni po godu krogu g. dr. Kreka. Anonimni dopisnik je dal izraz temu nezadovoljstvu z osebnim napadom name. Dne 26. septembra pa je isti list na prvi strani (in s črkami, ki jih sicer rabijo za naslov) priobčil "Izjavo in prošnjo Slovencem", v kateri g. dr. Krek osebno roti "vse Slovence naj (Slovenske izjave) ne sprejmejo in ne podpišejo" in, kot običajno, vsevedno pristavlja, da "Izjava ne more imeti nobene koristi za Slovence, more nam le škodovati".
V spominu nam je, kako je dr. Krek leta 1946, v sličnem tonu in s skoraj istimi besedami, pozival proti Akcijskemu odboru za zedinjeno slovensko državo.
Akcijski odbor se seveda ni dal ustrahovati in je uspješno nadaljeval svoje pionirsko delo za slobodno in zedinjeno slovensko državo. Učinkovito je A.O. opozoril uradni zavezniški svet na slovensko vprašanje v zvezi s Trstom in s tem doprinesel k srečni odločitivi, da Trst ni bil dodeljen Italiji, ko je bil soglasno odre-čen Jugoslaviji. Na ta način so ostala vrata odprta za možnost bodoče pogodbene unije med Svobodnim tržaškim ozemljem
in osvobojeno Republiko Slovenijo.
Naše stališče in naša borba sta jasni kot beli dan. Mi stojimo in se borimo za popolno slovensko enakopravnost med evropskim narodi v smislu treh točk SLOVENSKE IZJAVE: Osvobojena Republika Slovenija — pogodbena zveza med svobodno Republiko Slovenijo in Svobodnim tržaškim ozemljem — enakopravno članstvo te slovensko-tržaske zveze v novi slobodni Evropi kot bo urejena na osnovi vzajemne odločitve vseh svobodnih evropskih narodov. Pika.
Kaj pa hoče g. dr. Krek in njegov (ne-delujoči) 'Narodni odbor"? Poglejmo, kaj pravi o tem prvi vir in javni dokument.
Dr. Krekov "Koledarček slovenskih e-migrantov 1946" je poleg slik in izjav ex-kralja Petra in dr. Kreka objavil tudi sle- ' dečo narodno-politično izjavo takratnih sestavin "Narodnega odbora": "Vse tri stranke sloje na stališču kontinuitete kraljevine Jugoslavije". (Podpisani: Krek, Bajlec; Pestotnik, Zaje; Topalovič (Srb), Jelene).
Znaki so, da se SEDAJ dr. Krek pripravlja zapustiti ta svoj ne-slovenski "narodni" program. K temu ga n. pr. odprto poziva poznani člankar, v uvodniku "A-meriške Domovine" z dne 25. septembra t. 1., kjer piše: "Slovenska emigracija ne sme . . . dovoliti, da bi slovenski narod v svobodnem svetu predstavljal bivši kralj Peter . . . slovenski narod gledanje kralja Petra odklanja . . . Slovenci presojamo svoj državno-pravni položaj danes (!) v popolnoma drugačni luči kot si to zamišlja bivši jugoslovanski kralj . . . Želeti bi bilo, da zavzame slovenski narodni odbor k izjavi bivšega kralja (o kontinuiteti kraljevine Jugoslavije — op. pis.) jasno in odločno (!) stališče ter začne (!) odločnejšo borbo za uresničitev slovenskega (!) narodnega programa". (Podčrtal in s klicaji opremil pis.)
Torej bo končno le treba priti na slovensko pot Akcijskega odbora in SLOVENSKE IZJAVE. Seveda razumemo psihološke težave tega poznega prehoda. V tem tiči ves razlog dr. Krekovega izpada proti nam. V pomirjenje mu naj služijo številni vzgledi konvertitov. Njih osebna veličina je prav v tem, da so obenem s svojimi zmotami znali premagati tudi svoj napačni osebni ponos pa tudi — napačno sramežljivost.
