POLIC ZORAN: DESET LET »POLETA« Ko smo pred desetimi leti pregledali, kaj nam je na gospodarskem področju zapustila zadnja vojna, ko smo premerili svoje sile in trdno odločeni, da se tudi po vojui »ne damo«, krepko zavihali rokave ter prijeli za delo povsod, kjer je bilo treba obnavljati, graditi ali na novo postavljati, si pač nihče ni mogel predstavljati kakšni bodo naši uspehi, posebno pa ne, da bodo tolikšni, kot jih danes vidimo. Industrijski giganti, osvojeni novi proizvodi, delavsko in družbeno upravljanje, razširjena zdravstvena in socialna služba, decentralizacija uprave itd., itd., sve to so velike pridobitve na gospodarskem, političnem, upravnem, zdravstvenem in še na vseh drugih področjih, kjerkoli smo z novo zavestjo in s partizanskim pogumom zastavili svoje delo. Nikjer niso izostali uspehi. Zato tudi s takim ponosom povsod proslavljamo desetletnico osvoboditve. Niismo se samo osvobodili s svojimi rokami in z našo krvjo. Z istimi rokami in s svojo silo smo svobodo tudi gospodarsko in politično utrdili, tako da danes predstavljamo močno,. svobodno, v svetu upoštevano silo, ki daje svetu velik prispevek v borbi za mir, v borbi za boljšo usodo vsega človeštva. Kako se je v to dogajanje v zadnjih letih vključila dejavnost na telesnovzgojnem področju, predvsem kako je v tem času opravil svoje delo »Polet«? Navada je, da se ob pomembnejših obletnicah opisujejo predvsem dobre strani, da se nizajo uspehi in po možnosti celo oproščajo napake. Mislim, da v pogledu tiska in dela sploh na področju telesne vzgoje to ne bi bilo prav. Res, da je »Polet« opravil veliko delo, oral je ledino in jo še orje k pravilnemu vrednotenju telovadbe, k zdravemu pojmovanju športa. Večkrat se je pri tem delu nahajal na nezavidnem položaju, ker je hotel vnesti prin-cipialnost tam, kjer so prevladovale klubaške strasti, ker je hotel ravno pot, kjer še niso bili premagani lokalni interesi. Večkrat pa je tudi sam krenil po stranpoti, ki ie bila sicer morda všeč športnim navijačem, ki pa ni bila v skladu s športno politiko, kakršno bi pri nas — v socialistični deželi — morali voditi. Toda za tako stranpot največkrat ni bil kriv list, temveč objektivni, predvsem pa subjektivni pogoji, v kakršnih se je in se še danes naš šport nahaja. (Nadaljevanje na 3. strani) r Leto XI* — Štev. 34. V Ljubljani, 21. avgusta 1955. L izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. uM I. zvezna nogometna liga Hajduk dobro brani Radnički : Velež 2:2 (1:1) Beograd, 21. avgusta. Danes je bila v Beogradu odigrana prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med Radničkim in Ve-ležem iz Mostarja, ki se je končala neodločeno 2:2 (1:1). Gole so dali: Mujič in Zelenica iz enajstmetrovke za Velež in Brtin-čevič iz enajstmetrovke ter Petakovič za Radnički. Hajduk : Sarajevo 6:0 (1:0) Spartak : Proleter 4:1 (2:1) Željezničar : Vojvodina 3:1 (2:0) Partizan : Zagreb 2:1 (1:1) Budučnost s C. zvezda 1:3 (0:2) najvišji naslov Začetek državnega prvenstva v I. zvezni nogometni ligi so danes vsi ljubitelji nogometa pričakovali z največjim zanimanjem. V današnjem kolu nismo doživeli večjih presenečenj. Državni prvak Hajduk je začel s silno ofenzivo in kakor vidimo, kar dobro brani naslov državnega prvaka. V Zagrebu se je Dinamo sestal s KS K in ga porazil z 1:0. Vsekakor je to uspeh za Zagrebčane, ko vemo, da so Beograjčani za Dinamo vedno najtrši oreh. Presenečenje pa smo doživeli v Sarajevu. Domači Železničar je po odlični igri premagal Vojvodino in s tem dokazal, da bo tudi letos treba nanj resno računati. Start Budučnosti v prvi ligi ni mogel biti uspešnejši. Crvena Zvezda je bila boljša in pobrala ves izkupiček. Presenečenje predstavlja neodločen rezultat Radnički : Velež, čeprav so skoraj osi, v nagradnem natečaju stavili na zmago Radničkega. Mladinski atletski dvoboj Hrvatska : Slovenija Odlični rezultati v Kočevju Kočevje. 21. avgusta. - Da J« T)«q #651101 POiOZCE SlOVGLlCGV StO U1G 'ČlČGVO mogoče atletsko prireditev dobro pri- 4 praviti in izvesti ne le v Celju, am- nGnadkliljiVO. DoblCI 0100012001)0 pak tudi kje drugje, smo se danes 1 prepričali o Kočevju, kjer so mar- n[ ye- zadostovala za končno zmago. V obeh m: Vrančič (H) 50.9, Breznik (S) 53.6. Va-Ijioi organizatorji domačega >Parli- dTobajih s0 zmagaii mla<]i atleti, oziroma lant (S) 54.0, 800 m: Štros (S) 2:00.3. Lorber zanas danes lepo organizirali atlet- atletiDje Hrvatske, ki so imeli v svojih vrsti dvoboj mladincev in mladink Slo- gtah nekaj odli5nih posameznikov, tako zla-—Milerja in Slabinca, pri ženskah pa je Dinamo : BSK 1:0 (1:0) Zagreb, 21. avgusta. Danes je bila v Zagrebu na stadionu v M-aksimiru prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med Di- namom in BSK. Zmagali so Zagrebčani z rezultatom 1:0 (1:0). Edini gol je dosegel Benko v 30. minuti. Tekmi je prisostvovalo 18.000 gledalcev. BSK: Radenkovič, Stojanovič, Rastič, Kranjčič, Juričko, Djordjevič, SijakoviČ, Antič, Markovič, Josič, Zupac. Dinamo: Kralj, Sikič, Crnkovič, Režek, (S) 2:02.4, Koščevič (H) 2:06.1, 4500 m: Haf- Horva,_ j-erkovič, Perlja, Conč, Lipušinovič, veni je in Uroatske. Prepričani smo, da bo preko 1000 gledal-Cev* ki so prisostvovali tej prireditvi, še prišlo na atletska tekmovanja v tem novem °entru atletike na Dolenjskem. Organizatorji iz Kočevja so prav dobro opravili »izpit« sti Milerja in Slabinca, pri ženskah pa bila njihova ekipa mnogo bolj homogena od slovenske, v kateri je bila Stamejčičeva za več razredov boljša od vseh ostalih. Končna rezultata dvobojev: mladinci — Hroatska: Sloveniji 87:84, mladinke — Uroatska : Slo- ia gotovo jim bo Atletska zveza Slovenije penija 55:49, v bodoče še poverila izvedbo tudi večjih Prireditev. 2e prva disciplina dvoboja, skok ob pa- Rezultati — 100 m: Meleš (H) 11.3, Zajc (S) 11.4, Leskovac (H) 11.5, Solarevič (S) 11.7, 200 m: Vrančič (H) 23.3, Torkar (S) tiči, spada med najbolj uspele, saj je dala 23.7, Meleš (H) 23.7, Dominko (S) 23.9, 400 Zvrstne rezultate. Hrvatski mladinec Sla« binac je presenetil s skokom preko ,4 m in zmagal nad odličnima mladincema Milerjem *** Leskom. V sprintih so bili pri mladincih k°ljŠi gostje, pn mladinkah pa je kar v 4reh disciplinah dominirala Stamejčičeva, ki j® zopet ponovila odlične rezultate, kljub temu, da je nastopila poškodovana in utru-jena, ker se je šele prejšnji dan vrnila a t*alkanskih iger v Carigradu. rezultatom 69.20 je tekmovalec Bezjak dt>s:?gel nov mladinski’ rekord Jugoslavije v cretu kladiva,« je sporočil napovedovalec. >SaI to je nov svetovni rekord,« je pripombi nekdo izmed gledalcev. Da, daljina je tea večja, toda kladivo je bilo več kot ^ kg lažje. Izven konkurence pa je slovenski Mladinec Stepišnik podrl tudi slovenski re-k°rd z metom 55.33 m. Kljub temu, da je bilo tekmovanje le dvo-k°j» se tekmovalci niso borili samo za plas-m,a. ampak tudi za rezultate. Državna rekorda Slamnikova je že pred tekom oblju-biK da bo izboljšala svoj rekord na 600 Petrov. Svojo obljubo je izpolnila in je ^ekord popravila kar za 4 sekunde. Tudi N°lnik je v troskoku iz tekmovanja v tek-^ovanje boljši in bo najbrž v kratkem, kot ragi Slovenec, premagal znamko 14 m. Igor enk° je le malo zaostal za svojimi rekord-rezultati v metu korgle in diska. Tu-! ^Va atleta h Črnomlja sta bila zmago-Wta* Kastelic je bil prvi v kopju, Simonič Pa ob najboljši tehniki prehoda preko za-prek prvi v steeple-chaseu. Ko je že kazalo, da bodo slovenske mla-*magale’ ner (S) 4:06.4, Saraga (H) 4:09.4, Molan (6) 4:15.0, 110 m ovire: Miler (H) 15.2, Kolnik (S) 15.3, Gospodaric (H) 15.6, Sluga (S) 15.6, steeple-chase: Simonič (S) 4:46.6, Prezelj (H) 4:50.0, Derganc (S) 4:51.0, 4 krat 100 m: Slovenija 44.8, Hrvatska 44.9, višina: Mar-kulin (H) 175, Lončarič (H) 175, Draksler (S) 170, Pečnik (S) 160, daljina: Miler (H) 6.93, Lončarič (H) 6.64, Torkar (S) 6.46, Ur-bajs (S) 6.40, troskok: Kolnik (S) 13.98 (sl#- (Nadaljevanje na 10. strani) Čajkovski, Benko. Dinamo je bil precej boljši v vsakem (pogledu, saj bi lahko napadalci z malo več pazljivosti dosegli tri ali pa celo štiri gole. Vendar je bil danes napad neučinovit in zato so številne ugodne priložnosti ostale neizkoriščene. BSK je danes pravzaprav presenetil z zelo slabo igro, kar zanj v Zagrebu ni običajno. Do zdaj so se namreč Beograjčani v Zagrebu še vedno pokazali kot dobri igralci * nogometa. Pri domačih a# bili v obrambi najboljši Ivica Horvat, Perkovič in Crnkovič. V napadu pa vsi, razen nerazpoloženega Lipušinoviča. Sodil je Erlih iz Ljubljane zadovoljivo. Mladinsko prvenstvo Slovenije v nogometu Ljubljana zasluženo najboljša Celje, 21. avgusta. Včeraj in danes je bilo na Glaziji finalno tekmovanje nogometnih moštev za naslov mladinskega prvaka LRS, ki so se ga udeležili domači Kladivar, Odred, Ljubljana in Branik. Gledalci so pokazali za to prireditev veliko zanimanje in se je vsak dan zbralo na igrišču okrog 1000 ljudi. Naslov republiškega prvaka ..je povsem zasluženo osvojila Ljubljana, ki je pokazala najzrelejšo igro. LJUBLJANA : BRANIK 4:1 (0:1) *V prvi včerajšnji tekmi sta se KLADIVAR : ODRED 2:1 (1:1) V drugi včerajšnji tekmi so mladinci Kladivar ja poskrbeli za veliko presenečenje, saj so premagali naj večjega favorita za osvojitev prvega mesta. Tekma je bila izredno borbena in je v 15 mi n uta: h Odred prevladoval. V tem času je Kranjc dosegel vodilni gol za Odred, nato pa je Kladivar prevzel pobudo in v 23. minuti po Založniku izenačil. Tedaj je postal Odred razbit, igra pa vse bolj Ostra. Obramba Odreda je odlično opravila svojo vlogo, tako da je vse kazalo, da bodo morali igrati podaljšek. Prav v zadnji minuti pa je ^ P,erc dosegel zmagoviti gol za Kla- _ ODRED : BRANIK 2:1 (1:1) V današnji tekmi sta se najprej pr; čemer je Ljubljana slavila precej visoko zmago s 4:1 (0:1) nad Mariborčani. Branik se je uspešno upiral le v prvem polčasu, v drugem polčasu pa je L: idjana po- - , vsem zagospodarila na igrišču. — srečala premaganca v borbi za tretje Brani" Strelci za Branik: Radulovič, za Ljubljano pa šošter 2, Valjavec in Markič. Nemci so se branili kot levi mesto. Odred je danes močno razočaral, medtem ko se je Branik izkazal z veliko borbenostjo. Vodstvo je dosegel Odred po Hanema-nn, nakar je Veber izenačil, zmagoviti gol pa je dosegel Perme. V dru-(Nadaljevanje na 10. strah!) SZ : NEMČIJA 3 : 2 (1:1) 1 uro pred pričetkom nogometnega posebnimi vlaki se je zgodil v štafeti prav srečanja med reprezentancama So „ t o V „ H 08 mes‘“ in tako P” »odi. Mladinci __________ bolj srečni, toda tudi tesna zmaga borili in ki so hoteli videti zmago koliko svojih ljubljencev nad svetovnimi V prvih minutah je igra še dokaj oz, . i-cuLviv-i j«x j • - prvaki, je bilo danes v Moskvi tudi izenačena, potem pa prevzamejo Moskva, 21. avgusta. Ze približno na(j 1500 Nemcev, ki so prispeli s iniciativo vedno bolj Rusi, ki ne- posebnimi vlaki v prestolnico So- varno napadajo, toda pred golom vjetske zveze, da pomagajo svojim so ali netočni pri streljanju, ali. pa ” " “ zakljuSek akcije v zadnjem repreči noga ali glava ia pa se j« rosi pata ati Liebrichta, ki rešujeta dejansko začela šele ob pol treh. vse, mogoče in nemogoče. V 15. mi-Moštvi sta se občinstvu in angle- nuti pa so Rusi nazadnje le uspeli škemu sodniku Lingu predstaviti v svojo premoč tudi številčno izraziti, naslednjih postavah: Posipal je predolgo pustil prodirati SZ: Jašin (Dinamo), Parkunov Tatušina, kj je lepo podal v sredo (CDSA), Ogonkov (Spartak), Ma- nepokritemu Parsinu, ki je s 7m - . . ' 0 . * x n v> vi • v nr\ n * \ ti o 11 I \ —o n 1 11 rrzx or i»a rol tt m TJ« šle dragocene toč- vila prebivalcev Moskve, ki so se bili v štafeti ne- za karte za to tekmo prav dejansko °b 10-letnlcl lista smo med drugimi prej eli naslednji čestitki: Za 10- letno usjiešno in plodno delo pri popularizaciji vseh Danog telesne vzgoje, z željo, da bi istemu cilju š^ naprej posvetili vse sile, čestita celotnemu kolektivu »Poleta« IZVRŠNI ODBOR »PARTIZANA« Zveze za telesno vzgojo Slovenije Zveza športov Slovenije čestita skupaj s člani vseh športnih organizacij kolektivu s Poleta* ob desetletnici izhajanja športnega rednika, ki je doslej pozitivno izpopolnjeval svoje naloge pri D^goj, in propagandi v športu. Ob tem jubileju želimo, da bi bil naš »Polet* tudi v bodoče glasnik naše ideje in da bi doprinašal čim več k vzgoji zdravih, Poštenih in zavednih socialističnih športnikov. ZVEZA ŠPORTOV SLOVENIJE slenkin (Spartak), Bašaškin (CDSA), neubranljivo streljal v mrežo. Ru-Netto, Tatušin, Isajev, Paršin, Salni- ski pritisk po prvem golu m pokov, II j in (vsi Spartak). pustil m napad se je vrstil za na- Nemčija: Herkenrath (Rot-Weiss), padom. Prvi nevarnejši nemški Juskotviak (Diisseldorf), Posipal strel na gol je prišel šele v 19. mi-(Hamburger SV), Ecked, Liebnch nuli. Nekako po 25 minutah igre (oba 1. FC Kaiserlautem), Harpers je Nemcem uspelo doseči enako-(Sodingen), Rahn (Rot-Weiss), F. pravnost v polju in v tem času se Walter (1. FC Kaiserslautern), Mor- tudi večkrat pojavijo pred Jasmom. lock (Nurnberg), Rohrig, Schafer Dokaj nepričakovano so dosegli iz (oba Koln) enega takih svojih napadov tudi so Rusi že v 1. minuti izvedli ne- Pgonkova, streljal, žoga je mimo-Posipa a, a I našla pot v mrežo. Rusi so se hitro S r"s“4 T*. T? Rusi, le trikrat pa so nemškiugralci dela 'V* poizkušal, zopet doseč, postavljali žogo v kot igrišča. (Nadaljevanje na 10. strani) Ob naši desetie.th.icC Dne 16. avgusta 1945 je izšla prva Setvllka »Poleta«, glasila takratne Zveze fizkulturnih društev Slovenije. Minuli torek je torej preteklo 10 let, odkar izhaja »Polet«. S tem dnevom Je naš list stopil v drugo desetletje. Ko je po uničenju okupatorja leta 194$ tudi Slovenija začela vstajati iz ruševin, je pričelo kliti novo življenje na vseh področjih — tudi na področju telesne vzgoje. Stari in aeoma-deževani predvojni delavci iz vseh telesnovzgojnih organizacij, ki so se zbrali v Zvezi fizkulturnih društev, da bi na tem področju delali v korist ljudstva, so kaj kmalu spoznali, da je ostalim množičnim organizacijam — za uspešno rast potrebno glasilo. V naši novi družbeni ureditvi ta zamisel ni dolgo čakala na uresničitev, saj je ljudska oblast, zlasti pa prvi predsednik slovenske vlade, tovariš Boris Kidrič, pokazala največje razumevanje za rešitev tega perečega vprašanja. Ob izdatni moralni in materialni pomoči je bilo mogoče že 16. avgusta 1945 natisniti prvo številko »Poleta«. 10 let je lahko dolga ali pa tudi kratka doba — odvisno je pač od (Nadaljevanje na 10. strani) Vsem organizacijam in posameznikom, raznim Zvezam, društvom, funkcionarjem, novinarjem, redakcijam — zlasti uredništvom »Ljudske pravice*. Radia Ljubljane in »TT« — ki so nam čestitali ob 10-letnici izhajanja našega lista, se iskreno zahvaljujemo! Ob 10-letnici našega lista se istočasno zahvaljujemo tudi vsem organizacijam, ki so nam doslej izkazale svojo naklonjenost, dalje osem našim dopisnikom in sodelavcem, ki mnogokrat — zlasti d prvih letih — s honorarji in drugimi prispevki niso dobili povrnjenega vsega tistega truda in požrtvovalnosti, ki so ju vložili o svoje prizadevanje, da bi bil naš list čim boljši. Predvsem pa se moramo zahvaliti »Partizanu«, Zvezi za telesno vzgojo Slovenije, in njenemu predsedniku tov. Zoranu Poliču, ki je za naše potrebe in težave vedno našel polno razumevanje, ter Zvezi športov Slovenije in njenemu predsedniku tov. Leopoldu Kresetu. Uredništvo in uprava tPoletat I«. _____ jmUjf SMRT SAS1ZM0 - SVOBODO NARODU! TEDNIK ZA TELESNO VZGOJO L ' Ceno Din) IZDAJA ZVEZA FIZKUtTURNIM DRUŠTEV V SLOVENIJI Iz ha ja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAV« TOMANOVA ULICA 1. TELEFON «4-73 ar V razmah akcij«, (la b, s< cbdriili na po>'»Ju Vd.niall m, M okupator Itn. .n da bi •Irt. mio mr.la.o barko so bili pripravljen. b»sosuli. Uid. posItdnMga dovenskepa tlmi-kt IzroOll bi »I. imenovalo s volt. s piegrli »o v loj-•ki jarem celo •miki in starec Tako •veslih |inpan lavi v kako" na slovenski lemip n. našel loiizcm ni- icrh kabli' ne kamcnil. po. Pa l< EarH3 TELESNA VZGOJA odtioviime leno iliui Če hočemo dojeti veebin prekaljeni, ter delein Hočemo zdrav, spusnbtn rod. ki bo razumel pravo vsebino svobode .