Ker pa se je g. dr. Krek že v drugič smatral za poklicanega avtoritarno pozivati Slovence proti slovenski državni akciji, in nas pri tem še krivično klevetati, je potrebno in pravično, da javno ugotovimo nekatera bistvena dejstva njegovega političnega položaja, da se bo videla vsa neutemeljenost njegovega avtorita-rizma:
1. G. dr. Krek ni bil nikoli izvoljen za kakršnokoli predstavniško narodno funkcijo na listi Slovenske ljudske stranke, ali kakorkoli drugače, v času pred belgrajsko dvorsko diktaturo; kaj šele, da bi kdajko-li bil izvoljen za "predsednika SLS", za kar se izdaja.
(Nadaljevanje na 3. str.)
N. Y. Times o slovenski politiki
Znani vodilni ameriški dnevnik, "The New York Times, je začetkom oktobra objavil vrsto člankov "o vodilnih osebnostih med političnimi emigranci iz sovjetskih satelitskih držav vzhodne Evrope"— kot je uredništvo Times-a označilo te članke. Dejansko predstavljajo ti članki, ki jih je napisal ugledni politični anallst Will Lissner, doslej najbolj izčrpni pregled srednje-vzhodno evropskih političnih tokov v emigraciji.
V tem pregledu smo tudi Slovenci bili deležni sorazmerno enake omembe kot druge narodnosti.
Politična akcija g. dr. Kreka, ki je u-služben pri "National Committee for Free Europe", je bila tako-le omenjena: "Neki Narodni odbor za Slovenijo ima svoj sedež na 1452 Spring Road, N. W., Washing-ton. Njegov predsednik dr. Mihael Krek, vodja Slovenske ljudske stranke, je sedaj v New Yorku."
Naša slovenska državna akcija pa je bila označena sledeče: "Zmerna (v pomenu političnega izrazoslovja levica,desnica — op. ur.) struja za slovensko samostojnost je tudi zastopana v Združenih državah. Nje vodilna osebnost je dr. Ciril Že-bot, profesor narodnega gospodarstva in socialnih znanosti na Duquesne univerzi v Pittsburghu."
Pisec omenja tudi srbske, hrvaške, ma-cedonske, črnogorske in bosansko-herce-govske struje v emigraciji ter tako-le zaključuje: "Dočim so ti Srbi monarhisti, pa Hrvati in Slovenci ter ostale narodnosti zahtevajo zvezno organizacijo bodisi južnoslovanskhi narodov, bodisi podonavskih dežel, v kateri bodo njihovi narodni interesi zajamčeni. Hrvaški in slovenski predstavniki pravijo, da njih narodi ne bodo nikdar več sprejeli kakega srbskega kralja."
Zaključni članek obširno razlaga ustroj in delovanje ameriškega "National Committee for Free Europe", ki je zasebna u-stanova, "preko katere morejo Amerikan-ci pomagati emigrantom, ki so voljni boriti se na predstraži osvobodilnih gibanj njihovih dežel." V tej zvezi člankar tudi omenja, da ta "Odbor podpira predstavnike vseh političnih odtenkov razen komunistov na levi in fašistov na desni". Članek je izredno poučen in zato priporočamo vsem Slovencem, ki imajo na kak način dostop do čitanja N. Y. Times-a, da si te članke preberejo. Potem bodo imeli jasnejšo sliko o N.C.F.E. in o emigrantski politiki ter ne bodo več odvisni od netočnih in pomanjkljivih govoric kot doslej.
Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je dr. Ciril Žebot, predsednik Akcijskega odbora za slovensko državo (ki, kakor znano, preživlja sebe in svojo številno družino v Ameriki s svojim poklicnim delom kot univerzitetni profesor), v stiku s predsednikom N.C.F.E., Mr. De Witt V.