- ki bo znsl cenit« In uživati svobodo ki bo znal za to osebno in kolektivno svobodo delati in Ki-I nočemo" lak rP3r' tizan« in P rolet er iz Jugoslavije, Miineb®11 ia Stuttgart iz Zahodne Nemčije, Dinaro6 iz Romunije, Eslov iz Švedske ter avstrijsk8 in poljska reprezentanca. Najprej je nastopil jugoslovanski par Par' tizan : Proleter. Zmagal je Partizan 9 V drugem srečanju sta se razšla z neodlo®^' n im rezultatom Dinamo in Stuttgart z & zultatom 4:4. Ob dveh ponoči pa je bil ** ključen dvoboj med Miinchenom in EslovoU1' Nemci so brez težav premagali Švede s Opazili smo, da so švedski rokoborci prC' cej slabi. Trenutno je v vodstvu Partiza5 pred Miinchenom in Dinamom. Cencič —............i..■.■im............ kOLESARSTVU NAŠI REPREZENTANCI za Rim in Holgmijo DOLOČENI Po opravljeni dirki za državo^ rvenstvo v Karlovcu je tehničB-1 emisija KZJ sestavila reprezentaB' ci za svetovno prvenstvo v Rimu ^ za nastop v Bolgariji. V Rim p°P dejo Miroslav Ješic, Petrovič, v a*' ga, Jugo, Bajc in Vuksan, za dirk6 v Bolgariji pa so določeni Picig*’ Valant, Bonin, Žižek, Della San*?' Kulevski, Cvejin, Osrečki, Novak’ Della Petra, Krebelj in Golič. ^ upoštevamo, da je med 18 reprezieV tanti kar 6 Slovencev, je to pač V' pa afirmacija slovenskega kolesaT skega športa. Želimo vsem skup™ najlepše uspehe! Hoiocaite se na POLET! POLIC ZORAN: DESET LET »POLETA« (Nadaljevanje s 1. strani) Prav gotovo je dejstvo, da se je kolektiv »Poleta«? v tem času pogumno boril za novo vsebino telesce vzgoje v našem delu in da je s tem svojim delom uspel premakniti tonoga stara gledanja ter je tako odprl vrata novemu pojmovanju Športa pri nas. K takemu delu in k doseženim uspehom moramo vsem našega centralnega lista ob desetletnici dela mnogo ugodnejša, če bi že doslej užival iskreno pomoč vseh tistih ,ki odgovorno sodelujejo pri oblikovanju telovadnega in športnega življenja. Ko govorimo o delu »Poleta«:, moramo prav gotovo omeniti tudi njegovo mesto v vsem našem športnem tisku. Športni tisk poudarjam vsi d ne v- "uoczch I lil usucuuui muiauiv v ovuLi , i- i 1 tovarišem iskreno čestitati. Toda res Pfe:clvsJe™„?a1r^1 desetim letom, ki so pretekla — je, da je vse to še vedno — vkljub Pionirsko delo, ki čaka svojega velikega razmaha in velikih uspehov. Prineipialno je danes vloga teles-' De vzgoje v življenju naše mladice in našega delovnega človeka jas-na. Toda ni pa jasna pot za njeno Uveljavljanje in ni razčiščena metoda dela in nimamo še jasnih organizacijskih oblik. Prineipialno so vsi za to, da je telesna vzgoja sestavni del vzgoje sploh in da je tudi sama po sebi Uedeljiva. Telovadba in Uista dve nasprotji, temveč ena sada, iz splošnih potreb in splošnih Pogojev izvirajoča celota. Telovadba je že, šport pa še mora biti podrejen občim potrebam, potrebam dela, zdravja in razvedrila. Danes je še vedno v mnogih primerih, na Mnogih področjih in predvsem v glavah mnogih športnih funkcionarjev in tekmovalcev najprej šport, Potem dolgo nič in šele na koncu nekje kot nepotrebno, dolgočasno, človeka ubijajoče zlo — poklicno delo, družbena in politična funkcija človeka kot člana naše socialistične skupnosti. Toda to ni niti socialistično, še manj pa družbeno koristjo. Namesto, da bi šport s svojo tekmovalnostjo, z borbo in željo za Posebnim, vrhunskim uspehom, bogatil telovadno delo, pomagal ga Premakniti z dokaj dobro poznanih, Predvsem metodološko večkrat šibkih pozicij, v položaj najnapred-Pejšega, znanstveno utemeljenega Pomočnika človeka v borbi za zdravje, za višjo storilnost, pa se raje večkrat postavlja kot nasprotje telovadbe, kot naprednejša oblika dela. kot edino potrebna in koristna oblika razvedrila. In prav take stališče je nazadnjaško, ker uve-jjavlja šport kot profesijo, ker goji SI?je™‘Ce’ ni in drugi listi predvsem obravnavajo športno plat našega delovanja, pišejo o raznih tekmovanjih in ljudeh, ki so na teh tekmah sodelovali itd. Razumljivo je, da dnevni list mora pisati predvsem o tem, ker hoče kot dober informator zabeležiti vsa važnejša dogajanja pri nas in v svetu. To seveda dnevnih listov ne bi smelo ovirati, da od časa do časa vključijo v svoje športne rubrike tudi principialna, za razne navijače morda manj zanimiva vprašanja, ki a u-v i li-i i 1 šport zato Pa 1>0(io imela polagoma prav na te 1 ' navijače svoj pozitivni vpliv in bo- do tako prispevala, da odstranimo negativne pojave, ki še vedno vladajo med gledalci raznih športov in ki imajo večkrat tudi negativne vzgojne in politične posledice. Prav tako ne bi bilo odveč, če bi dnevni tisk in druga propaganda posvetila mnogo več pozornosti tistim tihim delavcem na področju telesne vzgoje, ki uspehe ustvarjajo, ki jo uče telovaditi in ji pomagajo ustvarjati pogoje za športne uspehe. Vaditelji, marljivi športni delavci in drugi funkcionarji morajo tudi dobiti svoje mesto v naši propagandi. Toda kakor imamo v našem gospodarstvu osrednja glasila in osrednje glasilo v našem političnem delu (potreba je narekovala, da prične Socialistična zveza z izdajanjem političnega lista »Naša skupnost«?), ki dajejo principialna napotila in odgovore na vprašanja občega pomena ter tako usmerjajo m olajšujejo tako konkretno dejavnost, kakor tudi ves naš tisk na teh področjih, tako mora imeti tudi telesnovzgojno področje svoje osrednje glasilo, ki bo v vseh prej navedenih problemih dajalo jasne ki bo vzpodbudnih prn- glasovi, kako je rešitev propagandnega problema predvsem v izdajanju še enega ali celo večih listov. Toda mi še »Poleta? nismo utrdili tako, kakor bi bilo prav. Mi po naši skupni krivdi nismo postavili »Polet? kot osnovno glasilo »enotnosti?. Nasprotno, to vlogo mu večkrat celo onemogočamo! Ali ne prevzamemo s tem prevelike odgovornosti pred bodočnostjo? In kdo bo to odgovornost dokončno nosil ? Nam mora biti jasno, da smo zaenkrat na takšni stopnji v razvoju telesne vzgoje, ko je treba mnoge pojme jasno in dokončno razčistiti in ko je treba javnih napotil za delo osnovnim organizacijam. Dnevni tisk nam mora pri tem delu pomagati. Pomagati zato, ker je dolžan kot obveščevalec seznanjati svoje bralce z dogodki na vseli področjih javnega življenja. Toda pomagati predvsem tako, da tudi mi — vse od prvih funkcionarjev do poslednjega člana — sodelujemo v tem delu, bilo s poročili, pojasnili, dopisi in drugimi oblikami obvesčevan ja. Glavno smer propagandnega delovanja pa moramo dajati s »Poletom«?. Če list v prvih desetih letih svojega življenja tega ni mogel v večji meri ustvariti, potem mu moramo pomagati, da bo to sedaj čimpreje dosegel. Načela v telesnovzgojnem delu so danes vendarle že dovolj jasna. Mnogi jih propagirajo, mnogi jih imajo večkrat na jeziku, četudi se v praksi po njih ne ravnajo. Zato moramo reči, da danes ni več čas, ko je treba načela ugotavljati, ko jih je treba samo propagirati, temveč da je danes vendarle treba po njih delati. Pisati pa je treba več o tem, kje, zakaj in kdo se po teh načelih ne ravna. »Polet? prevzema odgovorno nalogo, da bo vsem svojim bralcem poročal, kako se osnovna načela izpolnjujejo, kje in zakaj se po njih ravnajo, kje jih pa zametujejo in gredo svojo, za skupno dejavnost nezdravo pot. Prav tako mora »Polet? v zvezi z novo . upravno organizacijo, z ustanavljanjem novih občin in okrajev, boriti se mora za izboljšanje- materialnih pogojev dela v naših društvih, dokazati mora občinam in okrajem, da je za njih prednost, če skrbe za telovadne naprave, ker s tem štedijo izdatke na zdravstvenem področju in povečujejo dohodke v gospodarstvu, pisati mora o zdravstveni in gospodarski vlogi telovadbe itd., itd. To je še ogromno propagandnega dela, ki ga lahko opravi samo tisk in živa beseda. Zato moramo nuditi »Poletu? v njegovem bodočem delu mnogo več pomoči kakor doslej, z eno samo iskreno željo, da bi osnovna načela, ki smo jih zadnja leta nepre- stano pogrešali, končno postal« osnova, na kateri bodo gradila svo--je delo vsa partizanska in športna društva. Če bo pri tem kolektiv »Poleta? sodeloval z enako vnemo, kakor doslej, potem bo uspeh prav gotovo velik, prav tako, kakor je velik v teh desetih letih, če upoštevamo s kakšnimi težavami, večkrat z nera-, zumevanjem, pa celo nasprotovanji,1 so se morali v tem času boriti naši športni novinarji. »Veste, tovariš sodnik, midva se morava boriti na lestvi, ker sva tako majhna, gledalci pa hočejo za svoj denar nekaj videti...« Kako je bilo v prvem letu klubaštvo, šovinizem in nestrpnost v vseh stopnjah in oblikah. Zato takega športa ne moremo sprejeti prav tako kot ne moremo sprejeti partizanske telovadbe brez možnosti športnega udejstvovanja, torej brez tekem in vrhunskih uspehov. Zato moramo še tem ostreje po- vilnega gledanja in uvajanja novih principov v naše delo. Dnevni tisk mora hiti bolj registrator dnevnih dogodkov v športu in pomočnik pri uvajanju pravilnega gledanja na telesnovzgojno delo s tem, da v kratkih sestavkih, predvsem povezanih z neposrednimi športnimi dogodki. uveljavlja osnovna načela in v njihovem interesu tudi večkrat MB- 3-K6. “sr jss& *r*;T;*™ enotnosti vzgoje naše mladine sploh. V tem delu, v borbi za tako gležnje ima »Polet? odločilno vlogol j!°stati mora, kar mu v desetih le-“h ni v celoti uspelo, osrednji or-gan vsega telesnovzgojnega gibanja Pri nas, ki bo prineipialno obvaroval vse slabosti, ki bo kritiziral in aajal principialne napotke za delo Vsem našim organizacijam. Da bo Seveda to zmogel, je potreben drugačen odnos vrhov in osnovnih organizacij z vseh področij telesno-VzSojnega dela do »Poleta?. Kje so danes glavni funkcionarji naših mili, ki so se trenutno pojavili terenu (finančni problemi društev, vaditelji, šola in šport, telovadni prostori i. dr.). »Polet? kot osrednje glasilo vse naše dejavnosti bi moral stalno voditi borbo za prineipialno razčišče-nje pogledov, moral bi biti siguren vodnik vsem društvenim funkcionarjem in sploh vsem, ki hočejo kaj več vedeti o vlogi in delu te-lesnovzgojnih organizacij, moral bi biti močna opora vsem, ki se v dnevnem tisku ali kjerkoli drugje pečajo s propagando. Registracija športnih rezultatov bi mu smeli biti &dži učite?jHn*ftikcipnarje "stranska dejavnost, osnovno bi b! vsi morali imeti svoj prmcipial-ni Pogled na telesnovzgojno delo in 0 tein svojem pogledu javno razpravljati. In vendar je »Polet? prav ?a takih prispevkih najrevnejši. Za-° Pa se v nekaterih dnevnih listih oglašajo ljudje, ki sicer trde, da ni-So strokovnjaki, da pa bo dobrona-•fterni in je zato res, kako so Proste vaje, zleti in orodna telovadba glavna ovira, da ni več mladine V .telovadnih društvih. Lahko, da se bodo strokovnjaki v “jaogih pogledih razhajali. Toda po bilo prineipialno usmerjanje vse naše tiskovne dejavnosti. Zaradi tega bi tudi moral predstavljati kolektiv »Poleta? jedro združenja športnih novinarjev, okrog katerega bi se stalno zbirali vsi poročevalci, ki bi želeli v razpravi razčiščevati svoje poglede in najti naj-pravilnejšo pot. Danes pa moramo ugotoviti, da niti ne živi združenje športnih novinarjev niti ni kolektiv »Poleta? jedro, okrog katerega bi se zbirali športni novinarji, ki bi princi pialnih in za uveljavljanje S športnimi časopisi v preteklosti Slovenci nismo imeli posebne sreče. Vzhajali so in ugašali, puščob za seboj dolgove v tiskarnah in vendar sta izhajala v časih najliujšega klu-baštva Ilirija : Primorje celo dva hkrati; oba v Ljubljani in sta tudi, kakor vsi njuni predniki, klavrno zmrznila. Ves športni tisk v ožjem smislu so pred osvoboditvijo predstavljale v glavnem le rubrike v dnevnem časopisju, kjer je bilo prostora komaj za drobna poročila. Seveda je bila ena prvih nalog novoustanovljene Fizkulturne zveze Slovenije v 1. 1945, da si ustanovi lasten organ, ki bo usmerjal bodoče telesnovzgojno in športno delovanje. Spremenjeno športno pojmovanje, v katerm sta morala odpasti vsakršno klubaštvo in škodljiva enostranost. je že vnaprej dajala nameravanemu listu trden okvir. Doletela me je naloga, da ta časopis, ki smo mu po dolgem pretehtavanju dali ime »Polet?, postavim na noge. Kako in s čim, je bila v tistih časih udarništva inoja stvar; rečeno mi je bilo le, da to znam in naj se urno zasučem, da bo izšla prva številka pred I. Fizkulturnim zletom... Tako sva s tov. Zdenom Vahtar-jem, s katerim sva tvorila ves uredniški kader, pričela vleči majavi, težko naloženi voz. Treba je povedati, da sva morala vse gradivo, razen kakšnega izrednega prispevka vodilnih funkcionarjev, napisati sama. Pri tem pa uredništvo ni imelo niti lastnega prostora s pisalnimi stroji, telefonom in podobnimi sodobnimi ureditvami. Vsa ta preproščina je trajala tja do začetka 1. 1946, ko so se polagoma začeli oglašati dopisniki in nekateri, poznejši stalni sodelavci. Kljub vsem težavam pa je list redno izhajal, dobival pohvale in ukore, kajti v dobi organizacijske izgradnje je tako rekoč ustvarjal linijo, in to ob skrajno skopiti navodilih. Prisostvovanje na brezkončnih sejah in sestankih je jemalo čas, vedno znova pa je nastopil usodni dan, ko je bilo treba napolniti brezdno štirih strani, a zatrdno obljubljenih prispevkov ni bilo nikjer. Iz tistih dni je tudi, vsaj v našem novinarstvu, edinstvena eskapada, da je z muko zbrano in pripravljeno gradivo odpotovalo z raztresenim funkcionarjem nekam v Beograd in sem se znašel pred nalogo, da na novo zdiktiram zapravljene članke s svojimi besedami naravnost stavcu za stavnim strojem, ker ni bilo časa, da bi jili pisal znova. Namesto prispevkov so v uredništvo poigosto prihajala anonimna pisma, v katerih nekdanjim športnikom ni šlo v glavo, kako bi bilo mogoče socialistično teči na 100 m Napisal BORIS REŽEK ali igrati nogomet, ker so preprosto zamenjavali idejo in tehniko, lako so se oglašale tudi odstavljene, bivši veličine, ki so porogljivo vpraševale, kdaj bo pričel »Polet? pisati kaj o športu... V takem križnem ognju, ko je na eni strani šlo za ostvar janje množičnosti v splošni telesni vzgoji, na drugi pa so prodirale teduedce, ki so hotele uveljaviti vrhunski, rekorderski šport, ni bilo lahko. Organizacijske oblike so se menjavale, menjavali funkcionarji in tedanje številke »Poleta? so veren odraz tistega stanja. Nobena nova stvar ne more teči gladko in brez motiljav, zato moramo danes objektivno gledati na takratne napore, ki so položili temelj današnjim uspehom. Grmade napak, ki smo jih napravili, pa so že pozabljene, ker se je medtem šport v Sloveniji nesluteno razvil in tudi športni tisk dandanes izpolnjuje svojo pravo nalogo. Če se dotikam nekdanjih časov, seveda ne smem pozabiti ostalih prvih sodelavcev, ki so mi poleg tov. Zdena Vahtarja stali ob strani v posebno zadoščenje mi je, da je sedanji član uredništva »Poleta? tov. Marjan Lipar začel pri meni, in to še takrat, ko o kakšnih honorarjih ni bilo govora in je bilo res potrebno žrtvovanje, vrli tega pa sem ga v svoji stiski še nepresteno naganjal, naj mi kaj napiše, kajti ves čas svojega urednikovanja ne pomnim številke, za katero bi imel dovolj gradiva. Vseh, ki so me podpirali, tu ne morem omenjati. V zadoščenje naj jim bo, da so soustvarjali slovenski športni tisk v njegovi pionirski dobi in da je bila za to potrebna posebna predanost, ki je j le redko naletela na kakšno prizna- j nje. Dandanes je »Polet? razvit, uspešen in splošno razširjen časopis, ki ; praznuje svojo desetletnico. Do i tega pa je bila dolga pot. Prve številke so izhajale v nakladi borih 2000 izvodov in zaradi specifičnosti svojega pisanja niso imele mnogo odjemalcev in bralcev. Težnja nekaterih vodilnih osebnosti v Fizkul-turni zvezi je bila namreč ta, da naj bo »Polet? predvsem ideolosko-organizacijski organ, torej bolj nekakšna revija kot pa časopis. Zato je tudi razumljiva tedanja skopost s športnimi rezultati in drugimi splošnimi podatki tehničnega značaja in tudi športne prireditve so bile takrat pretežno le manifesta-tivnega in propagandnega pomena. Polagoma sc je vse to izboljševalo. Razvoj je terjal ponovno reorganizacijo, v kateri je bilo tudi športnemu tisku odkazano mesto, ki mu gre. Ni bilo več mogoče, da bi se športni uspehi omenjali le nekako ob strani, kot nekako nujno zlo in začeti je bilo treba s pravim poro-oevalstvom. Tu pa smo že v obdobju, ko pri »Poletu? nisem več sodeloval. Rad sem odložil svoje breme tov. Valitarju, ki pa tudi ni pognal korenin. Toda vse te žrtve so bile potrebne, da imamo danes kvaliteten športni tisk. Omenil bi še. da sem si ves čas svojega urednikovanja prizadeval pisati čist, slovenski jezik. Tako sem tudi popravljal dolile prispevke. Našega športnega izrazoslovja takrat še ni bilo in ga v celoti tudi še danes ni. Moti pa me le, da^ se v športno poročevalstvo uvaja žargon, Včasih celo nekakšne rokov-njaščine s stojišč na najbolj razburljivih nogometnih tekmah. Menim, da to ni zgolj stvar okusa in približanja povprečnemu bralcu,, temveč kulturna odgovornost. Bodoča naloga »Poleta? bi po mojem mnenju bila, da s svojim vzgledom vpliva na pisanje v športnih rubrikah v ostalem časopisju, saj je njegova naloga tudi vzgoja, in to vzgoja mladine, za katero smo se slejko-prej zavzemali vsi, ki smo pri športnem tisku kdajkoli sodelovali. Tudi v tem pogledu ni osnovna krivda na kolektivu »Poleta?, temveč predvsem na tistih, ki neposredno vodijo telovadbo in športno delo. Dokler bomo svoje težave reševali po najmanj učinkovitih poteh, tako dolgo našim osnovnim načelom VleTfsmeribi moral biti pregled ne bomo pomagali, da bi v polnem ■' obsegu zaživela, predvsem pa ne toliko ^poudarjeni enotnosti. Če bi 'jarni razpravi bomo vendarle mo-au prihajati do zaključkov, ki od-pvarjajo' i našim občim potrebam telesno- do zaključkov, ki od--arjajo i naši Pogojem in potrebam ^Pinega dela. , v tej smeri b. ____ ^setletnega dela našega lista resen Aomin vsem, ki svojega dela niso ako zastavili in vsem, ki se im* D'SO P0Peoati 1 mislijo, šem še da lTna šport povsem drugo vlogo v nazivi jenju kot pa ustvarjati jjajkoljše uspehe v posameznih pa- n. pr. nekdo mislil, da bo lahko nezadovoljstvo s »Poletom? likvidiral z izdajanjem novega lista na tem področju in bo takih posebnih listov organiziranih sčasoma celo več, ne eden ne drugi ne l>o mogel la h in povzdigovati ljudi, ki so vec, ne eden ne drugi ne oo mu m .uspehe dosegli, pa če tudi dru- pravilno opravljati svoje naloge Ce gaSe ne žive tako, kakor zahteva je nov list rodilo nezadovoljstvo s •jasa današnja trda borba za gospo- starim, potem eden ali drugi ne oa-aarski, politični kulturni in zdrav- govarja interesu organizacije (tiste s‘veni napredek naše domovine. in takšne organizacije namreč, za , Predvsem mora biti opomin zato, ,r list sam ne bo mogel uspešno reševati svoje naloge, če mn ne bo-d° pomogali vsi. ki so za to poklicani. V tem pogledu moramo prav gotovo ugotoviti, da bi bila bilanca katero smo se sporazumeli, da edina lahko vodi k uspehu). Če nov list ne rodi potreba organizacije kot celote, jo rodi samo potreba po razdvajanju te organizacije. Tudi to je treba napisati ob desetletnici »Poleta?, ker se večkrat pojavljajo DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA LJUBLJANA Nudimo: raznovrstno pohištvo, rezan in tesan les, galanieriio itd. Opremljamo: šole, kinodvorane, institute, laboratorije, domove, bolnice, restavracije, hotele itd. Kar preveč je že bilo prelitega črnila o gradnjah žičnic po naših lepih gorah, ki naj bi služile turizmu in športu. Zagnali smo vik in krik, češ, žičnica bo zgrajena na to in ono vzpetino. Toda od vsega skupaj ni ostalo drugega, kot pobožna želja, ki se ni nikdar izpolnila ... Prav lepo pravi slovenski pregovor: »Če le hočeš, je vse mogoče!« Tega so se zavedali prav redki naši športni in turistični funkcionarji, ki kljub pesimistični stvarnosti niso vrgli puške v koruzo, ampak so toliko časa »vrtali«, da so nekaj zvrtali. Že pred tremi leti je bil osnovan manjši odbor, kj je imel nalogo, da poskrbi potrebna sredstva za gradnjo vzpenjače na Vitranc. Tudi občinski očetje v Kranjski gori so v svojih razgovorih skoraj vedno reševali problem okoli gradnje tega pomembnega športno-turističnega objekta, toda kaj so hoteli samj brez stvarne pomoči! Ta odbor, v katerem so poleg Kranjskogorčanov še nekateri drugi delavoljni ljudje, je podprla Smučarska zveza Slovenije, ki je prevzela pobudo za dokončno gradnjo. Vsa skrb sloni bolj ali manj na našem smučarskem funkcionarju, podpredsedniku SZS tov. Maksu Završniku, ki se je »zaklel«, da prej ne bo odjenjal, dokler ne bo žičnica zgrajena tako, kot so si jo strokovnjaki zamislili. BESEDO IMA MAKS ZAVRŠNIK Najprej poslušajmo, kaj pravi o novi vzpenjači tov. Završnik, kateremu nj žal nobene "proste ure, ki jo vloži v organizacijo nove vzpenjače. »Kje bo pravzaprav zgrajena nova vzpenjača?« »Nova sedežnica nima nikakršne zveze s prejšnjo vlečnico. Dolga bo približno 2300 m in bo imela dva na Mojstrovko, ali sosednje vrhove, pa vse tja do Trente.« »Smučarji bodo žičnice seveda najbolj veseli. Kaj bodo oni z njo pridobili?« »Z vzpenjačo bomo lahko brezhibno organizirali tudi večje prireditve, kot je bil doslej tradicionalni Bukovniški smuk v organizaciji Enotnosti. Imeli bomo medna- l ' ' ' 1 s Zaenkrat vidite na sliki samo en železen nosilec. Toda ne bo več dolgo, ko bodo takšni nosilci postavljeni do vrha Vitranca, kamor se boste lahko peljali z lepo sedežnico dp-a. Prvi del bo od ceste do znati, a »S« v razdalji 1210 m, drugi del pa bo od »S« do vrha, kar znaša 100? m. Višinska razlika bo 736.6 metra, hitrost vožnje 1.4 m na sekundo, kapaciteta žičnice 250 oseb na uro, čas vožnje na prvem delu 13.5 minute, v drugem delu pa 11.2 minute.« »Ponavadi se bojimo vložiti večje količine denarja v to ali ono gradnjo, če takoj ne pričakujemo zaželenega dobička. Kako je pravzaprav s to žičnico? Ali lahko pričakujemo od nje večjih dohodkov?« »Vsekakor!« »Kako to misliš?« »Turisti prihajajo v vedno večjem številu v našo deželo. S Pod-korenskega sedla gre dnevno okoli 200 inozemskih avtomobilov in računamo prav nanje, da bodo z največjim veseljem stopili na žičnico :n se odpeljali na vrh Vitranca, kjer bodo imeli najlepši razgled daleč po naši lepi Sloveniji in tudi v zamejstvo.« »Po vsej verjetnosti bodo torej to sedežnico uporabljali vsi ljubitelji naših gora?« »Povsem drži! Z vrhi Vitranca bo lahko vsak turist v dobri uri po lepi položni gozdni poti prišel na Vršič in se s tem izognil zaprašeni cesti, ki pelje od Kranjske gore mimo Doma pod Prisojnikom na ta pomembni gorski prelaz. In ko si enkrat na Vršiču, imaš s tem za seboj pol poti, če se želiš povzpeti -ETO XI štev. 34. Težka so bila terenska dela. Delavci so morali premagovati velike napore, zlasti pri prenašanju gradbenega materiala in pri kopanju trase rodno smuk-progo in prav tako tudi sijajen veleslalom v Podkoren. Zato bomo v bodoče organizirali podobne mednarodne prireditve v alpskih disciplinah, kot jih imajo doslej n. pr. v Kitzbiihlu v Avstriji in Garmisch-Partenkirchenu v Zahodni Nemčiji. Moramo pa seveda enkrat misliti tudi na svetovno prvenstvo, saj bomo imeli s tem trenutkom vse pogoje, da prireditev takšnega obsega dobro pripravimo.« »Al; so merodajni forumi naklonjeni tej gradnji?« »Skoraj vsi, ki imajo smisel za naš turizem. Že v prejšnjih letih smo prejeli precejšnje denarne vsote od OLO Radovljica, Planinske zveze Slovenije, ZTV »Partizan Slovenije« in Zveze športov Slovenije. Pomoč je obljubila tudi Turistična zveza, pri Mestni hranilnici pa je odobren kredit 25 milijonov na poroštvo OLO Radovljica.« »Kako pa je z materialom? Ali ste morali kakšne sestavne dele žičnice tudi uvoziti?« »Večina materiala je izdelana doma. Nosilne koze je izdelalo podjetje Jambor v Ljubljani, elektromotorje smo naročili v tovarni »Rade Končar«. Vse pogonske naprave bosta izdelala Železarna Jesenice in Litostroj. Že od nekdaj pa je bil problem jeklena vrv. Zato smo jo tudi tokrat morali naročiti v inozemstvu. Vrv bo dolga 5 km, in to je tudi vse, kar danes potrebujemo.« POGLEJMO, KAJ SE DOGAJA NA TERENU! Pravzaprav smo zvedeli vse, kar smo hoteli, že v Ljubljani od tov. Maksa Završnika. Pa poglejmo še, kaj se dogaja na terenu! Kranjska gora je polna turistov, ki v teh dneh nabirajo na dopustih nove moči. Večina teh ljudi pa niti ne ve, da se prav sedaj opravljajo velika dela na gradnji novega objekta, ki bo že prihodnje leto služil svojemu namenu. Le posamezniki, ki se zanimajo predvsem za zimski šport, na vsakodnevnem sprehodu od Kranjske gore proti Podkornu za hip obstanejo ob cesti in z zanimanjem zrejo gori proti vrhu Vitranca, kjer že stojijo nekateri železni stebri — nosilci vzpenjače. Nikjer žive duše. Torej, potruditi se bo treba proti vrhu. Dobre pol ure hoda je za nami in pri vrhu stare vlečnice smo zagledali dva delavca, kj sta prenašala gradbeni material na prvo postajo. »Kako vam gre kaj delo izpod rok?« Delavca sta nekoliko začudeno pogledala, nato pa brez nadaljnjih vprašanj začela živo pripovedovati. Eden od njiju, Nikola, doma iz Prekmurja, mlad krepak fant, je med drugim dejal tudi tole: »Veste, delo je precej naporno. Trenutno nas je pri tej gradnji okoli 30 delavcev, večina od nas pa je navajena bolj dela na ravnem terenu. To še posebej velja za nas, ki smo doma iz Medjimur-ja. Toda z dobro voljo in z veseljem do tega dela bomo zdržali do konca.« »Kaj ste doslej že zgradili?« »Na delu smo od 13. julija letos. Doslej smo opravili betoniranje podpornikov na prvi trasi, čaka pa nas še transport nosilnih koz na traso 2. Za nami so tudi betonska dela na vmesnih postajah. Težava je predvsem s prenašanjem gradbenega materiala, čeprav nam pri tem pomaga stara vlečnica. Pred nami je določen rok in prepričan sem, da bomo vse opravili do določenega dne.« Morali bomo torej počakati še nekaj dni ali tednov, da bodo dokončno postavljeni vsi stebri do vrha Vitranca. Ko bodo opravljena ta dela, potem ni več daleč trenutek, ko bodo začeli z montiranjem ostalih sestavnih delov žičnice. GONILNA SILA JE »SUHI« To dopoldne ni bilo na terenu pravzaprav šefa celotne gradnje Mateja Suhača. Že v Ljubljani nam je tov. Završnik zaupal, da je Matej »Suhi« gonilna sila pri tej gradnji. Z vso voljo in z največjim veseljem se je zagnal v gradnjo žičnice, in po mnenju tov. Završnika je prav Matej človek, ki bo tudi to delo izpeljal do konca. Tik pred odhodom iz Kranjske gore sem ga našel v njegovi pisarni, sklonjenega nad načrtom objekta. »Za časopis ne dam nobenih izjav!«, to so bile njegove pozdravne besede. »Saj ne misliš resno!« »Prav resno! Zaklel sem se, dokler ne bo delo opravljeno, nobenega »pompa« v časopise.« Ko-nčno sva se le sporazumela in tudi Matej mi je povedal iste podrobnosti, kot že v Ljubljani Maks Završnik. Rekel je še, da mora dobiti nove delovne moči, ker hoče, da bo delo čimprej opravljeno. Ob slovesu pa je dejal: »Ko bo sedežnica gotova, potem se bo šele začelo pravo življenje v Kranjski gori — pa ne samo športno, tudi turistično! To pa le zapiši, če nič drugega!« OCE IN SIN V AKCIJI Ce govorimo o vzpenjači na Vitranc, potem ne moremo mimo dveh oseb, ki sta tako rekoč zgodovinsko povezani z gradnjo žičnice na Vitranc. Kolikokrat je inž. Ljubo Bizjak sam ali z očetom prehodil strmo pobočje 'Vitranca, meril in opazoval in v duhu gledal tako zaželeni objekt. Če so prišli ljudje iz merodajnih forumov pregledovat teren, kjer in kako naj se postavi trasa, je bil vedno prav Ljubo pripravljen, da vsakomur znova in znova razloži vse odi.ke takšne sedežnice. Pa ne samo on, tudi njegov oče je ves vnet za žičnico. Prav zadnjič je na obisku v Kranjski gori svečano obljubil, da bo na lastno pest z nekaj možmi spravil ves gradbeni material, če treba tudi na vrh Vitranca, če rie bo dobil potrebne delovne sile. Takšnim ljudem vse naše priznanje! »Vstopite! Žičnica je pripravljena!« Takole vas bodo pozval; ob otvoritvi žičnice, ki nam jo obljubljajo že dolgo vrsto let, in ki se je bomo verjetno letos pozimi lahko prvič zares poslužili ... Zamišljen, kajne? Naš mani alpski smučar inž. Ljubo Bizjak pozna vsako ped Vitranca kot svoj žep. Pri gradnji žičnice ima levji delež zaslug, saj je vedno pripravljen pomagati s strokovnimi nasveti Pred državnim prvenstvom v atletiki Obračun najboljših atletov Marjan Lipar Naročajte se na POL E F! Prihodnjo nedeljo se bodo najboljši jugoslovanski atleti pomerili na državnem prvenstvu, da izberejo iz svoje srede državne prvake za leto 1955. Moški bodo nastopili v Sarajevu, ženske pa v Senti. Vprašanje pa je, koliko bosta prvenstvi obiskani, ker oba kraja ležita dokaj neugodno. Od letošnjega državnega prvenstva lahko pričakujemo, da bo prineslo velik obračun med mlajšo atletsko generacijo, ki prodira vedno bolj v ospredje, in med starejšimi atleti, ki so častno zastopali Jugoslavijo v preteklih letih. Ostrih borb ne bo manjkalo, tako pri moških kot pri ženskah. Slovenski atleti ne bodo šli niti v Sarajevo niti v Sento brez upov na vsaj nekaj zmag. V Sarajevu lahko marsikaj pričakujemo, zlasti od Lorgerja, Puca, Zupančiča, Penka, Vipotnika, Leska in Kopitarja. V Senti pa bodo Slovenke v mnogih disciplinah nastopile celo kot favoritinje. V sprintu bo verjetno prišlo do ponovnega obračuna Stamejčič : Babovič. Na 800 m na j bi po »papirnati formi« zmagala Slam-nikova, enako v daljino Stamejči-čeva in v metu krogle Usenikova. Več pa naj povedo lestvice 6 najboljših v posameznih disciplinah. Moški — 100 m: Lorger (KI) 10.6, Pecelj (CZ) 10.6, Jovančič (CZ) 10.7, Unger (Voj) 10.7, Dra>gaševič (P) 10.8, Oslakovič (Ml) 10.8. 200 m: Lorger (KI) 21.7, Jovančič (CZ) 22.0, Oslakovič (Ml) 22.0, Trifunovič (P) 22.1, Petrovič (CZ) 22.2, Unger (Voj) 22.3, 400 m: Grujič (Voj) 49.2, Sa- bolovič (P) 49.5. Hočevar (P) 49.6, Miladinovič (CZ) 49.7, Dovjanič (CZ) 49.8. Šarič (P) 49.8, 800 m: Vipotnik (KI) 1:51.3, Grujič (Voj) 1:51.4. Čular (D) 1:52:2, Mugoša (CZ) 1:52.2, Hočevar (P) 1:52.2, Šarič (P) 1:52.4, 1500 m: Mugoša (CZ) 3:48.0. Radišič (CZ) 3:48.4, Murat (D) 3:51.2, Vipotnik (KI) 3:53.0, Štritof (P) 3:53.8, Čular (D) 3:54.2, 5000 m: Štritof (P) 14:16.4, Mihalič (P) 14:37.0. Ceraj (P) 14:51.6, Pavlovič (P) 14:51.6, Pandurovič (CZ) 14:53.6. 10.080 m: Štritof (P) 29:57.0, Mihalič (P) 50:31.0, Cetinič (P) 30:43.2. Ceraj (P) 31:11.6, Pandurovič (CZ) 31:15.0, Jovanovič (CZ) 31:28.0. 110 m ovire: Lorger (KI) 14.3, Puc (Lj) 14.8, Vucelič (Ml) 15.4, Rukavina (P) 15.5, Petrušič (Sar) 15.6. Kovač (KI) 15.6, 400 m ovire: Sabati (Takovo) 54.5, Puc (Lj) 54.8, Zupančič (KI) 54.8, Savič (CZ) 55.1, Kopitar (KI) 55.8, Cipčič (CZ) 55.8, višina: Marjanovič (P) 203, Šepa (CZ) 190, Boškovič (P) 188, Nikolič (CZ) 185, Miler (Ml) 185. Gvozdenovič (Sar) 185, Rado- njič 185, Ivanovič (Bud) 185, Zer-kov (D) 185, daljina: Kušec (CZ) 7JJ2. Radovanovič (CZ) 7.12, Miler (Ml) 7.05, Petranovič (D) 6.99, Savič (OZ) 6.88, Miličevič (Var) 6.82,! troskok: Radovanovič (CZ) 14.76, Milovanovič (P) 14.40, Kuzmanič (ŽK) 14.24, Volarevič (ML) 14.02, Kašikovič (P) 13.96, Petranovič (D) 15.