Macedonska izjava
Kakor smo že poročali v zadnji štev. "S. D." so v dneh 3., 4. in 5. sept. zborovali v Gary, Ind., delegati "Macedonske politične organizacije" za USA in Kanado. Ob tej priliki so sprejeli Izjavo, katero objavljamo v izvlečku:
1)	Po prepiru Tito-Kominform, je svetovno kominformistično časopisje začelo obravnavati macedonski problem. Nova komunistična politična linija v pogledu polstoletnega macedonskega vprašanja, sedaj stremi za tem, da se med tri države razdeljena Macedonija, združi v posebno državno telo. To bi seveda pomenilo pod sedanjimi okoliščinami da se ustvari novi sovjetski satelit.
2)	Macedonija, srce Balkanskega polotoka, zavzema važno geografsko-strateško pozicijo, katero želi Moskva uporabiti za svojo ekspanzijo na Balkan. Ko se je ponesrečil Sovjetski poiskus priti na Egejsko morje s pomočjo grških partizanov, pa sedaj poskuša doseči Egej in s tem tudi Dar-danele ter Sredozemlje preko Macedoni-je, — čeprav je jasno, da Moskvi ni do svobode Macedonskega naroda.
3)	Dokler sta bila Tito in Stalin še prijatelja, je sovjetska politika podpirala Titove aspiracije proti Solunu. Takrat je Moskva nameravala doseči svoj cilj pod krinko "Združenja južnih Slovanov". Takoj po sporu pa je Moskva začela iskati svojo pot, na Egej preko Macedonije.
Po gornjih ugotovitvah delegati 23. konvencije M.P.O. sprejemajo naslednjo izjavo:
Ideja svobodne in suverene Macedonije datira od leta 183, ko se je organiziralo macedonsko osvobodilno gibanje proti turškemu režimu, ko je macedonsko ljudstvo navdušeno sprejelo William Gladstonovo geslo: "Macedonija Macedoncem". V avgustu 1903 je v znamenju tega gesla vstal naš narod v velikem ljudskem uporu proti sultanovem režimu.
Naše ljudstvo še danes upa, kakor je upalo leta 1893 in 1903, da bo enkrat le doseglo svoje združenje, svobodo in neodvisnost. Prepričani smo, da more samo tako Macedonija služiti miru in gospodarskemu razcvitu na Balkanu. Taka Macedonija se more včleniti v širšo federacijo — na podlagi enakih pravic in dolžnosti.
Z vso odločnostjo pa odklanjamo kominformistično tezo glede Macedonije, ker bi ista pomenila samo podvrženje Macedonije pod komunistični jarem.
Hočemo tako macedonsko državno obliko, ki bo slonela na temeljih zapadne demokracije.
Poole-om. Med drugim je dr. Žebot obvestil Mr. Poole-a o naši akciji v zvezi s SLOVENSKO IZJAVO ter sporočil, da bo odboru kmalu predložena knjiga vsebujoča podpisane izv6de Slovenske izjave kot dokumenat slovenskega hotenja in borbe za državno samostojnost in enakopravno
ZA SLOVENSKO DRŽAVO . . .
(Nadaljevanje z 2. stra)
2.	Neglede na ne-fair nastanek in zgodovinski fiasko takoimenovanega "Narodnega odbora" v Ljubljani, je treba omeniti, da je dr. Krek postal "post factum" predsednik te tvorbe po volji par poedin-cev v Rimu.
3.	Pomilovanja vredno je, da g. dr. Krek dovoljuje svojim prijateljem nazivati ga celo za "narodnega voditelja", kar pomeni norčevati se iz zdravega čuta, iz osnov demokracije ter iz suverenosti in politične zrelosti slovenskega ljudstva.
4.	G. dr. Krek ni kak slovenski "predstavnik" pri N.C.F.E. v New Yorku — kot je to razširila njegova propaganda — temveč je le eden izmed begunskih uslužbencev te ameriške utsanove.
To so dejstva, ki bi se jih moral g. dr. Krek pri svojem političnem delu v emigraciji zavedati in temu primerno ravnati. Ničesar osebnega nimamo proti dr. Kreku ali proti komurkoli drugemu v slovenski politični emigraciji. Odločno pa odklanjamo dosedanje dr. Krekove nedemokratične politične metode, enako kot smo že pred leti odklonili njegovo dosedanjo ne-slovensko politično linijo. Demokratična iskrenost in slovenska država sta osnovi našega sodelovanja s komurkoli v emigraciji.
Tisti, ki smo v svobodnem svetu, moramo vsi iskreno vršiti to, kar je naravna dolžnost vsake svobodne emigracije in v čemer ne moremo biti v navzkrižju z narodom in njegovimi demokratičnimi pre-rogativami. Da slovenski narod hoče narodno svobodo v državni enakopravnosti z drugimi narodi, je prav tako ob sebi u-mevno, kot to, da vsaka družina stremi za lastnim domom in vsak kmet hoče biti gospodar svojega grunta. Kdo in kako bo svobodno slovensko državo urejeval in upravljal — to bo pa določil narod, ko bo osvobojen. Ali najprej mu mora pravica do svobode biti mednarodno priznana. In to doseči, je naša dolžnost v svobodnem svetu.
Zato pa pomnožimo svobodne slovenske podpise pod svobodno SLOVENSKO IZJAVO. To bo najpomembnejša proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, čigar nebogljeni prvi sad se je posušil prav zato, ker nismo pravočasno imeli slovenske narodne politike. Če bi ne bilo Akcijskega odbora, bi je še danes ne imeli. S SLOVENSKO IZJAVO pa je slovenska narodna politika postala nepremakljiva osnova naše narodne bodočnosti.
Dr. Ciril Žebot, predsednik
Akcijskega odbora za slovensko državo.
povezanost z drugimi evropskimi narodi v solidno zvezo, ki bo sposobna te narode gospodarsko dvigniti in jim zavarovati mir in svobodo, česar predvojne države grednje-vzhodne Evrope niso mogle dati.
Kaj je novega po svetu?
Na Koreji. Ko je šla zadnja številka "SD" v tisk, se je na korejskem bojišču zasukala tudi bojna sreča. Vojskovodja MacArthur je pošteno nabrisal severno korejske boljševike. Počasi se je umikal proti skrajnemu koncu južne Koreje in tako zvabil za seboj rdečo armado. Ko mu je bilo umika dovolj, pa je kot strela z jasnega neba vdrl komunistom za hrbet. Izkrcal se je blizu glavnega mesta Seoula. Komunistov se je lotila panika. V 14 dnevih j,e padel Seoul, vsa komunistična armada pa je padla kot miška v past. Sedaj prodirajo čete Združenih narodov že preko 38. paralelke v osrčje severne Koreje. Letala pa tolčejo in razbijajo prihajajočo pomoč bežečim severno korejskim komunistom. 29. septembra je MacArthur prispel v glavno mesto Seoul in slovesno izročil prestolnico v roke državnega predsednika Synggman Rhee-ja. Pretresljiv je bil trenutek, ko je zmagoviti vojskovodja pozval svoje vojake, da z njim vred molijo k Bogu vojnih trum molitev zahvale — Očenaš.
Sovjetske mine ovirajo ladje. Tri vojne ladje so trčile ob plavajoče mine. Dve sta bili poškodovali, ena pa se je potopila. Mine so bile sovjetskega izvora.
Preprečeno komunistično nasilje. Komunisti so nameravali v Zapadni Nemčiji izvati nemire in sabotažo. Predvidene so bile mnoge demonstracije. Toda za-padno-nemška policija jih je prehitela ter v nedeljo 1. okt. po noči aretirala 1.400 komunistov in jih poslala za rešetke. V Hamburgu je komunistična svojat napadla s kamenjem policijo. Ranjenih je bilo 16 policistov.