%, palica: Milakov (CZ) 4.26, Lukman (CZ) 4.20, Kušec (CZ) 4.10, Miler (Ml) 4.03, Budimski (P) 4.00, Lešek (KI) 3.90, Skupek (P) 3.90, krogla: Škiljevič (P) 15.77, Penko (Lj) D.44, Pavlica (Sp) 15.07, Šarce vrč (CZ) 14.99, Jelisijevič (P) 14.67, Bojič (Voj) 14.60, disk: Krivokapič (CZ) 48.93, Krnjaič (P) 48.22, Radoševič (Sar 47.88, Mandič (D) 46.80, Živoji.novič (P) 46.59, Sekulič (CZ) 46.30, kopje: Pavlovič (P) 65.97. Miletič (Sar) 64.96, Kopitar (KI) 63.92, Plut (O) 62.20, Stankovič (CZ) 61.45, Dangubič (CZ) 61.27, kladivo: Gubijan (P) 59.70, Galin (Ml) 55.99, Račič (ŽK) 55.96, Bezjak (D) 55.52, Krstonič (P) 53.02, Dokler (D) 53.04. Ženske — 100 m: Babovič (Ml) 12.3 Frank (Ml) 12.3, Šinkovec (KI) 12.4, Stamejčič (O) 12.4, Butja (Ml) 12.6, Knez (Mrb) 12.6, Bajželj (O) 12.6, 200m: Stamejčič (O) 25.9, KneZ (Mrb) 25.9, Babovič (Ml) 26.0, Šinkovec (KI) 26.0, Butja (Ml) 26.3, Stefanovič (CZ) 26.4, 800 m: Slamnik (KI) 2:16.5, Stefanovič (CZ) 2:18.0, Šafer (Ml) 2:21.5, Rogič (D) 2:24.1, Belaj (KI) 2:25.3, 'Hiršiel (Osijek) 2:27.0, 80 m ovire: Babovič (MI) 11.6, Stamejčič (O) 11.9, Tuce (Sar) 12.0, Petauer (KI) 12.0, Baj- želj (O) 12.3, Zrnjevič (CZ) 12.6, višina: Panič (Senta) 158, TucG (Sar) 156, Jovanovič (CZ) 153, Sim11 (O) 152, Mati j ek (D) 146, Šumak (KI) 146, daljina: Stamejčič (O) 5.63, Tuce (Sar) 5.47, Bajželj (O) 5.28, Majcen (KI) 5.22, Babovič (MU 5.18, Butja (Ml) 5.15, Galič (D) 5.D krogla Usenik (O) 13.89, Kotlušek (O) 13.54, Tuce (Sar) 12.67, Perovič (Senta) 12.60, Borovec (Var) 12.46, disk: Matej (Voj) 46.10, Čelešnik (KI) 44.55, Borovec (Var) 44.11, Ho-molja (Ml) 43.60, Cvijetičanin (CZ) 40.99, Hudobivnik (O) 40.56, kopje5 Kaluševič (CZ) 44.73, Perovič (Senta) 43.47, Koška (Voj) 40.75, Kotlu-šek (O) 40.77 Orehek (O) 39. D Capek (D) 35.8- NOVO IGRIŠČE ‘V Ljudskem vrtu je Branik ure' dil novo in lepo igrišče za malj ro-komet, ki je ob priliki gostovanj8 nemških rokometašev uspešno prC’ stalo svoj »ognjeni krst«. Urejen8 je kot teniška igrišča (pokrito je 1 rdečimi ugaski) in bo kasneje sl11.' žilo tudi drugim športom (košark1' odbojki, in tenisu), ker ima vel1' kost 40 X 20 m. Obdati ga namera-vajo z žično ograjo in ob nje511 namestiti prenosne tribune. A SPOHT-OPREMfl LJUBLJANA, VIZMARJE št. 1 izdeluje prvovrstno telovadno orodje in športne potrebščine kakor bradlje, drogove, kroge, koze, gredi, plezala, deske, blazine, žoge za nogomet, košarko, odbojko, rokomet, šotore itd. Prepričajte se o odlični kvaliteti naših izdelkov! Spomini in zanimivosti s XIV. Balkanskih iger v atletiki Z našimi atleti ob Bospora Nalg»®gaf®i§a nogometna organizacija na svetu Od našega beograjskega dopisnika P. Kneževiča Središče nasprotij, svetlobe in sence, živahnosti in samote, zemlje in vode, velika amfibija, polna cvetličnega vonja in uličnega smradu. To je Istambul,,ogromno mesto starega Kontinenta. Šport v Turčiji Milijonsko naselje na meji dveh morij in dveh kontinentov — Istambul — ni samo kulturno in trgovsko središče republike Turčije, temveč je tudi najpomembnejše športno središče te, nam prijateljske zemlje. V mestu, ki je v svoji zgodovini kar petkrat menjalo ime (najprej Bizanc, potem Konstanti-nopolis, Stambul, Carigrad in Istambul), prebivajo danes najbolj znani športniki prerojene zemlje Ke-mala Ataturku. Če bi te športnike razporedil po njihovi mednarodni vrednosti, potem bi na prvo mesto prišli tekmovalci v izrazito orientalskih športih — rokoborbi in dviganju uteži. Potem so še zelo dobri nogometaši, košarkarji in boksarji, srednje dobri atleti, plavalci, vesla Start teka na 800 m. Na skrajni levi Andrej Vipotnik prerivanje, lovenje za rokav — vse to ima edini cilj, da vas privleče do prenatrpane stojnice, okoli katere se motajo prodajalci, sposobni, da tudi nezainteresiranemu potniku iztisnejo iz denarnice kakšno liro. Pravzaprav dobiš vtis, da je prodajalcev več kakor kupcev. Uradnih ur na teh trgih seveda ne poznajo. sreči uje uouii ’ ‘llvn,V.„ ! U Vsak odpre svojo »štacunico« kadar ci 1B vaterpolisti ter na koncu sla- , >• m„ bi rokometaši in kolesarji. Z rokoborbo se turška mladina največ ba-vi, kljub temu pa nogometne tekme privlačijo znatno večje število gledalcev. Glede na to, da šteje Istambul blizu 1,300.080 prebivalcev, boste morda mislili, da prisostvuje pomembnim tekmam do 100.000 gledalcev. Vendar temu ni tako. Največji stadion »Dolmabahče« ima prostora vsega za 25.000 ljudi. Še več, pravijo, da je le redko napolnjen do zadnjega kotička. Jak! Ko sem prvi dan šel iz središča mesta na stadion gledat balkanske igre, sem pristopil k miličniku in ga vprašal, če tam stoji avtobus za stadion. Uniformirana oseba s temnimi naočniki za sonce je pokimala z glavo in dejala: »Jok!« Nato je ljubeznivo zamrmral še nekaj besed in šele sedaj sem bil v negotovosti. Beseda »jok« pomeni pri hoče in jo tudi zapre kadar se mu zljubi. Edino to povsem drži, da so trgovine, kjer so lastniki Turki, zaprte ves petek, židovske trgovine oh sobotah, medtem ko drugi trgovci zapirajo svoje lokale ob nedeljah. živ-žav v pristanišču Toda v Istambul u so še druge redkosti. Malokatero mesto v tujini ima tako živahen ladijski promet kakor Istambul. Zlati Rog, morski zaliv, ki je dolg 7 km, deli Istambul na dva dela. V tem zalivu neprestano hrume in tulijo ladijske sirene, kakor v koncertni dvorani, kjer godbeniki uglašujejo svoje instrumente pred začetkom. Velik hrup povzročajo tudi tovorne ladje ki prevažajo preko Bospora v Azijo ne samo potnike, marveč tudi avtomobile, kamione, pa tudi kompletne železniške kompozicije. Tudi življenje po glavnih arteri- nas, zlasti v Srbiji, negacijo. Toda jah Istambula je zelo živahno in ga miličnik je z glavo prikimal. Vpra- lahko vzporedimo z življenjem na pariških bulevarjih, v PL -- šal sem ga še enkrat, vendar nisem izvedel ničesar več kot prej. Ni mi Preostalo drugega, kakor da stopim v avtobus. Toda že na prvi postaji sem se prepričal, da besede »jok« tudi v Turčiji označujejo negacijo, Pač pa da ima kimanje z glavo ravno nasprotni pomen, kakor pri nas. Ko sem se nekako dokopal do stadiona, sem kmalu dognal, da stane najcenejša vstopnica (stojišče) nič manj kot 214 deviznih dinarjev. Lahko bi si pa kupil tudi sedež v [oži, ki pa velja tudi do'20 turških hr, oziroma 2000 deviznih dinarjev. življenje na ulicah Glede živahnosti spada Istambul med ona mesta, ki v mnogočem spominjajo na trge, prenapolnjene z najrazličnejšim blagom in kupci. Pravzaprav so tu celi kvarti pe-kakšni trgi. In tudi zares se naj-Večji trg imenuje »Veliki trg«, ki se razprostira po labirintu ulic, v katerih je težko najti orientacijo. Ue boste krenili po Istambulu z namenom, da bi kaj kupili, -se boste ------- - težko znašli. Prej ali slej boste pri- poroko v avtomobilih. Malo čudno sjljani vzeti vodnika, da vas bo pe- pa se sliši, da imajo v Turčiji tudi tjal skozi kompleks ulic, v katere »motorizirane« pogrebe. Za poltoj-Zaradi ozkosti komaj prodira dnev- nikom, čigar truplo peljejo v veji4 svetloba. Kako zelo so v Istam- likem črnem avtomobilu na čelu bulu razviti trgi, najbolje dokazuje' povorke, se peljejo člani in prija-mevilo trgovin, ki jih je nad 7000, tel ji pokojnika v elegantnih For-razen tega pa je še na desettisoče dih, Chevroletih, Dodgeih in drugih t k &R manjših stojnic. Tu vlada vozilih najnovejših tipov. Vsa ta P. šen hrup, kakor na kakšni veli- »motorizirana pogrebščina« drvi po j nogometni tekmi. Kričanje, pre- ulicah s hitrostjo preko 50 km na Ptranje, vzklikanje, barantanje, uro. londonskem icadillyju ali newyorškem Broad-wayu. Ta trditev ni pretirana, kajti Istambul ima na primer nad 15.000 samo avtotaksijev, razen tega pa še ogromno število državnih in privatnih limuzin. Taksiji so označeni s črno-belimi kvadrati na sredi karoserije in niti eno vozilo ni predvojni izdelek. Tu lahko vidiš najnovejše modele vseh mogočih svetovnih znamk, ki imajo v Istambulu 96 zastopstev. Zato ni nič čudnega, da je v mestu vse polno modernih servisnih postaj za motorna vozila, ra"Zen tega pa še nad 30 velikih, modernih garaž. Zanimivo pa je, da vidiš motociklov zelo malo in jih uporabljajo v glavnem miličniki, medtem ko koles sploh nisem videl. Seveda bi se s kolesom tukaj težko gibal, ker so ulice ponekod močno strme. »Motorizirani« pogreb In še nekaj sem zapazil, kar me je zelo začudilo. Večkrat smo že lahko videli, da se svatje peljejo na Reprezentance Turčije, Grčije in Jugoslavije prisostvujejo otvoritveni svečanosti Najbolj dramatična disciplina Čeprav je bil start maratoncev na sporedu dve in pol uri pred začetkom 14. Balkanskih iger, se je vendar na stadionu zbralo okoli 1000 gledalcev, ki so že s svojo prisotnostjo izkazali priznanje udc-ležen-cem te najtežje atletske discipline. Maratonci so torej startali na stadionu sredi Istambula nato tekli- ob evropski obali Bospora in se po krožni poti vrnili spet v Istambul na stadion »Dolmbaliče«. Sonce je pripekalo z vso silo, v senci je bilo 31 stopinj Celzija, ko se je 6 maratoncev spustilo v borbo na 42 km dolgi stezi. To nenavadno maratonsko tekmo, ki je terjala nadčloveške napore, so vsi zaključili, razen našega maratonca Škrinjarja, ki je že zmagal na Balkanskih igrah 1953 v Atenah in 1954 v Beogradu. Verjetno je Škrinjar hotel zmagati tudi letos v Istambu-1 u, zato je takoj od starta povlekel z ostrim tempom. Naš drugi predstavnik (Bosanac) in naš trener Lang sta bila nad tem tempom takoj zaskrbljena in sta skušala Škrinjarja pregovoriti, naj nekoliko popusti. Toda vše zaman. Škrinjar je uporno hitel dalje in bil neprestano v vodstvu. Oba Turka, ki sta sicer odlično poznala progo, sta komaj vzdržala oster tempo, ki ga je diktiral Škrinjar. Tako so prešli kilometri, deset... petnajst... dvajset... trideset... Toda peklenski tempo, vročina in žeja so končno napravili svoje. Na 38. km, torej vsega 4 km pred ciljem, so Škrinjarja zapustile moči. Zrušil se je. Gledalci so ga bodrili in tudi sam je hotel dati vse od sebe. Še enkrat je poizkušal teči, toda vse zaman. Zrušil se je ves izčrpan. Kmalu sta ga prehitela oiba Turka, nato Bosanac in še en Grk. Drugi grški maratonec, ki je poizkušal nekaj časa teči vštric s Škrinjarjem je odnehal že prej. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dobil injekcijo. Ko je prišel k zavesti, je bil maraton že davno končan. Toda Grk Mandalos, ki ni dovolj poznal pro-pozicij, je želel teči do konca, da bi svoji državi prinesel dve dragoceni točki. Zaprosil je zdravnike, da so ga odpeljali z avtomobilom do mesta, kjer je padel, in je začel teči dalje proti cilju. Ko je prišel do stadiona, je bila tu ravno na sporedu zadnja disciplina — štafeta 4 X 400 m. Vrata so bila seveda zaprta in izmučeni Grk je ves besen zaman razbijal po njih, da bi jih odprli. Po dolgem prepiru je slednjič prepričal miličnike, da ni ni-kakšen čudak, temveč maratonski tekač. Odprli so mu vrata in mož je, čeprav precej beden in izmučen na izgled, odlično finiširal skozi cilj. Toda njegovo razočaranje je bilo brezmejno, ko so mu povedali, da je zadnje kilometre pretekel zaman, kajti sodniki so ga diskvalificirali, ker je zapustil tekmovalno progo. Težave s prenočišči Z jugoslovanskimi novinarji so prispeli v letalu v Istambul tudi filmski snemalci, da bi o Balkanskih igrah posneli daljši reportažni film. Naša skupina je prispela v mesto okoli desetih zvečer in vse do ene ponoči smo zaman iskali prenočišče v tem milijonskem naselju ob Bosporu. Prepričali smo se, da tudi v največjem mestu Turčije v poletnih mesecih zelo primanjkuje hotelskih sob. Naši novinarji so, s kovčki v rokah obredli ravno 35 hotelov, ne da hi uspeli dobiti eno samo posteljo. Med številnimi potniki, ki so prav tako kot jugoslovanski novinarji iskali streho nad glavo;, se je po mračnih, krivih in strmih ulicah pomešalo tudi na tisoče belih postav. To so bili belo Angleška nogometna zveza je gotovo najbogatejša nogometna zveza na svetu, podobno kot angleški profesionalni klubi, je tudi nogometna zveza »Football Association« ati kratko — F. A. delniška družba. Pred kratkim so sicer prosili, da bi lahko opustili pri svojem nazivu oni »limiied«, pa jim finančne oblasti niso dovolile. Osno-vivi kapital F. A. je sicer zelo skromen, izdanih je bilo samo 2000 akcij z no-minalo 1 šilinga, Seveda pa je taka akcija danes že pravo premoženje in jih na borzi sploh ni mogoče kupiti. Premoženje F. A. znaša danes okoli 560 milijonov dinarjev. V to vsoto je všteta tudi plača zveze , v Lamcastergate, ki je 'že sama vredna kakšnih 150 milijonov. Članstvo zveze- je pravzaprav skromno. Le 223 klubov je včlanjenih z vsemi pravicami članstva, 132 klubov pa je samo nekakšnih kandidatov. Na splošno prevladuje mnenje, da je F. A. izrazito profesionalna zveza. To pa ne drži. Zveza ima namreč registriranih več stotisoč nogometašev, med katerimi pa je samo 7.528 profesionalcev. Značilno.za težko gospodarsko stanje manjših klubov je dejstvo, da je s strani ligaških moštev pri zvezi prijavljeno le 3300 profesionalnih igralcev, poleg tega pa še 640 profesionalcev, ki so sicer kot takj prijavljeni, vendar za igranje ne dobivajo nobene odškodnine. Posebno pozornost poklanja F. A J nogometu v šolah. Šolski nogometni: klubi imajo celo svojo »zvezo« in; F. A daje .šolam brezplačne trener—' je na razpolago. Samo v ta namen je F. A. lani določila nič manj kot 16 milijonov. Vsako leto priredijo tekmo med ligaškim prvakom in zmagovalcem pokala; ves čisti do-, biček te prireditve pa dobijo razne, dobrodelne organizacije. Letošnja tekma med Wolverhamptonom in; West Brom\viohem je prinesla raznim dobrodelnim organizacijami nad 7 milijonov dinarjev pomoči-. Veliki so seveda tudi dohodki. F. A. iz raznih meddržavnih sre- ' čanj. Tako je bila v lanski sezoni; ».najuspešnejša« tekma proti Nem-, čiji, na kateri so imeli 45 milijonov čistega dobička. Eden najboljših, virov dohodkov ne samo za zvezo,, ampak tudi za udeležena društva, pa je vsekakor pokalno tekmova-nje, za katero je na splošno zani-; marnje mnogo večje, kot za prvenstvene tekme. Na letošnjih pokal-n ih tekmovan jih, na katerih je sodelovalo okoli 566 moštev, so ta ■ moštva spravila v žep več kot 75; milijonov dinarjev čistega dobička, ■ Za zmagovalca letošnjega pokala Nevvcastle pa pravijo, da je svoji* finančno stanje lahko popravil žt-samo s tekmami v tekmovanju z» pokal, ki so mu vrgle kakšnih 20-milijonov. . MARIBOR PREMAGAL OSTENDE Belgijski košarkarji kluba Ost-ende, ki so v soboto in nedeljo nastopili na turnirju v Ljubljani, so gostovali tudi v Mariboru, kjer jih je moštvo Maribor v hitri in zanimivi tekmi premagalo s 64:54 (32:26). Najboljši igralec na terenu je bil Belgijec Boes, ki je dosegel 18 košev, pri domačih pa sta bila najboljša Kumer (16) in okretni Vračko Rudi (15). Vse kaže, da je trener Munčan dobro pripravil Mariborčane za bližnje ligaške tekme. ' Branik zmagal ludi v malem rokemeiu Po zmagi v velikem rokometu nad renomi ranim nemškim moštvom Gunzhausen, so se. v ponedeljek srečali Branikov! rokometaši s svojimi nasprotniki v malem rokometu. Okoli 800 gledalcev je bito zadovoljnih z zmago dveh domačih moštev. Prvo moštvo Branika je namreč zmagalo z 11:9, drugo pa z 10:3. Tudi drugo moštvo Branika je proti tehnično zelo dobremu nasprotniku pokazalo lepo igro in na tem improviziranem turnirju zasedlo 3. mesto. Najboljši strelec je bil Kancler Peter z li goli. feiave Z Š@H$išBSl H@§«8t©iir. V zahodnonemškem mestu Duis- I burgu -bi morala biti tekma med dvema ženskima nogometnima ekipama. Borbene nogometašice pa so lahko le 20 • minut uživale d svoji novi zabavi. Potem pa jim je lastnik igrišča po nalogu nogometne zveze pokrajine Niederrhein odpovedal gostoljubje. Na igrišču se je zbralo tudi kakih petsto ljubiteljev nogometa ali pa mogoče ne le okroglega usnja, ampak tudi ženskih čarov. Tekma bi morala biti prvotno na igrišču društva Hamborn 1890, vendar je kasneje to društvo zabra-nilo >cirkust na svojem igrišču in so se morale navdušene nogometašice seliti. Dekleta so se morala preobleči kar o avtobusu, da ne bi zamudila tekme na drugem igrišču. Ko je sod- • nik po 20 minutah igre prekinil tek- > mo, so razočarani gladalci o jurišu ; zavzeli igrišče in zahtevali svoj de- ■ nar nazaj. Po polurnem prerekanju i so jim vstopnino res vrnili in polici- . ja, ki so jo med tem tudi že prikli-! cali, je nazadnje napravila red na igrišču. Tako je zopet enkrat propa-■ del poskus modernih amaconk, d& bi se udejstvovale o športu, ki vsekakor ni primeren za nežni spol. Lahko se zgodi, da bo imela Ljubljana letos še eno lepo mednarodno prireditev. Atletska zveza Jugoslavije je -ponudila Atletski zvezi Slovenije, da organizira dvoboj mladinskih reprezentanc Jugoslavije m Avstrije. Najboljši jugoslovanski in avstrijski mladinci naj bi se pomerili v Ljubljani 11. septembra. Istočasno bi nastopile tudi mladinke obeh držav, vendar samo v peteroboju (100 m, 80 m ovire, višina, krogla, kopje). AZS zaenkrat tega tekmovanja še ni dokončno sprejela. Atletske zveza Jugoslavije je dobila iz Moskve definitivno sporočilo, da bo skupina najboljših sovjetskih atletov približno 14 dni gostovala v Jugoslaviji. V ruskem moštvu bodo po vsej verjetnosti uniformirani ameriški mornarji z vojnih ladij in ogromne letalonosilke, ki so bile zasidrane v morju med Evropo in Azijo. Slednjič se nam je Jugoslovanom nasmehnila sreča, kajti ob enih ponoči so se pojavili člani naše atletske reprezentance skupno z organizatorji, ki so nam slednjič našli prenočišče. Turška kava Ko je nek član iz vodsta naše reprezentance po končanem kosilu v restavraciji zaprosil za skodelico turške kave, mu je natakar odvrnil: »Lahko dobite samo čaj. Črne kave nimamo!