Komunistična grozodejstva. Nam Slovencem, pa tudi drugim narodom, ki so prišli v stike s komunisti, ni to nič novega. Kdo se ne spominja masnih grobov v Jelendolu, v Kočevju itd. Svet takrat ni verjel, da je to resnica. Danes pa svetovno časopisje poroča o odkritju masnih grobov v južni Koreji. Komunisti so ubili na deset tisoče svojih političnih nasprotnikov, tudi ženske in otroke. Pa tudi vojaki Združenih narodov so postali žrtve rdečij bestij. Komunizem ne pozna mednarodnega prava o zaščiti ujetnikov, ne pozna nobenega usmiljenja. Komunistično geslo: "Naš bog so kri, požig in rop," velja tudi sedaj v Koreji.
Registracija komunistov in raznih sub-verzivnih organizacij, je postala obvezna z zakonom, ki sta ga z veliko večino, vkljub Trumanovi protestni poslanici, sprejela senat in poslanska zbornica. Kakor znano, spada pod registracijo tudi znana napredna organizacija ameriških Titovih sopotnikov, SANS ali Slovenski ameriški narodni svet.
Komunisti prešli v dejavnost tudi v Avstriji. Komunisti hočejo po vsem svetu, v vsaki državi postaviti žarišča nemirov in živčne nervoze. Zdaj poskušajo tudi na Dunaju. Avstrijski minister notranjih del je povedal, da so nameravali avstrijski komunisti s pomočjo Rusov pr-
Iz Chicage in okolice
Novi Amerikancl. Število "novih" se je Chicagu spet pomnožilo. Iz N. Caroline, katero p. Bernard tako lepo popisuje, so se umaknili v bolj civilizano življenje Mavec Matija z ženo in dvema otrokoma. Prav nepričakovano je z Mavčevemi prispela tudi Skvarčeva družina. — Iz Avstrije (Trofaiach) je prispel Jerom Sou-kal z družino. Iz Trsta je prispel dr. Ludvik Leskovar, ki nadaljuje študije na lo-jolski univerzi. Vse iskreno pozdravljamo v naši sredini!
Pisatelj Karel Mauser v USA. Kdo ga ne pozna? Menda ni slovenskega begunca, pa tudi ne starega naseljenca, ki ne bi z užitkom čital njegovih romanov: Rotija, Prokleta kri, Sin Mrtvega, zlasti pa Kaplan Klemen. Je najplodovitejši slovenski pisatelj, ki je dal v teku enega desetletja več kot drugi v mnogo daljši življenski dobi. Njegova dela so ljudska, globoka, življenska. Zato so tudi priljubljena. Pisatelj Karel Mauser je z družino prispel sedaj v Združene države. Oglasil se je tudi v Chicagi pri Mrs. Puhkovi. Nahaja se v La Salle, 111. G. pisatelja v Združenih državah kar najtopleje pozdravljamo in mu želimo, da se čim prej vdomači v novi domovini, in da nam napiše še mnogo lepih del.
VAŽNO ZA SLOVENCE V CHICAGI.
Prvo nedeljo v novembru, t. j. 5. novembra ob 3. pop. bo v South Chicagi, v Domu ameriških Hrvatov veliko an-tikomunistično zborovanje Hrvatov, Slovencev in Makedoncev. Zborovanje bo združeno s pevskim koncertom. Vabimo vse zavedne antikomunistične Slovence iz Chicage in okolice, da se zborovanja udeleže, da tako skupno iz-povemo, da ne maramo komunizma, pa naj se skriva pod plaščem Komin-forme ali pa pod Titovo masko. Nekaj uric zabave. Ali veste kje in ke-daj? V nedeljo dne 19. novembra v šolski dvorani pri Sv. Štefanu ob 2:30 uri popoldne. Igralci društva sv. Mohorja vam bodo podali igro "Dve nevesti", ki je polna humorja in veselih ter komičnih prizorov. Morda še bo tudi kaj drugega na programu. Rečem le to, žal bo vsakemu, ki ob ostal doma!