« Ali ni smešno, skoraj paradoksno? v Turčiji ni turške kave? In vendar se temu ne smete čuditj, kajti kava je v Turčiji uvozni artikel. In ker tudi tu vlada pomanjkanje deviz, je naneslo tako, da. že nekaj tednov v Turčiji nikjer ne morete dobiti — turške kave. svetovni in evropski rekorderji ; Vladimir Kuc, Hihail Krivonosov, ; Leonid Ščerbakov, dalje odlični i atleti Sa.nadze, Okorokov, S to I ja rov ' in drugi. Med atletinjami pa bo; prišla po vsej verjetnosti tudi sve-1 tovna rekorderka v teku na 800 m Nina Otkalenko. Dokončni program nastopov ruskih atletov, kakor tudi skupine Amerikancev, še ni sestav- i ljen. Atletska zveza Jugoslavije pa je napravila naslednji predlogi. 14. septembra ameriški atleti v Za-‘ grehu, 18.—19. sept. velik miting r Beogradu z udeležbo Rusov, Amerikancev, Romunov, Turkov in Gr- ; kov, 22. sept. ruski in romunski ! atleti v Celju, 24.—25. sept. .večja ' tekmovanja v Zagrebu, na katerem 1 naj bi nastopili Rusi, Danci (Niel-1 sen!), Romuni in Madžari. Za za-, ključek pa naj bi odlični ruski atleti nastopili še 29. sept. v Ljub- . ljani! Upajmo, da bo do tega gosto- , vanja tudi v resnici prišlo, saj bo , za večino ljubiteljev atletike edin- -stvena prilika, da vidijo »na delu« vrsto evropskih in svetovnih rekor- ■ derjev. Na seji Izvršnega odbora AZS dne 15. t. m. je. vršilec dolžnosti predsednika AZS Kramer Dragan zahtevni disciplinski postopek proti ce- | lotnemu upravnemu odboru ŽAK j Ljubljana ter še posebej proti teh- ‘ ničnemu referentu in trenerju kluba Janezu Gaberšku. Disciplinski postopek je bil uveden zaradi do- \ godkov v zvezi z 2. kolom atletske lige za moške, ko ŽAK Ljubljana kljub priporočilu Atletske zveze Slovenije in matičnega društva ni dovolil nastopiti na svojem stadionu v Šiški atletom Odreda. LETO XI Štev. 34. . F» ■_ • /V - 'V- /%. .M J * E Pred republiškim prvenstvom v plavanju Šili letali a etiiep pata Med posamezniki imamo sigurne favorite Republiško prvenstvo v plav anju predstavlja višek plavalne sezone v Sloveniji. Klubi, ki se skozi vso sezono vestno pripravljajo na to prireditev, zberejo za to tekmovanje svoje najboljše sile, da bi se v moštvenem plas maju čim bolje zvrstili. Letošnje prvenstvo bo prihodnjo nedeljo v novem bazenu v Krškem, kjer je letos zaživel nov plavalni ki ub Celuloza. Nedvomno bo ta najpomembnejša republiška pri reditev mlademu klubu v priznanje, obenem pa velik propagan dni korak v nadaljnjem življenju Celuloze. Lani je prvikrat po vojni pretrgal dolgotrajno tradicijo najboljšega slovenskega plavalnega kluba Ilirije, ŽPK Ljubljana, ko je nepričakovano osvojil moštveni naslov prvaka. S tem je postala borba za ta naslov še mnogo bolj privlačna. Letos brani naslov ŽPK Ljubljana, vendar poleg »starega« prvaka Ilirije ne smemo prezreti še dveh tekmecev, ki bosta letos prav gotovo posegla v borbo za najvišji naslov. To je Triglav iz Kranja, ki je letos osvojil že mladinsko prvenstvo, ter Kamnik, ki je bil v hrvatsko-slovenski ligi v samih plavalnih disciplinah celo boljši od Kranjčanov. Če se bodo prvenstva udeležili še Mariborčani — vsaj obljubili so letos — bo tekmovanje še bolj zanimivo. O njihovi moči vemo letos kaj malo, saj razen dveh odličnih posameznikov, ki smo ju videli na mladinskem prvenstvu. Mariborčanov letos še nismo videli na startu. Ne sicer v moštvenem plasmaju, pač pa z nekaj odličnimi posameznicami bo posegel v borbo tudi Prešeren iz Radovljice. PIRC, PELC. ZRIMŠEK IN GORŠIC MED MOŠKIMI? Čeprav se je kvalitetna raven slovenskih plavalcev v zadnjem letu še povečala in so se razlike med posameznimi najboljšimi plavalci še bolj zmanjšale, lahko še vedno dajemo »prognoze« za republiške prvake med oosamezniki. Pircu bo na 100 m prosto resen tekmec Hafner, saj so se njuni letošnji dvoboji končali 2:1 v korist Hafnerja. Mariborčani si veliko obetajo od Kocmurja in trde, da je zmožen za rezultate okoli 1:03. Morda bo mlademu Mariborčanu uspelo nekoliko pomešati že tradicionalni dvoboj Pirc-Hafner na republiškem prvenstvu? Na 400m prosto je Pirc bolj gotov v zmago. Verjetno mu niti Goršič niti mladi Kranjčan Košnik, ki se je letos nepričakovano »prebil« med najboljše slovenske dolgoprogaše, ne bosta mogla ogrožati zmage. Pelc je bil letos vso sezono ne-ogrožen v klasičnem prsnem slogu. Nedavna bolezen je povzročila majhen padec v formi. Ali bo v teh nekaj dneh nadoknadil zamujeno, bomo videli v Krškem? Zrimšek je morda favorit z največjo rutino. Letos mu nekako ne gre in se ne more spustiti v rezultatih'pod 2:55.0. Poljanšek mu je bil na Vrhniki, tik »za petami«. Poleg njega pa so še Tratnik, Žvokelj in Dobrovoljc. Vsekakor rezultat okoli 3 minut ne bo zadoščal za zmago. V odsotnosti Pelana ver jetno Goršič na 100 m hrbtno ne bo imel težkega dela. Mladi Brandner mu je na jnevarnejši tekmec. Za druga mesta pa bo med hrbtaši prav gotovo ogorčen boj. ker so njihovi časi močno izenačeni. KONCILJA, VUKIČ, PELAN MED ŽENSKAMI Čeprav ima letos najboljši čas na 100 m prosto Horvatova, moramo kot favorita štev. 1 na J00 in 400 m prosto zapisati mlado Kranjčanko Barbko Koncilja. Njene sigurne zmage na Vrhniki so potrdile, da je še vedno najboljša cravvlistka v Sloveniji. Horvatova, Pelanova, Kit-Ju-vančičeva in Auerspergova bodo odločile o nadaljnjih mestih. Zelo podobna bo tudi situacija na daljši progi. Kitova je letos v boljši formi in se bo verjetno oddolžila Škofičev! za lanski poraz na republiškem prvenstvu. Morda še sigurnejša v svoje zmage kot Koncilja je druga Kranjčanka Vukičpva na 200 m Z ogromno voljo do rekorda Moens je pravi fanatik — „Se nismo dosegli meje na 800 m" Belgijski tekač Rog er Moens v zadnjih mesecih ni imel ničesar diegega pred očmi, kot neko število: Rezultat 1:46.6, to je bila tista začarana številka, okoli katere so se vrtele vse njegove misli. Har-bingov rekord v teku na 800 m, eden od redkih rekordov, ki se je se obdržal iz časov pred vojno, je bil tisto, kar ni dalo miru najboljšemu belgijskemu atletu. Že kar preveč je mislil na ta svetovni rekord na 800m, tako da je kljub odlični fizični pripravljenosti že samo zaradi psihičnega kompleksa vidno hujšal. Pravijo, da je imel v očeh stalno tak ogenj, kot ga imajo pravi fanatiki. No, in nazadnje so se mu njegove želje vendar izpolnile. ,.i Dosti dolgo je letos napadal Harfa igo v rekord, katerega so mnogi strokovnjaki smatrali za nenad- * v prsno m 100 m metuljček. V povprečju pa sta ti dve disciplini najbolj napredovali. Prvikrat imamo v Sloveniji kar 4 tekmovalke .pod 3:20.0 na 200m prsno in 5 pod 1:40.0 na 100 m metuljček. V hrbtnem slogu je Pelanova še vedno brez resnejše konkurence. Med prvo trojico Pelan-Koncilja-Hočevar se bo verjetno lahko vrinila Vauhnikova, kj ji rezultat okoli 1:30.0 najbrž ne bo delal preglavic. M. P. kriljivega. Kar po vrsti je napovedoval rekordne poizkuse, ki pa so tudi kar po vrsti propadali. 15. junija v Bruslju 1:47.5, 30. junija v Nurnbergu i :47.0, 17. julija zopet v Bruslju 1:47.6 in 14 dni kasneje 1:48.1, S tako serijo rezultatov se doslej ni mogel pohvaliti še nihče. Toda Harbigov rekord je še vedno stal. Prišel pa je 3. avgust, k:i bo prišel gotovo v zgodovino atletike. V Oslu se je zbralo precej tekačev na 800m, toda samo na dva so gledalci naperili svoje poglede. Belgijec Moens in domačin Boysen, to je bil tandem, ki je bil sposoben eventualno zbrisati Harbigovo ime z rekordne liste. Posamezne podrobnosti rekordnega teka so že znane, zato jih ne borno ponavljali. Omenimo naj le, da je prvi krog končni rezultat pa se je glasil: vodil domačin Larsen v času 52.0, Moens 1:45.7, Boysen 1:45.9. Torej, prvi in drugi najboljši čas na 800m vseh časov. Po rekordnem teku, ki je bil izveden v idealnem vremenu in temperaturi 24° C in brez vetra, je bil novi svetovni rekorder seveda presenečen. Novinarjem je _ povedal tole: »Od dneva, ko sem bil v Bernu na evropskem prvenstvu le peti, sem treniral za svetovni rekord. Tokrat sem vedel, da bom dosegel izreden čas. Čuden slučaj — moja kalkulacija (52.0 in 1:45.7) je bila plavalke v letu 1955 Najboljši slovenski plavalci in moški: 100 ni prosto: 1:02.7 Pirc (I) 1:03.7 Hafner (J) 1:05.1 Goršič (L) 1:05.1 Kocmur (B) 1:05.7 Košnik (T) 400 m prosto: 2:54:0 Pelc (L) 5:17.2 Goršič (L) 5:25*1 Košnik (T) 5:28.9 Zrimšek (K) 5:35.6 Šnabl (K) 200 m prsno: 2:54.0 Pirc (I) 2:57.1 Zrimšek (K) 3:01.0 Brandner (B) 3.02.6 Poljanšek (L) 3:03.1 Kanc (I) 200 m metuljček: 2:55.0 Zrimšek (K) 2:56.6 Poljanšek (L) 2:59.9 Trpfnjk m 3:02.7 Dobrovoljc (K) 3:03.9 Žvokelj (I) 100 m hrbtno: 1:14.5 Goršič (L) 1:16.2 Brandner (B) 1:18.5 Gašperin (L) 1:18.9 Bogataj (K) 1:19.0 Umek (I) ŽENSKE: 100 m prosto: 1:18.9 Horvat (L) 1:19.8 Koncilja (T) 1:21.2 Pelan (K) 1:21.8 Kit (L) 1:2? o Auersperg K) 400 m prosto: 6:13.2 Koncilja (T) 6:14.3 Pelan' (K) 6:31.7 Kit (L) 6:37.9 Škofič (K) 6:59.2 Auerperg (K) 200 m prsno: 3-14.2 Vukič (T) 3:16.6 Tominšek (L) 3:18.0 Kacjan (P) 3:18.5 Hribar (T> 3:24.7 Kuhar (I) 100 m metuljček: 1:34.4 Vukič (T) 1:36.8 Horvat (L) 1:38.3 Čebulj (P) 1:38.5 Koncilja (T) 1:39.6 Vavpetič (K) 100 m hrbtno: 1:27.7 Pelan (K) 1:31.4 Koncilja (T) 1:34.1 Hočevar (I) 1:38.8 Gabrovšek (L) 1:39.7 Kit (L) Kratice pomenijo: B — Branik, Maribor I — Ilirija, Ljubljana K — Kamnik L — ŽPK Ljubljana P — Prešeren, Radovljica T — Triglav. Kranj povsem točna. Toda 1:45.7 še vedno ni meja. V bližnja bodočnosti bo mogoče rekord popraviti še na 1:45.0. S tem pa ne trdim, da zmorem to jaz. Boysen je tekač, ki je za to sposoben. Vsi pogoji za rekord so bili tokrat odlični. Moje noge, pljuča, pa taktika in odlično tekali-šče, vsie je bilo v redu.« Ob isti priliki je Moens tudi še izjavil, da bodo njegove priprave odslej usmerjene zlasti na olimpijske igre 1956, potem pa namerava obesiti sprint a rice na klin. 24-le trni uslužbenec policije v Bruslju je visok 178 cm, težak pa 70kg. Z atletiko se ukvarja že precej let. Prvič pa se je pojavil na mednarodni sceni leta 1951. Belgijec Moens v cilju: nov svetovni rekord na 800 m — 1:45.7 Vaš leini dopust nailepše preživite na morju, v planinah ali na potovanju Z rednim nalaganjem, četudi maihnih zneskov, prihranite pravočasno tudi večjo vsoto Za vloge jamči država. Vloge se obrestujejo po 5 7«! Hranilne vloge sprejemajo vse podružnice Narodne banke in pošte srna Potrebni denar nalagajte na HRANILNO KNJIŽICO Narodna banka FLRJ CENTRALA ZA LRS - LJUBLJANA Naš karikaturist Miki Muster je ob 10-Ictnici »Poleta« enkrat za spremembo namesto športnikov »vzel na piko« tiste, ki teden za tednom poročajo in pišejo o tem, kar se dogaja v našem športnem življenju — torej ves kolektiv »Poleta«. Mnogi bralci »Poleta« verjetno poznajo nekatere člane našega uredništva, drugih pa zopet ne. Zato bomo ves kolektiv po vrsti predstavili, seveda »skozi očala« karikaturista Mikija. V levem kotu zgoraj vidite urednika atletske in mednarodne rubrike (Marko Rožman), ki mora za uspešno opravljanje svojega dela Novinarji bi moroli pisati bolj optimistično , pravi nos roprozontant njim boste na kolesu verjetno hitro ' spoznali glavnega poročevalca z Pol ure z LORGERJEM Vse se je odigralo s sprintersko dar mislim, da mi lahkoten trening naiglico1 Tako se pač pogovarjajo ne bo škodoval. Pred poškodbo sem - • ' TTI-’ bil v odlični formi, morda celo na sprinterji Lorgerjevega kova. Ujel sem ga na atletskem stadionu Kla-divarja, kamor zadnje čase zahajam na svoj letni »oddih« in opazujem resne priprave celjskih atletov na bližnje nastope. Časa je bilo malo, kajti Stanku Lorgerju se je »strašno« mudilo. Danes je namreč prvič po Balkanskih Igrah spet stopil na domačo atletsko stezo in ves vzhičen vzkliknil: »Kako lepo je pri nas!« Tako »e je pričel najin razgovor, ko se je v trenerki brez sprinteric lahkotno ogreval po tekališču. Skoraj 6 dni brez tekališča in brez treninga! Prav lahko sem razumel njegovo naglico in »žejo« po treningu. »Kar vprašuj, jaz pa ti bom odgovarjal med ogrevanjem,« je dejal, ko me je videl z beležnico in svinčnikom. Okoli naju se je nabralo nekaj radovednih pionirjev, ki prav radi poslušajo svojega vzornika, če jim pove kaj zanimivega. • »Kako je s poškodbo?« sem pričel z vprašanji. »Nič hudega I Sicer še čutim v gležnju bolečino, vendar upam, da bom kmalu spet popolnoma dober. Trenutno nimam treninga in deset dni mavčne obveze se mi močno Pozna. Noga je pač oslabela. V In-stanbulu sem poškodovano nogo na cilju čutil kot odrevenelo. Ta neprostovoljni počitek bom moral sedaj pregnati z intenzivnim treningom. Sicer moram še počivati, ven- višku. Temu so dokaz moji zadnji rezultati Na 100m sem letos petkrat izenačil slovenski rekord 10,6, trikrat v Celju, dvakrat v Beogradu. V juniju sem izenačil državni rekord na 200 m z 21.7, julija pa svoj državni rekord na ovirah 14.3.« »Kakšne načrte imaš za letos?« Nekoliko je pomislil, pa takoj nadaljeval: »Ne morem pozabiti Berna in težkega poraza na zaprekah. Zaradi poškodbe se nisem mogel udeležiti mednarodne tekme v Budimpešti, pa tudi državnega prvenstva v Sarajevu se ne bom udeležil. Ta čas bom dobro izkoristil, da pridem zopet v staro formo. Rad bi postavil celega moža v finalu zvezne lige, prav tako pa bi se v Beogradu rad revanširal Bulančiku za grenko razočaranje na lanskem evropskem prvenstvu v Bernu. Bu-lančik je sicer atlet, vreden vsega spoštovanja, vendar sem mu dolžan revanšo. Upam, da bom svoj namen dosegel...« »Ali misliš kaj na olimpiado?« »Na to dolgo pot bom šel samo v primeru, če bom kondidat za finaliste. Svoj zimski trening bom tako prilagodil, da bom konec julija 1956 prišel v običajno formo, ki jo bo.m stopnjeval vse do pričetka iger. Kot sem dejal — grem samo, če bo kaj izgledov.« Vprašal sem ga še, kaj misli o Ostavki tov. Fedorja Gradišnika. »Skoraj ne morem verjeti v njegovo odločitev. Brez dvoma je to hud udarec za naš kolektiv. Mislim, da smo v Celju dosegli takšno stopnjo v tem športu, da bi vsak korak nazaj pomenil veliko škodo ne samo za Celjane, »temveč tudi za vso slovensko in jugoslovansko atletiko. Jaz osebno bom treniral dalje s polno paro in mislim, da bodo tudi ostali atleti držali z menoj. Vsako malodušje je pri tem odveč.« »In za konec še tvoje mnenje o »Poletu«. Menda veš, da praznuje »Polet« te dni desetletnico obstoja?« »»Polet« prebiram zelo rad in redno. Vsekakor smo lahko veseli, da imamo Slovenci svoj športni list. Kadar grem v Šmarje in v Buče k sorodnikom, često vidim, da ga radi prebirajo tudi kmečki ljudje. Če pa želiš »ostro« kritiko o »Poletu«, moram povedati, da nisem preveč navdušen z obširnimi anketami v tem listu. Po mojem mnenju to čtivo ne pritegne širšega kroga bralcev. V atletski rubriki mi prav tako niso všeč pesimistični članki, kot n. pr. »Quo vadiš — slovenska atletika?« Smatram, da moramo na ta šport gledati z večjim optimizmom, novinarji pa naj bi v tem smislu vzpodbujali mladino k večji aktivnosti. Zelo dobra je mednarodna rubrika, kjer »Polet« prekaša vse športne časopise v naši državi. Z velikim užitkom prebiram tudi potopise. Tu bi predvsem pohvalil dobra sodelavca »Poleta« tov. Sker-binjeka im Kristančiča. Njuni potopisi so zares odličmii, saj znata nogometnih tekem (Tone Bančič), medtem ko bodo zimski športniki brez težav prepoznali urednika smučarske rubrike (Marjan Lipar). Na dirigentskem pultu stoji glavni urednik (Igor Prešern), v zraku pa plava naš znani fotoreporter (Dušan Škerletp). Ob »klavirskem stroju« neumorno prepisuje članke Jelena, poleg nje pa vidite v »bazenu« urednika plavalne rubrike (Mitja Prešern). Na bradlji telovadi Marjan štev. 2 (Jelocnik Marjan), v čolnu pa krepko vesla Marjan štev. 3 (Gogala Marjan). Neznanec s krinko na obrazu pa je hotel tudi pred karikaturistom ostati »v strogi^ ilegali«. To je namreč naš Boštjan Zafrkant. V upravi pa vidite skrbnega upravnika (Bojan Dimnik), ki budno čuva svoje »milijone«. Njemu delata v upravi družbo knjigovod-kinja Olga in Helena, ki skrbi za kartoteko naročnikov našega Usta. poleg samega športa opisati še vse polno zanimivosti mest in dežel, njihovih navad in življenja, kar vse bogati obzorje »Poletovih« bralcev. Sam sem bil priča, ko so ljudje po takšnih člankih radi,debati-rali. In takšni naj bi bili časopisi. Ljudje naj bi jih ne le prebirali, marveč tudi o vsebini člankov razpravljali. Skratka — tudi časopisi morajo biti življenjski!« Se sva govorila o njegovih vtisih iz Carigrada in marsičem drugem, toda Lorgerju se je že mudilo. Izrazil sem v imenu uredništva željo, naj ob priliki sam kaj napiše za bralce »Poleta«, saj je že veliko prepotoval in doživel v svoji športni karieri. Pa je dejal: »V gimnaziji sem precej slovenskih nalog pisal odlično. Imel bi posluh za pisanje, toda .. nimam časa. Morda kdaj pozneje.« In že je odhitel na vlak, da sem ga komaj spremljal na kolesu. Jug Karel Q.i&vni u\e.dtoiki »Paiata« S«t€S -1955 Dopisniška mreža našega lista A / ravne RAVNE ZV/I KOROŠKEM mMUHSKA SOBOTA Dom LENDAVA 'LJUTOMER VARAŽDIN PREŠERN MITJA (od 10. okt. 1948 do 2. maja 1949' REŽEK BORIS (od 16. avg. 1945 do 25. jan. 19-*u, • koper .vpšS: fcr&rsif ir.d.f-v. žs» us (od 19. od PREŠERN IGOR apr. 1948 do 3. okt. 1948 ii 8. maja 1949 do danes) VAHTAR ZDENKO (od 1. febr. 1946 do 12. apr. 1948) .ETO X Štev. 34 Stran ■ Vsak ponedeljek je treba na uredniški seji temeljito pretresti in izbrati gradivo za 4 notranje strani »Poleta« ter obenem določiti prostor za nedeljske dogodke Ob nedeljah pa je treba prav posebno hiteti z delom. Nekateri novinar ji sprejema jo telefonska poročila... JCako nastane, »f2o£e£« Vsak ponedeljek segajo tisoči in tisoči bralcev po našem časopisu in o miru prebirajo poročila, članke, reportaže, novice itd. Vendar pa le malokdo do podrobnosti pozna proces dela o listu, malo pa je tudi tistih, ki bi vedeli, s kakšnimi težavami se mora marsikdaj boriti naš uredniški kolektiv. Zlasti je naporno delo ob nedeljah o polni sezoni, ko je nedeljo za nedeljo na sporedu cela »grmada« ligaških in drugih tekmovanj v nogometu, odbojki, košarki, rokometu, atletiki in drugih panogah. Takrat mora biti novinar res pravi virtuoz, da se znajde v »poplavim raznih zveznih, republiških, pokrajinskih, conskih, medconskih, okrajnih, hroatsko-slovenskih in slo-vensko-hroatskih in ne vem še kakšnih lig. Marsikdaj je v uredništvu kakor o >norišnicit: neprestano brni 4 ali 5 telefonskih aparatov, dopisniki se javljajo iz vseh koncev in Tudi naš fotoreporter ima med tednom in ob nedeljah dosti dela Ves stavek je treba nato zlomiti oz. zmetirati, da dobi list svojo obliko krajev, 4 ali 5 strojepisk neumorno ropoče s svojimi stroji, novinarji živahno diskutirajo o tekmah, ves ta trušč pa je še »poživljen« s tuljenjem inozemskih radijskih postaj, ki zdaj v nemškem zdaj o italijanskem ali angleškem jeziku oddajajo športne novice. Ves ta hrup lahko prenesejo samo ušesa in žioci novinarja, ki je tega dela vajen. Pri osem tem pa je potrebna še velika naglica, saj se vsak list najbolj boji tega, da bi zamudil nočne vlake, ki razvažajo pošto. Prvi telefoni začno brneti po- leti šele ob 18. uri, ob 22. uri pa je časopis večkrat — če gre vse po sreči — že na ljubljanskih ulicah. Torej, v dobrih 4 urah zbrati po telefonih od vseh dopisnikov in sodelavcev za preko 5 zPoletooe* strani gradiva (skoraj 40 tipkanih strani rokopisa!), ga pretipkati, popraviti, o tiskarni postaviti in nato list še zlomiti — to res ni enostavna naloga. Upamo, da smo našim bralcem s to kratko fotoreportažo vsaj približno razložili proces dela ob nastajanju »Poleta« in da bodo odslej še bot] cenili naš časopis. »Dobra slika pove več kot tisoč besed,« pravijo nekateri strokovnjaki. V klišami se trudijo, da naredijo iz slik čim lepše klišeje Ko je stran zlomljeno, jo odlijejo v svincu v obliki polkrožnih plošč ... drugi pa »lovijo« na terenu izjave in pišejo poročila Tudi prsti strojepisk, ki prepisujejo članke in poročila, morajo biti urni, kajti vsaka izgubljena minuta lahko povzroči zamudo nočnih vlakov, ki razvažajo pošto Vse članke prinašajo kurirji iz uredništva v tiskarno, kjer jih stavci postavijo v svincu Zadnja svinčena plošča je na rotacijskem stroju. Strojnik je pritisnil List gre še v ekspedit, kjer ga urno na gumb... in rotacija je zagrmela-. »Polet« je pripravljen za prodajo! od premijo v vse kraje Ko je uredništvo opravilo svoje delo, pride na vrsto še uprava, ki mora skrbeti za dobro razpečavanje in prodajo lista, razen tega pa še za vrsto drugih nalog finančno-administrativnega značaja mednarodn Bozon 1:06.5 na 100 m metuljček Evropski rekorder v hrbtnem plavanju Bozon je na tekmovanju v Marseilleu dokazal, da je odličen tudi v metuljčkovem slogu, saj je preplaval 100 m v času 1:06.5, kar je nov francoski rekord. Ostali rezultati stega tekmovanja: 100 m: Eminente 57.4, Jany 58.1, 200 m: Jany 2:08.2, 100 m hrbtno: Bozon 1:04.2, Čoi-gnot 1:06.7. Na ženskem prvenstvu ZDA v plava-vanju, ki je bilo v Philadelphiji, je bila dosežena cela vrsta odličnih rezultatov: 100 m: Werner 1:06.1, Stewart 1:06.8, 400 metrov: Gray 5:16.1- Shriver 5:17.7, Green 5:19.6, 809 m: Green 10:54.3, 1500 m: Green 21:15.4, 100 m metuljček: Mullen 1:15.0, Seers 1:15.2, Mann 1:16.2, 100 m hrbtno: Cone 1:15.6, Gill 1:16.1, 200 m prsim: Sears 3:01.4, 200 m hrbtno: Cone 2:45.6, 400 m mešano: Gillett 6:01.5. V Oslu se je začelo plavalno prvenstvo Skandinavije. Prvi rezultati tega tekmovanja so naslednji: 100 m: Larsson (Š) 58.8, 400 m: Kaykho (F) 4:51.8, 200 m prsno: Tikka (F) 2:43.4, 100 m hrbtno: Larsson (S) 1:09.3, 4 X 100 mešano: Švedska 4:35.7; ženska — 100 m: Munk (D) 1:09.5, 100 m metuljček: Railio (F)‘1:21.4, 100 m hrbtno: Westesson (Š) 1:19.5. Tudi zadnje discipline na mladinskem festivalu v Varšavi so dale nekaj odličnih rezultatov: 1500 m: Gremlowski (P) 18:51.7, Csordas (M) 18:56.0 4 X 100 m mešano: Madžarska 4:20.2; ženske — 400 m: Gyenge (M) 5:12.0, 4 X 100 m mešano: Madžarska 5:06.6, Vzhodna Nemčija 5:08.5. V waterpolu je zmagala Madžarska pred SZ in Romunijo. 0’Brien vrgel kroglo 18.14 m Japonski plavalci spet boljši od Amerikancev Po uradnem plavalnem dvoboju med reprezentancama ZDA in Japonska sta se obe ekipi pomerili še v Osaki v neuradnem srečanju, v katerem so prav tako zmagali Japonci s 40:27. Važnejši rezultati — 100 m: Koga (J) 57.0, Patterson (ZDA) 57.0, Tani (J) 57.5, 200 m: Koga (J) 2:08.4, Konno (ZDA) 2:08.4, Woolsey (ZDA) 2:08.4, 400 m: Shoji (J) 4:36.4, Konno (ZDA) 4:36.8, 1500 m: Onno (J) 18:36.7, Breen (ZDA) 18:43.8, 100 m prsno: Kimura (J) 1:10.4, Gomazari (J) 1:10.5, 200 m prsno: Furukawa (J) 2:35.3, 100 m metuljček: Wiggins (ZDA) 1:02.7, Ishimoto (J) 1:04.4, Nagasawa (J) 1:06.0, 200 m metuljček: Na-gasawa (J) 2:28.4, Ishimoto (J) 2:29.2, Yorzyk (ZDA) 2:29 A, 100 m hrbtno: Mc Kinney (ZDA) 1:05.4, Oyakawa (ZDA) 1:06.0, 200 m hrbtno: Mc Kinney (ZDA) 2:23.0, 4 X 200 m: Japonska 8:34.8, ZDA 8:40.0, 4 X 100 m mešano: Japonska 4:15.7, ZDA 4:16.7. morskih globin MANTA — MORSKI VRAG Prigod polno raziskovanje podvodnega sveta v Karibskem morju je Hassa tako navdušilo, da je za svoja raziskovalna potovanja opremil ladjo >Mt>rski vrag«. A vojna, je pobrala oboje, ladjo in opremo. Hass pa ni obupal. Z dvema kovčkoma, polnima opreme za podvodno plavanje in fotografiranje, je Pripotoval v Port Sudan ob Rdečem morju. Zamikale so ga koralne pečine, okoli katerih je vse polno morskih psov. Hotel je premagati morske globine, kamor do takrat še nihče ni prodrl. Drznemu podvodnemu raziskovalcu srce ni padlo v hlače, ko se je nekoč srečal z enim najbolj -pošastnih morskih bitij — manto, morskim vragom. Čuj-mo to zgodbo! Četrti dan po velikem nalivu se je morje toliko pomirilo, da je bilo mogoče misliti na novo ekspedicijo. Machmouda ni bilo moč najti. Po dolgem iskanju ga je Ahmed našel Pri čiščenju čolna. Čez pol ure je bilo vse nared in odpluli so po še vedno nemirnem morju. Kmalu so dospeli do korališca, kjer je Hass poznal sleherni kotiček. Tokrat je imel s seboj filmsko kamero in ker je bila voda tukaj čista, je začel snemati morske metulje in korale v nizki vodi. Nenadoma se je iz čolna razlegel krik groze. Machmoud in 0’Sheik sta skočila na noge in s prstom kazala na morje. Ker je bilo v isti smeri sonce, Hass zaradi bleščavice ni ničesar videl. »Girsh! Girsh!« sta vznemirjeno vpila. »Morski'psi, morski psi!« Končno. Prišel je veliki trenutek. Toda voda je bila kalna in Hass ni uil_ preveč navdušen nad tem sporočilom. Nehote so se mu kolena ?ačela tresti. Splaval je proti čolnu 'u se s precejšnjim olajšanjem povzpel vanj. Ker je stalno ponavljal, da si želi srečanja z morskimi psi, je bil se-uuj v škripcih. Če so morski psi tu, ni;9ra pač v vodo in splavati proti klim, sicer bi se osmešil. Na drugi strani pa bi bil v kalni vodi tak Podvig prava norost. A moral se je ^ločiti proti svoji volji. Moža sta kazala na točko, kakš-?l’i 100 m stran od mesta, kjer je *as.s filmal podvodne prizore. Za-■ I 1 sončne bleščavice pa je tra-Rlo precej časa, preden je spoznal, i moža vidita. Res, tam sta dve rbtni plavuti rezali morsko gla-• lno- Rili sta čudno mehki in prožni u ohranili sta stalno isto razdaljo, evtno je bilo, da se tamkaj, skoraj a Površini, igrata dva morska Psa. * Bolj ko je Hass gledal, bolj se u je zdela čudna ta zadeva. Naj-te1 !ie ’e Pokazala ena plavut, po-tliV druK?- »ato obe hkrati, raz-v 'Ja pa je ostala vedno ista: kak-Sna 2 m. Tpirsh kabir?....« je vprašal. Kabir! Kabir!« sta oba hkrati od-»°iVoV?a in PO njunih gestah bi mo->.V? Biti morska psa neznansko ve-il, zverini. Machmoud je skušal Vmssu povedati nekaj drugega — e*ai kot »dolgi trn« in »vražji ro-g°vi«, a to je gotovo govorila nje-6° v a domišljija. Morda sta bili ži-?'• sredi ljubezenskega igračka-n./a. Čudna je le bila mehkoba hrbt-n,n plavuti. »DygDi sidro!« je velel Hass. Lahko so nekaj časa veslali v oni smeri in v tem bi se lahko odločil, če se bo spustil v vodo ali ne. Veslali so mirno in tiho. Obe plavuti sta se nekoliko pomaknili proti širokemu morju. Medtem ko so se jima približevali, je Hass vložil nov film. Tedaj sta plavuti na mali izginili. Has ni vedel, ali je razočaran ali olajšan. Mučila ga je radovednost, da bi dognal, kakšna morska psa sta ,neki to. Istočasno pa si je mislil, da je to najboljša rešitev. A glej: plavuti so se znova pojavile vrh vode. Machmoud in 0’Sheik sta napeto zrla vanje. Pa naj bo, če že mora tako biti! S fotografaparatom okoli vratu in masko na obrazu je Hass zdrsnil pod vodo. Brž plavuti na.noge in nož za pas. Voda je bila zelenkasta in motna." Pred seboj je lahko videl največ 10 m daleč. Vendar mu bo ta meglica omogočila napraviti posebno učinkovite posnetke, če bo prišel živalim dovolj blizu. Pod pogojem seveda, da bo ohranil cele ude. Ko je plaval proti konicam plavuti, ki so molele iznad vode, se je tako vznemirjeno oziral okoli sebe, da so ga začele boleti oči. No, ce se je že enkrat odločil, da udari naravnost, ni bilo več mesta za tožbe in strah. Videti pa je le hotel. Vse ostalo bo prišlo samo od sebe. Nenadoma so plavuti spet izginile. Moral je biti prav blizu plena, tako mu „je pravil nagon. A k je je bil, je bila skrivnost. Plaval je samo v zelenkasto-rumeni megli in se oziral proti čolnu. Machmoud in OSheik sta stoječ zrla v vodo. Tudi onadva nista ničesar videla. Da bi se ne pustil presenetiti, se je obračal in gledal okoli sebe. Položaj je bil precej kočljiv. Zaradi napetega gledanja so se mu oči solzile. Na mah je na levi začuti! močan pljusk. Sprva je bolj čutil kot videl. Potem se je nejasno zarisala oblika, bolj podobna polkrogi! kot pa živemu bitju. Napeto je zrl pošast, ki se mu je počasi približevala. Sredi pošastnega trupa so negibno zevala velikanska pravokotna usta. Tedaj se mu je posvetilo. Obe plavuti, ki sta bili v vedno isti razdalji 5 m, nista pripadali morskima psoma, T>ač pa enemu samemu pošastnemu bitju, ki se je v tej neprodirni vodi zdelo, da nima konca. (Dalje) Na mladinskem prvenstvu Nizozemske v plavanju, ki je bilo v Rotterdamu, so zlasti ženske dosegle nekaj odličnih rezultatov. Naj omenimo najvažnejše: 160 m: Kok 1:06.9, Kraan 1:09.5, 100 m hrbtno: De Nijs 1:17.6, Kok 1:18.5, 100 m prsno: Haan 1:27.5. Francoski plavalec Rene Pirolley je v Marseilleu izboljšal francoski rekord v plavanju na 200 m v metuljčkovem slogu z rezultatom 2:30.5. Angleži premagali Dance V Aalborgu sta se pomerili ženški in moški plavalni reprezentanci Velike Britanije in Danske. V skupnem plasmaju so zmagali Angleži z 72:63. Važnejši rezultati — 100 m: Mac Kechnie (VB) 59.5, 400 m: Mac Kechnie (VB) 4:49.3, 200 m prsno: Gleie (D) 2:48.3, 200 m metuljček: g (praham (VB) 2:40.0, 190 m hrbtno; Aspi-nall (VB) 1:10.3, 4 X 100 m mešano: V. Britanija 4:37.5; ženske — 100 m: Ewart (VB) 1:08.7, 400 m: Munk (D) 5:34.0, 100 m metuljček: Morton (VB) 1:18.3 (rekord), 200 m prsno: Hansen (D) 2:56.5, 100 m hrbtno: Grinham (VB) 1:17.2, 4 X 100 m mešano: Danska 5:22.1. 15-Ietna nizozemska plavalka Lenič de Nijs je dosegla v Utrechtu nov svetovni rekord v plavanju na 880 y s časom 10:58.1. Prejšnji rekord je pripadal Avstralki Crapp z 11:02.0. 