"Slovenska Beseda". V Buenos Airesu izhaja revija "Slovenska Beseda". Je zelo prikupne zunanje, pa tudi notranje oblike in vsebine. Prav posebno važna sta članka Razpad bivše jugoslovanske vojske, in Nameravan rodomor Slovencev. Revija prinaša pester kulturni in športni pregled, ima lepe slovstvene prispevke. Pozornost zbuja odlomek iz romana Jutro v krvavi rosi, iz pod peresa mnogo obetajočega Lojzeta Novaka. Kdor vzame
vi teden v oktobru zavzeti vladna poslopja in proglasiti generalno stavko. Minister je pozval Avstrijce, da se krepko u-prejo vsakemu komunističnemu nasilju. Rekel je: "Ne dajte se ustrahovati suro-vežem in potepuhom!"
IZ UPRAVE LISTA:
V Tiskovni sklad so prispevali: $25: neimenovan iz države Colorado; $18 iz države Ohio; po $5: dr. H., K. Za., po $2: A. Orotsh, F. Nichtigal, L, Z. Cleveland, M. St., Chicago; $1.50: VI. Kos, Venezuela; 80c: John Ožbold, Milwaukee. Vsem iskrena hvala. Živeli posnemovalci!
Javite spremembo naslova. Kadar se preselite, nam vedno javite novi naslov. Ne pozabite navesti tudi števil poštne zone.
Za božično številko sprejemamo tudi oglase. Prav tako tudi božična in novoletna voščila.
Ponovno prosimo, poravnajte naročnino! Prihodnji številki bomo priložili opomine.
AMERIŠKI SLOVAKI POZDRAVLJAJO "SLOVENSKO DRŽAVO"
Osrednje glasilo Slovakov v USA in Kanadi "Slovak v Ameriki", je objavilo daljši članek slovaškega pisatelja Jana Okala v katerem pozdravljajo naš časopis ter slovensko državno gibanje. Slovaki s simpatijami spremljajo našo borbo za svobodo in narodno suverenost.
Želimo, da se staro slovaško-slovensko prijateljstvo še bolj okrepi, da v skupni povezanosti čimprej uresničimo naše cilje: Slovenska in Slovaška republika.
HRVATI POZDRAVLJAJO NAŠE GIBANJE
Vodilni list katoliških Hrvatov v Ameriki in Kanadi "Danica", je ponatisnil v celoti naš uvodni članak iz 1. številke "SD": "Kaj hočemo". Prav tako je list objavil tudi Slovensko Izjavo.
revijo v roke, jo z užitkom prebere do konca. — Naroča se tudi pri upravi "Slovenske Države". Lahko pa tudi pišite na naslov: Mr. Mirko Geratič, 2217 So. California Ave., Chicago 8, 111. Letna na-rčonina znaša $3. — Toplo priporočamo vsem Slovencem!
Poroke. V Torontu, Kanada, sta se 30. sept. poročila g. France Jan in Jenny Kni-fic; v Barbertonu, Ohio, pa g. Tone Mar-tinčič in Emily Beg. Mnogo sreče na življenski poti!
Lepa proslava prekmurskega Društva Sv. Ivana Krstitelja. V nedeljo 8. okt. je proslavilo Društvo Sv. Ivana Krstitelja, svojo 30 letnico. Sv. mašo je opravil nekdanji svetoštefanski župnik in poznani organizator ter oče ameriških Slovencev, p. Kazimir Zakrajšek, ki je imel lepo priložnostno pridigo, v kateri je zlasti pohvalil veliko požrtvovalnost prekmurskih rojakov. Popoldne pa je bil pester program v šolski dvorani.