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Letos ameriški atleti še niso povsem zaključili svoje sezone, podobno kot v prejšnjih letih. Poleg skupin ameriških atletov, ki so gostovale v Evropi, so nekateri nastopali tudi na Jamaiki, drugi pa še celo doma. Z Jamaike poročajo o naslednjih važnejših rezultatih — lOOm: Stanfield 10.4, 800 m: Stanley 1:47.6, Spur-rier 1:49.4, 110 m ovire: Campbell 13.9, kopje: Miller 78.65, Na domačih tekmovanjih pa so se najbolj izkazali metalci in skakalci. Svetovni rekorder Farry O’ Brien je dosegel z metom 18.04 najboljši letošnji rezultat na svetu v metu krogle. Koch je dosegel v disku 52.13 m, Kiwitt pa se je s 73.20 m že kot 14. Amerikanec preko 70 m uvrstil v svetovno lestvico. Bob Richards je nadaljeval s svojimi odličnimi skoki in skočil najprej 4.57, na naslednjem tekmovanju pa 4.58 m ob palici. Petrov 14.2 na 110 m ovire Na atletskem tekmovanju v Moskvi je dosegel najboljši rezultat Jurij Petrov, ki je pretekel 110 m z ovirami - v času 14.2, s čimer je skupaj s svojim rojakom Stoljarovom na čelu letošnje evropske lestvice: Ostali rezultati: 100 m: Kazancev 10.5, 890 m: Ošminkin 1:50.7, daljina: Fe-dosjev 7.31, krogla: Baljajev 16.56, deseteroboj: Bukancev 7192. Nekatere rezultate atletskega dvoboja Velika Britanija : Madžarska, ki je bil prejšnji teden v Londonu, smo že objavili. Danes naj navedemo še ostale — 220 y: Goldovanyi (M) 21.5, 120 y ovire: Parker (VB) 14.4, Hildreth (VB) 14.4, 440 y ovire: Shaw (VB) 53.1, Botar (M) 53.2, steeple-chase: Disley (VB) 8:55.4, Shir-ley (VB) 8:56.2, Rosznoi (M) 8:56.8, daljina: Foldesy (M) 7.17, troskok: Wilmshurst (VB) 14.92, krogla: Myhalfi (M) 15.84, kopje: Kulcsar (M) 64.98, 4 X 110 y: Madžarska 41.6, 4 X 440 y: Madžarska 3:16.2; ženske — 100 y: Neszmelyi (M) 10.9, Peshley (VB) 10.9, 80 m ovire: Seaborna (VB) 11.4, višina: Hopkins (VB) 170, Tyler (VB) 164, krogla: Feher (M) 13.44, 4X110 y: V. Britanija 47.4, 3 X 880 y: V. Britanija 6:48.4. V Champagnole sta se pomerili atletski reprezentanci Francije in Švice. Pri mo- V N-emčCjC se davi s špaKtcun S MILIJONOV LJUDI Iz pregleda članstva posameznih športnih zvez Zahodne Nemčije lahko ugotovimo, da ima Zahodna Nemčija danes skoraj 5 milijonov športnikov in telovadcev. Zanimivo je tudi, kako so ti milijoni porazdeljeni po posameznih športih. Navajali bomo seveda samo okrogle številke. Nogomet 1,670.000, telovadba 1,143.000, atletika 422.000, rokomet 421.000, namizni tenis 201.000, plavanje 130.000, streljanje 85.000, tenis 83.000, jahanje 69.000, smučanje 62.000, kolesarstvo 49.000, veslanje 47.000, težka atletika 43.000, kajak 26.000, hokej na travi 21.000, jadranje 18.000, kegljanje 15.000, rugby 10.000, sabljanje 10.000, športi na ledu 8000, kotalkanje 7000, košarka 4000, bob 4000 in golf 3000. V San Sebastianu so bile zaključene mednarodne študentske igre, na katerih so letos sodelovali športniki iz več kot 20 držav Evrope, Amerike, Azije, Airilce Zadnje priprave pred svetovnim prvenstvom Italijanski kolesarji so imeli preteklo nedeljo zadnjo izbirno tekmo za sestavo moštva, ki bo zastopalo Italijo na bližnjem svetovnem prvenstvu v kolesarstvu. Na progi pri Frascatiju, kjer bo izvedeno tudi svetovno prvenstvo, so se profesionalci pomerili na 230 km dolgi progi. Zmagal je Bruno Monti v času 6;42:50 pred Sartinijem, Colettom, Fab-brijem, vsi v času zmagovalca, Dal Agato zaostanek 20 sek., Coppijem 1:30 itd. Tehnični komisar italijanske zveze Binda je določil v reprezentanco naslednjih 8 kolesarjev: Magni, Albani, Coletto, Cop-pi, Defilippis, Fornara, Monti, Nencini. Rezerve so Moser, Fabbri, Dal Agata in Sartini. Tudi Nizozemci so se že odločili. Za svetovno prvenstvo profesionalcev so določili naslednjo osmorico: Van Breenen, De Groot, Himsen, Nolten, Rochs, A. Woorting, Wagtmans in Haan. Za veliko presenečenje je poskrbel na prvenstvu Švice na dirkališču mladi Rene Strehler. ki je v zasledovalni vožnji za profesionalce premagal doslej osemkratnega švicarskega prvaka v tej disciplini Huga Kobleta. in Avstralije, športniki-študentje so se pomerili v najrazličnejših disciplinah, našim bralcem pa bomo posredovali samo najvažnejše rezultate: atletika 200 metrov: Scruggs (ZDA) 21.7, 400 metrov: Scruggs (ZDA) 48.0, 800 m: La\vrenz (Nem) 1:51.5, 1500 m: Evans (Angl) 3:51.9, daljina: De Sa (Braz) 7.50, Oberbeck (Nem) 7.37, troskok: Da Silva (Braz) 15.99, Abe (Jap) 15.18, kopje: Rieder (Nem) 69.90; ženske — 100 m: Leone (I) 12.0, 200 m: Leone (I) 24.8, 80 m ovire: Grep-pi (I) 11.5; nogomet: 1. Egipt, 2. Španija, 3. Nemčija; košarka: 1. Brazilija, 2. Izrael, 3. Italija; hokej na travi: 1. Španija, 2. Nemčija, 3. Egipt; sabljanje — meč: 1. Italija, 2. Luksemburg, 3. Avstrija, floret: 1. Italija, 2. Egipt, 3. Velika Britanija. Jugoslovanski odbojkarji so dosegli na mednarodnem turnirju v Palermu velik uspeh. V moški konkurenci je zmagalo moštvo Lokomotive iz Zagreba, v ženski pa odbojkarice Maribora. Lokomotiva je premagala Sestese s 3:2 in reprezentanco Palerma s 3:2, potem pa v finalu še enkrat Sestese s 3:0. Mariborske odbojkarice pa so odpravile ekipo Audax (Mo-dena) z 2:0, dalje reprezentanco Palerma z 2:0 in v finalu prvaka Nizozemske Boo-merang (Amstrdam) z 2:1. Na prvenstvu Norveške v Oslu so bili doseženi dokaj povprečni rezultati, zato bomo omenili samo najboljše: 400 m: Boysen 48.0, 800 m: Boysen 1:50.4, Andersen 1:51.0, 5000 m: Larsen 14:14.0 (rekord), Saksvik 14:14.8, 110 m ovire: Olsen 14.9, steeple-chase: Larsen 8:50.6, kopje: Da-nielsen 68.17. ___________ Kajakaški dan na Muri Preteklo nedeljo je Brodarsko društvo iz Kroga pri Murski Soboti priredilo tekmovanje kajakašev na Muri. Prišli so tekmovalci iz vse severovzhodne Slovenije, pa tudi Celjani in Mariborčani. Na 303 m dolgi kajak-slalom progi je med člani zmagal Oblak (BD Rinka iz Celja) s časom 1:40. Z lepo vožnjo je navdušil gledalce tudi Celjan Oder, ki je zasedel drugo mesto. Dobro je vozil tudi domačin Holcman, vendar ga je spremljala precejšnja smola. Med ženskami je osvojila prvo mesto Vizjakova (Sidro-Mari-bor), ki je za svojo vožnjo žela splošno priznanje. Opomba: 1.—10. nogometne tekme I. zvezne lige, 11.—12. tekmi zvezne košarkarske lige. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 2 1. C. zvezda Velež (I. polčas) 2. C. zvezda Velež (končni rez.) 3. BSK : Radnički 4. Vojvodina : Dinamo (I. polčas) 5. Vojvodina : Dinamo (konč. rez.) 6. Proleter : Željezničar 3. Sarajevo Spartak 8. Zagreb : Hajduk (I. polčas) 9. Hajduk : Spartak (konč. rez.) 16. Budučnost : Partizan 11. Olimpija Proleter 12. Montažno : Ljubljana Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: ških so zmagali Francozi s 122:79, pri ženskah pa prav tako francoske tekmovalke s 66.5:28.5. Najvažnejši rezultati — ICO m: Lissenko (Fr) 10.8, 400 m: Farina (Š) 48.7, 800 m Dian (Fr) 1:52.0, 5000 m: Mimoun (Fr) 14:31.6, 110 m ovire: Candau (Fr) 14.7, Dohen (Fr) 14.8, 400 m ovire: Cury (Fr) 53,2, višina: Fournier (Fr) 196, krogla: Thomas (Fr) 15.60, 4 X 100 m: Švica 42.0, 4 X 400 m: Francija 3:14.7, Švica 3:15.2; ženske — 100 m: Capdeville (Fr) 12.0, 800 metrov ovire: Flament (Fr) 11.5. Atletska prvenstva skandinavskih držav Preteklo nedeljo so se zbrali najboljši atleti vseh skandinavskih držav na svojih državnih prvenstvih. Na prvenstvu Finske v Helsinkih so 'bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 100 m: Ta višalo 10.8, 200 m: Hellsten 21.7, 400 m: Hell-sten 48.7, 800 m: Salsola 1:53.0, 1500 m: Vuorisalo 3:46.2, Kakko 3:46.2, Huttunen 3:46.4, 5000 m: Taipale 14:10.4, Tuomaala 14:11.2, 10.000 m: Posti 30:24.4, 110 m ovire: Siukola 15.0, 400 m ovire: Suominen 54.4, steeple-chase: Karvonen 8:58.6, višina: Salminen 193, daljina: Valkama 7.22* troskok: Lehto 14.97, palica: Landstrom 4.35, krogla: Perko 15.16, disk: Lindroos 48.37, kopje: Rantanen 74.93, Kauhanen 74.77, Nikkinen 73.92, kladivo Halmetoje 55.20. Važnejši rezultati prvenstva švedske v Stockholmu: 100 m: Lorensson 10.7, 200 metrov: Carlsson in Malmroos 21.6, 400 metrov: Petterson 48.1, 800 m: Gottfrids-son 1:51.7, 1500 m: Eriksson 3:50.0, 5000 m: Sjdlander 14:25.8, 110 m ovire: Johansson 14.5, 400 m ovire: Johansson 52.5, steeple-chase: Soderberg 8:58.6, višina: Nilsson 2.05, daljina: Valander 7.23, troskok: Norman 15.23, palica: Lundberg 4.25, krogla: Uddebom 15.74, disk: Arvidsson 48.73, kopje: Berglund 71.57. kladivo: As-plund 54.31. Na sindikalni Spartakiadi v Moskvi je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Najbolj se je odlikovala metalka krogle Tiškevičeva, ki je dosegla z rezultatom 16.15 m drugi najboljši rezultat na svetu vseh časov. Pri moških pa je bil najuspešnejši Vasilij Vlasenko, ki je dosegel v steeple-chaseu s časom 8:45.4 nov svetovni rekord. Ostali rezultati — lOOm : Bartenjev 10.4, Konovalov 10.4, 200 m: Konovalov 21.1, 800 m: Ošminkin 1:51.8, 400 m ovire: Hjin 51.8, višina: Kockarov 2.00, troskok: Dementljev 15.71, krogla: Pirts 16.62; ženske — 100 m: Vinogradova 11.7, 200 m: Itkina 23.8, višina: Kosova 165, daljina: Vinogradova 6.11, disk: Be-ljakova 48.65. Zibina 48 F1 Avstralija : Italija 5:0 V Philadelphiji sta se pomerili teniški reprezentanci Avstralije in Italije v tekmovanju za Davisov pokal. Zmagovalci evropske cone, Italijani, niso imeli proti Avstralcem, ki so zmagali nad »ostalim svetom«, po rezultatu sodeč nobenih večjih izgledov, čeprav so san.i pred srečanjem dajali zelo optimistične, mogoče bi lahko celo rekli prepotentne izjave, kot n. pr. 5:(^za Italijo. Nazadnje je bil rezultata res 5:0, ampak ne za njih. temveč za njihove nasprotnike. Priznati pa je treba, da so bili Italijani handicapi-rani zato, ker je bilo srečanje odigrane na travi. Posamezni rezultati: Hoad (A)■» Gardini (I) 6:3, 6:3, 6:0, Rosevval : Pie-trangeli (I) 8:6, 3:6, 6:1, 6:4, Hoad-Hart-wig (A) : Pietrangeli-Sirola (I) 7:5, 13:11, 7:5, Ros^vvall (A) : Sirola (I) 6:4, 4:6, 6:1, 6:4, Hoad (A) : Pietrangeli (I) 9:7, 6:2, 6:3. Finalno srečanje med Avstralijo in lanskim zmagovalcem ZDA bo od 26. do 28. avgusta v Forest Hillsu. Glavni ameriški »as« Tony Trabert si je že toliko opomogel od poškodbe, da bo lahko nastopil v svojem moštvu. Amerikanci zaenkrat še niso določili svoje reprezentance. Mednarodna tekma v Zagorju V torek so rokometaši nemškega kluba ES V Gunzenhausen nastopili v Zagorju proti domačemu Proletarcu. Medtem, ko so prejšnjo nedeljo izgubili proti Braniku v Mariboru, so tokrat zmagali z 20:13 (11:6). V začetku je kazalo, da bodo rokometaši Proletarca ponovili Branikov uspeh, vendar so kasneje popustili, tako da so gostje zasluženo zmagali. V predtekmi sta se srečali ženski ekipi Proletarca in Rudarja (Trb), zmagale so domačinke s 3:2. Zanimivo je, da so domačinke igrale le z 9 Igralkami. Belgijski košarkarji v Pulju Po nastopu v Ljubljani in Mariboru so košarkarji Belgijskega moštva Ost-ende premagali v Pulju domače moštvo s tesnim rezultatom 48:46 (28:19). Tudi letos 20.000 din Naše uredništvo je, kot ste videli, spet začelo objavljati »Poletov« nagradni natečaj pod enakimi pogoji, kot v pretekli sezoni in z enako nagrado 20.000 din. Odrezke morate poslati seveda najkasneje do sobote opoldne ali pa jih oddajte pri posameznih zastopnikih. Izide natečaja bomo objavljali v vsaki naslednji številki, kot je bilo to lani. Naša zbirna središča v večjih krajih Slovenije so naslednja: Maribor, Sax Vinko, Grajski trg (prodajalna časopisov) — Zagorje, Mestni magazin (nasproti gostilne Grčar) — Tolmin, Narodna banka, tov. Bojan Franc — Kranj, tov. Arsič, Titov trg 22 — Ptuj, Podružnica »Slovenskega poročevalca« — Trbovlje, Poslovalnica mestne knjigarne — Ljutomer, Prodajalna časopisov »Panonija« — Jesenice, Poslovalnica »Putnika« — Koper, Prodajalna časopSsov — Nova Gorica, Trafika Jakin, Severni kolodvor — Novo mesto, Podružnica »Slovenskega poročevalca« — Kamnik, Trafika Balantič. .ETO XI Štev. M. Ljubljana zas'uženo najboljša Tekma za jugoslovanski nogometni pokal (Nadaljevanje s 1. strani) gem delu je bila igra precej mlačna, Branik pa skoraj boljši nasprotnik. LJUBLJANA : KLADIVAR 3:0 (1:0) Finalna tekma za naslov republiškega prvaka se je končala s prepričevalno zmago Ljubljane, ki je pokazala od vseh moštev najlepšo ubranost, dobro tehniko in lepo igro. Vse moštvo je igralo smiselno in predvsem obramba ni napravila nobenih napak. Napadalci pa so kljub premoči zamudili nekaj ugodnih priložnosti in niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Kladivar je močno zatajil, izkazal se je edino vratar Bernard, ki je rešil svoje moštvo večjega poraza. Vodstvo je dosegla Ljubljana v 10. minuti po Eltrinu, ki je z razantnim strelom, z razdalje 16 m, potresel mrežo Kladivarja. V začetku je Ljubljana sploh prevladovala, kasneje pa se je Kladivar zbral, toda nihče o-d napadalcev ni mogel ukaniti odličnega vratarja Ljubljančanov. Ljubljana je tudi v drugem delu takoj začela ofenzivo, toda Eltrin je šele v 62. minuti dosegel drugi gol, Valjavec pa v 75. min. končni rezultat. * Kladivar : JVacker (Innsbruck) 15:0 (7:0) Rudar : JVacker 4:0 DEMIRSPOR : MARIBOR 5:2 (2:1) Maribor, 21. avgusta.. Na svojem gostovanju po Jugoslaviji so danes turški nogometaši nastopili še v Mariboru pred 5000 gledalci proti moštvu Maribora in bili znova uspešni. Že v začetku so Turki ostro pritisnili, medtem ko so se domačini odlično branili. Vodilni gol za Turke je dosegel Mustafa, toda ne- Ob naši desetletnici (Nadaljevanje s 1. strani) tega, kar merimo s tem časovnim razdobjem: življenje človeka, narodov, človeštva ali karkoli. Ce bi hoteli oceniti 10-letnico »Poleta«, potem lahko trdimo — upoštevajoč vrsto najrazličnejših okolnosti — da je to vsekakor jubilej, ki se nam ga ni treba sramovati. Pomisliti moramo samo na dejstvo, da smo Slovenci pred vojno večkrat poizkušali obdržati pri življenju slovenski športni list, vendar so se prej ali slej vsi poizkusi izjalovili. Glede tega so bili v bratski republiki Hrvatski in tudi Srbiji mnogo na boljšem, saj je v "rvatski že od leta 1935. dalje redno izhajal športni tednik, ki je dosegel za tiste čase razmeroma visoko naklado in tudi vsebinsko dostojno raven. V 10 letih je »Polet« naredil velik korak dalje. Prva leta je bilo težko orati trdo ledino. Začelo se je z majhno naklado 2000 izvodov 'na obsegu 4 strani, z enim samim plačanim novinarjem, redkimi sodelavci in dopisniki, s »škripajočimi« financami in še vrsto začetnih težav. Danes ima naš list več poklicnih novinarjev in honorarnih sodelavcev, nad 70 stalnih dopisnikov v Sloveniji in ostalih krajih naše države, preko 100 sodelavcev in povprečno naklado 10 do 11 tisoč izvodov, kar je glede na naše slovenske razmere kar zadovoljiva številka. Ce ob 10-Ietnici »Poleta« ocenimo delo, ki ga je do danes opravil naš list, lahko brez pretiravanja ugoto-timo, da so za nami pomembni uspehi. Velika je bila pomoč, ki smo jo nudili raznim organizacijam, pobijali smo nepravilno in socialistični družbi tuje gledanje, grajali klubaške strasti, borili smo se zoper pojave iczdravega lokalističnega šovinizma in birokratskega centralizma, utirali smo stopinje zdravim pogledom na celotno telesnovzgojno dejavnost med iidskimi množicami. Seveda pa se '"b vseh doseženih uspehih naš celotni kolektiv zaveda, da s tem, kar smo dosegli, še zdaleč ne moremo in ne smemo biti povsem zadovoljni. Ogromno delo nas še čaka, nešteto ?n objektivnih ovir v okviru našega uredništva in izven njega bo še treba premagati. Predvsem pa bo v drugem deceniju naša naloga boriti se z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, za to, da bo zdrava telesna vzgoja na vseh mestih pravilno vrednotena in tudi v praksi izvajana, da bo zdrav šport postal vsakdanja potreba slehernega delavca, kmeta in delovnega inteligenta, ki mu bo napravil življenje prijetnejše in lažje ter ga čim bolje usposobil za opravljanje njegovih vsakodnevnih nalog v naši družbi. Igor prešeren kaj minut za tem je mladi Frangeš izenačil. Demirspor je dve minuti pred koncem polčasa dosegel drugi gol po Osmanu. Že v prvi minuti drugega polčasa je Mustafa povišal na 3:1. Domačini so se otresli pritiska in 12 minut za tem je Petrovič iz 11-metrovke zvišal rezultat na 3:2. Mariborčani so po tem golu zaigrali boljše, Mustafa pa je le povišal rezultat na 4:2. 10 minut pred koncem igre so gostje rezultat povišali na 5:2, strelec je bil znova Osman. B. E. Mladinci Kladivarja v Varaždinu Mladi nogometaši Kladivarja so med tednom gostovali na mladinskem turnirju v Varaždinu, kjer so srečanje s Slogo izgubili z 1:2 (0:0)-, nad Tekstilcem pa zmagali s 3:1 (0:0) in 3 tem dosegli 3. mesto. Branik B : Drava 7:0 (2:0) Maribor B : Prevalje 4:3 (2:1) Sijajen liniš Odreda Ljubljana, 21. avgusta. Spričo nekaterih rezultatov, ki jih je dosegel Odred v pripravah za prvenstveno sezono, z enajsterico v zadnjem času nismo bili preveč zadovoljni. Kljub temu pa je republiška tekma za pokal maršala Tita vzbudila med ljubljanskimi ljubitelji nogometa precej zanimanja in se je zbralo na centralnem 'stadionu ob Titovi cesti čez 2000 ljudi. Tokrat so bili po končani tekmi obrazi Odredovih kibicev precej nasmejani, saj je Odred zmagal z rezultatom ODRED : RUDAR 8:0 (4:0) Odgovorno srečanje je tokrat vodil zvezni sodnik Kukanja, ki sta se mu predstavili naslednji moštvi: - Rudar: Tavš II., Traven, Florjane, Sori, Kmavs, Kovač, Ameršek, Jerše, Florjane II., Kralj, Opresnik. Odred: Brezar, Udovič, Rupar, Žumbar, Jagodic, Osrečki, Kozinc, Vogrič, Zdrav-kovič, Cuban, Klančišar. Takoj v začetku se je razvila živahna Jeseniški športniki premagali Celjane Jesenice, 21. avgusta. Včeraj in danes je bil na Jesenicah zanimiv športni dvoboj med športniki celjske Cinkarne in Železarno z Jesenic v šestih disciplinah: atletiki, hitri hoji, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Namen tekmovanja je bil zbližanje športnikov obeh kolektivov. Tekmovanje je poteklo v najlepšem redu, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Atletika — krogla: 1. Čufar (J) 12.29, 2. Zidar (J) 11.80; kopje: 1. Čufar (J) 42.85, 2. Legat (J) 42.38; 100 m: 1,—2. Hu-tar (J) in Mljač (C) 12.4; 800 m: 1. Zupan (J) 2:10.2, 2. Prezelj (J) 2:10.8; 3000 m: 1. Krč (J) 9:45.0, 2. Celavc (J) 10:01.1; višina: 1. Zagorc (C) 156, 2. Šubic (J) 149; daljina: 1. Zagorc (C) 6.12, 2. Hutar (J) 6.08; 4X100 m: 1. Jesenice 50.1, 2. Celje 50.2.. Po finskih tablicah so Jeseničani dosegli 8535, Celjani pa 6626 točk, V hitri hoji je bila ekipa Jesenic boljša ter je na 10 km dolgi progi dosegla skupni čas 2;50:17, Celje pa 3;02:31. Najboljši posameznik je bii Jeseničan Juran s časom 54:55, medtem ko je bil Benedičič s 56:47 drugi. Znani Štajner je bil šele peti. V namiznem tenisu je ekipa Jesenic premagala Celjane s 5:1, prav tako pa so jeseniški kegljači zmagali v kegljanju s 334:225 podrtimi keglji. V streljanju je bil najboljši Jeseničan Novak z 98 krogi. V skupni oceni je ekipa Jesenic zmagala s 844:716 krogi. Jeseniški šahisti so v brzoturnirju zmagali s 43:21. V skupni oceni so Jeseničani dosegli 30, Celjani pa 12 točk. Strumbelj lep uspeli ZADELA in ILIJE Te dni so se vrnili domov slovenski tekmovalci, ki so se udeležili V. tradicionalnega tekmovanja v kajakaškem športu ua »hudih« vodhh v Gross'reiflingu na Ennsi. Na tem tekmovanju je nastopilo 59 kajakašev iz 4 držav, med njimi tudi Slovenca Svet in llija, ki sta v ostri konkurenci dosegla časten uspeh, saj sta zasedla 2. in 4. mesto. Nemci so se branili kot levi (Nadaljevanje s 1. strani) vodstvo, kar pa jim nikakor ni uspelo. Moštvi sta odšli na odmor z rezultatom 1:1, dokaj srečnim za Nemce. 6. minuta drugega dela igre je prinesla to, kar je le malokdo pričakoval — vodstvo Nemcev. Po lepi kombinaciji Roliring - Sehafer je slednji s 6m premagal nepripravljenega Jašina. Ta gol pa je pomenil tudi popolen preokret v igri. Naslednjih 30 minut so igrali samo še Rusi in to skoraj izključno na polovici Nemcev. Cesto so bili prav vsi igralci, razen Jašina, v nemški polovici in tudi po 10 ali še več se jih je drenjalo v kazenskem prostoru Herkenratlia. Pri Nemcih so branili vsi po vrsti, od Herken-ratha preko Posipala do Walterja, pri Rusih pa so streljali na gol ne samo napadalci, ampak tudi krilci na čelu s Bašaškinom. Iz prave kombinacije krilcev je prišel tudi drugi gol. Maslenkin je dobil iz kota streljano žogo, jo podal Nettu, ta zopet nazaj Maslenkinu, ki jo je z ostrim strelom plasiral v gol. To Igra, kjer sta se moštvi najprej tipali, toda Odred je bil uspešen že v tretji minuti, ko je Vogrič po predložku Gubana dosegel vodstvo 1:0. Vendar pa je bila to čista ofside situacija, ki je stranski sodnik Grega! ni nakazal. Odred si je ustvaril kmalu premoč na Igrišču in začel npvarno ogrožati vrata gostov. Obramba Rudarja se je v začetku dokaj uspešno zoperstavljala Odredovemu napadu, toda v 22. mtnuti je vratar zakrivil, da je Zdravlcovič dosegel drugi gol 2:0. Tri minute kasneje je bil po predložku Vogriča uspešen Klančišar — 3:0, devet minut pred koncem polčasa pa je isti igralec dosegel četrti gol. V drugem polčasu je Odred zaigral še lepše in koristneje in je Imel priložnost za dosego gola že v 53. minuti. Tedaj Je bil nad Vogričem storjen prekršek r kazenskem prostoru, vendar je sodnik Kukanja preostro dosodil enajstmetrovko, ki pa je Zumbar ni realiziral, ker Je streljal žogo mimo vrat. Štiri minute kasneje je Cuban znova uspešno preigral obrambo gostov, nato še vratarja ln dosegel peti gol, pet minut kasneje pa Je bil znova uspešen — 6:0. V 70. minuti je bil storjen nad Zdravkovičem prekršek. Prosti strel iz razdalje 20 m je Izvedel Klančišar, žoga pa je na velike presenečenje vseh obsedela v mreži — 7:0. To je bil zares mojstrsko izveden strel. Sedem minut pred koncem je še Vorgič Izkoristil nespretnost Rudarjeve obrambe in dosegel končni rezultat 8:0. Proga, ki je bila dolga 12 km s startom v Palfau in ciljem pri izlivu Salze v Ennso, jo bila precej zahtevna. Hkrati je v noči pred tekmovanjem voda narasla za 1 m, nfecf samim tekmovanjem pa še za 25 cm, kar je še povečalo nevarnost. Od vseh tekmovalcev je prišlo na cilj 53, osem med njimi z razliko le 48 sekund. Potolčen je bil tudi, po več tekmovalcih dosedanji rekord proge, ki je znašal 38 minut. Rezultati: 1. Klepp (Avstr.) 33:30.08, 2. Svet (Slov) 34:80.0, 3. Fabjan (A) 34:03.8, 4. Ilija (Slov) 34:08.8 itd. J. A. Nogomet na Vranskem Vransko, 41. avgusta. Danes je bil na Vranskem drugi tradicionalni pokalni nogometni turnir v organizaciji »Partizana« Vransko. Na njem so sodelovala 4 moštva. V predtekmovanjih sta se srečala NK Žalec in »Partizan« Vransko 1:1 (0:0). Ker se je tekma tudi po obeh ‘podaljških končala neodločeno, je finalist postal Zalcc, ki je bolje streljal enajstmetrovke. V drugi tekmi je »Partizan« Gomilsko premagal lanskega »zmagovalca« NK Kokarje z rezultatom 2:1 (1:0). V finalu je kombinirana ekipa Zalec-Sempeter (okrepljena z igralcem Kladivarja) s težavo premagala Gomilsko 4:3 (2:2). Tekme sicer niso bile kdo ve kaj posebnega, razen igre približno 5 posameznikov. Ce pa bo turnir pomenil začetek večje nogometne aktivnosti v Savinjski dolini, bomo lahko zadovoljni. JUVENTINA : NOVA GORICA 2:1 Nova Gorica, 21. avgusta. — Po uspešni igri Gorice z Demirsportom so danes domačini sprejeli v goste še sosednjo italijansko moštvo Ju-ventino. V prvem polčasu so imeli gostje rahlo terensko premoč in so tudi dosegli vodilni gol. Strelec je bil Grabba. V drugem' polčasa je Križaj najprej izenačil, kasneje pa so gostje po Ferfolju dosegli zmagoviti gol. B. K. Jugoslovanski atlet Veliša Mugoša je dosegel na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti v teku na 1500 m nov državni rekord z rezultatom 3:46.2. Kljub odličnemu rezultatu se je uvrstil šele na 5. mesto. Zmagal je Rozsavolgji v času 3:44.0 pred Hewsonom (VB) 3:45.6. Ostali važnejši rezultati — 5000 m: Iharos (M) 13:57.6, disk: Merta (ČSR) 52.43, kopje: Sidlo. (P) 75.78; ženske — 100 m: Neszmelyi (M) 11.8, 800 m: Kazi (M) 2:13.3, krogla: Feher (M) 14.20 (rekord). Madžarski nogometni pokal je presenetljivo osvojilo moštvo Vasas iz Budimpešte, .ki je v finala premagalo Honved s 3:2, prej v polfinalu pa Voros Lobogo s 5:2. Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 1. kolo: Birmingham : Manchester United 2:2, Blackpool : Arsenal 3:1, Cardiff : Sunderland 3:1, Charlton : Luton 2:2, Chelsea : Bolton 0:2, Everton : Preslan 0:4, Huddersfield : Portsmouth 1:0, Manchester Či4y : Aston Vil-la 2:2, New- Republiško jadralski prvenstvo zaključeno Ptuj, 21. avgusta. Včeraj je bilo zaključeno prvo republiško prvenstvo jadralnih letalcev, na katerem se je pokazala precej zadovoljiva kvaliteta posameznih tekmovalcev, čeprav je vreme močno oviralo tekmovanje. V A-skupini (visoko sposobna letala) je prvo mesto in pokal Letalske zveze Slovenije osvojil Ljubljančan Pušnik, ki je dosegel 2315 točk. Drugi je bil Ljubljančan .Marčenko 1593, 3*. pa Mariborčan Zemljak s 1416 točkami itd. V B-skupini je osvojil prvo mesto in pokal »Ljudske pravice« Marjan Belin (Lj) s 4272 točkami, pred Lorberjem (Mb) 3934 in Mirnikom (Celje) 3216. Danes je bil na letališču v Moškanjcih Odlični rezultati v Kočevfu (Nadaljevanje s 1. strani) vbnski mladinski rekord), Markulin (H) 13.33, Urbajs (S) 13.33, palica: Slabinac (H) 4.00, Miler (H) 3.90, Lešek (S) 3.90 (izenačen slovenski rekord), Kolnik (S) 3.50, krogla: Penko (S) 16.15, Bezjak (H) 14.98, Čihal (S) 13.93, disk: Penko (S) 50.15, Kuba (H) 43 49, Bezjak (H) 41.29, Dimeč (S) 40.85, kopje: Kastelic (Si 56.25. Slabinac (H) 54.94, Maslov (H) 49.77. Sluga (S) 59.58, kladivo: Bezjak (H) 69.20, Zupančič (S) 53.86, Ledinek (S) 49 69; mladinke — 60 m: Eškič (H) 8.0, Frank (H) 8.1, Vnterrajter (S) S.3, Lubej (S) 8.4, 100 m: Stamejčič (S) 12.4 (izenačen slovenski seniorski ter jugoslovanski seniorski in mladinski rekord), Frank (H) 12.8, Uterraj-ter (S) 13 1, 600 m: Slamnik (S) 1:36.0 (jugoslovanski mladinski rekord), Hiršter (H) 1.48.3, Borovič (S) 1:52.4, 80 m ovire: Stamejčič (S) 11.9 (izenačen slovenski rekord), Petanjek (H) 13.2, Matijek (H) 13.4, Krajnik (S) 13.5, višina: Matijek (H) 130, Rozman (S) -140, Šumak (S) 140,. daljina: Stamejčič (S) 5.42, Matijek (H) 4.80, Rečnik (S) 4.62, krogla: Krctič (H) 11.98, Capek (H) 11.69, Škrjanec (S) 11.47, Erman (S) 10.36, disk: Capek (H) 35.62, Vrtovšnik (H) 31.21, Kozina (S) 29.44, Zadravec (S) 29.34, kopje: Škrjanec (S) 34.08. Ocvirk (S) 30.30, Vajdič (H) 28.28, 4 krat 100 m: Hrvatska 52.6, Slovenija diskvalificirana. Glavič Edo je bilo v 24. minuti in le 2 minuti kasneje je Herkenrath zopet pobiral žogo iz mreže. Tokrat je Solnikov podal na glavo Paršinu, ki je streljal v vratnico, žoga se je odbila do IIjina m ta jo je, mirno,, mimo Herkenratlia porinil, v mrežo. Tudi pri ponovno priborjenem vodstvu, so se ruski napadi nadaljevali in šele zadnjih nekaj minut je bila igra zopet nekoliko bolj odprta. Zadnjo akcijo tekme so izvedi: zopet Rusi, toda Tatušin je streljal mimo gola. Omeniti je treba še, da sta se v zadnjem delu igre pojavila še dva nova igralca. Na mestu Isa-jeva je igral Sabrov (Dinamo), Mor-locka pa je zamenjal Schroder (Bremen).' Zmaga ruskih nogometašev je več kakor zaslužena. V rokah so imeli vsaj 75 odstotkov igre. Le izredna požrtvovalnost in izrazita defenzivna taktika je Nemcem omogočila tako časten rezultat, saj so ves čas res branili kakor levi. Če bi imeli Rusi v svojem napadu boljše reali-, zatorje, bi bil rezultat gotovo mnogo višji. Manjkal je pač dober strelec pa naj se piše Strelcov ali kako drugače. Po vsej verjetnosti se bosta v tekmi proti Madžarski dne 11. septembra, v napadu, zopet pojavila Ivanov in Streloov. V zmago-vitent moštvu je dala najboljšo igro krilska vrsta. Napad je igral sicer solidno, toda ne ravno nezadržno. Najbolj sta se odlikovala Tatušin in Salnikov. Nemci se imajo za zelo časten rezultat zahvaliti predvsem odličnima Liebrichu in Herken-rathu, ki sta rešila celo vrsto tako rekoč stoodstotno »zavoženih* situacij in ki sta igrala gotovo povsem v stilu svetovnega' prvaka. Tudi ostali obrambni igralci so dobro opravili svojo nalogo, v napadu pa se je, kot graditelj, najbolj uveljavil zopet ka.petan moštva Fritz Walter. »fjoA&t« v kratki statistiki Ob iO-Ietnici‘ našega lista smo pripravili našim bralcem nekaj majhnih statističnih podatkov, ki so po svoje tudi morda zanimivi. Kar berite jih po vrsti. Od 16. avgusta 1945 pa do planeš so tiskarski stroji natisnili vsega, skupaj 6,500.000 izvodov »Poleta«. V razdobju 10 let je od 16. avgusta 1945 do danes izšlo ravno 542 številk »Poleta«. Če bi ose te >Polete<, kar jih je doslej izšlo v obdobju 10 let, stehtali, bi dobili težo 170 ton. Torej, vso dosedanjo naklado bi morali zložiti v 17 tovornih vagonov. Kakšna pa bi bila dolžina 10-letne naklade »Poleta«? Če bi zložil vse »Polete«, ki so doslej izšli, drugega poleg drugega (v širini ene strani), bi dobili 3055 kilometrov, dolgo »Poletovo cesto«. Ta »cesta« bi segala iz Ljubljane čez vso Evropo do skrajnega severnega rta Evrope v Finski, pa še bi nam ostalo precej kilometrov te »ceste«, da bi jo lahko obrnili zopet nazaj. In za konec Še višina. Če bi vso naklado »Poleta« zložili na kup, bi dobili 7800 m visoko »goro«, torej hrib, na katerem bi ležal večni led in sneg in bi se naši novinarji nanj lahko povzpeli (če bi se sploh lahko!) samo s pomočjo derez, cepinov in kisikovih aparatov. TRIGLAV osvojil pokal LO MO KRANJ Kranj, 21. avgusta. V četrtek se je pričelo III. mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu za pokal mesta Kranja. Nastopile so 4 moške ekipe in 3 ženske. Pri moških je nastopila ekipa dvakratnega zmagovalca Sem-perit iz Dunaja, Vosrt iz Linza, Odred in Triglav. V ženskih ekipah pa so nastopile Semperit, Ljubljana in Triglav. Po zelo lepih in živahnih igrah je z najboljšo igro osvojil poka LO MO Kranja Triglav. Kranjčani so pokazali zelo lepo igro zlasti proti Semperitu in z večjo rutino prepričevalno zmagali. Za Kranjčane so nastopili Rebolj, Hlcbš, Petrovič in Ahačič. Semperit letos ni pokazal take igre kakor pretekla leta. Ekipa Semperita je prejela prehodni pokal lokalnega lista »Glas Go- renjske*. Tretje mesto je zasedla ekipa Wbs't Linz in četrto Odred. Pri Odredu se je močno poznalo, da ni nastopil najboljši igralec te ekipe Kocjan. Pri ženskah pa je z sigurno igro prva ekipa Semperita pred Kranjem in Ljubljano. V četrtek so bili doseženi naslednji rezultati: Triglav : Wost Linz 5:1, Semperit : Odred 5:1, — Ženske: Triglav : Ljubljana 3:0, Semperit : Ljubljana 3:0, Moški: Semperit : Wiist Linz 5:4, Triglav : Odred 5:1. V zaključnem delu tekmovanja je semperit premagal Triglav 3:0 (ženske), Moški: Wost Linz : Odred 5:1, ter Triglav : Spmperit 5:1. Vse dni je bilo veliko zanimanje saj je bilo zadnji daD ko zanimanje, saj je bilo zadnji dan Mugoša 3:46.2 na 1500 m castle : Sheffield United 4:2, Tottenham * Burnley 0:1, West Bromwich : Wolverhamp-tom 1:1. V tekmi za Grassho,ppers pokal sta se danes na Dunaju pomerili ekipi domače Ae-strie ia Fiorentine. Tekma se je končada neodločeno 2:2 (2:0). Spet svetovni plavalni rekord Plavalke Sears, Werner, Mann in Grey, članice kluba Walter Reer iz Washingtona, so dosegle v Montrealu nov svetovni rekord v štafeti 4X100 y mešano z rezultatom 4:30.5, kar je za 1.9 sekunde boljše od njihovega dosedanjega rekorda. Za svetovno kolesarsko prvenstvo je prispelo še nekaj prijav. Tako so Belgijci prijavili za cestno dirko profesionalcev Derycka, Brankarta, Ockersa, Van Cauterja, De Bruyna, Janssena, Schotte-ja in Noyella. V moštvu Luksemburga so znana imena kot Gaul, Schmitz, Ern-zer, Gillen, Kemp in drugi, Španijo pa bodo zastopali Poblet, Ruiz, Lorono, Bo-tella, Trobat in Morales. Italijanski plavalec Romani je dosegel v L’Aquilli nov rekord na 100 m z rezultatom 57.2. aero-miting, na katerem so sodelovali jadralci, ki so se udeležili prvega republiškega prvenstva, poleg njih pa tudi motorni piloti, ki so izvajali drzne akrobacije ter navdušili številne gledalce. SPOMINSKA KOLESARSKA DIRKA RUDARJA Trbovlje, 21. avgusta. Danes je bila dirka za kolesarje-turiste na progi Trbovlje—Zidani most—Radeče—Sevnica —Studenec v dolžini 50 km. Dirka je bila organizirana v spomin kolesarja Šramla, ki se je na Studencu smrtno ponesrečil leta 1932. Startalo je 18 kolesarjev iz 5 klubov (Rog, Odred, Branik, Ljubljana in Rudar). Na cilj je prispelo 12 kolesarjev. Rezultati: 1. Pestotnik (Rudar) 1;20:45, 2. Zupet (Rog) 1;20:45, 3. Kukovič (Br) 1;23:16, 4. Čadež (Rog) 1;25:40, 5. Giuliattl Ciril (Rudar) 1;28:50. Ekipni plasma: 1. Rog (Zupan, Čadež, Gregor) 4;16:25, 2. Rudar (Pestotnik, Giuliatti, Kovač) 4;22:15. KEGLJANJE Triglav (Kr) : Ansbach 2443:2203 TENIS Zagreb : Miincheri 12:7 ODBOJKA Slaoija : Mladost (Zgb) 3:1 Kaj bo $ Kladivarjem! Aktualna tema zadnjih razgovorov celjskih športnikov in sploh ljubiteljev atletike je vsekakor usoda najmočnejšega slovenskega atletskega kolektiva AD Kladivar, kjer je nedavno podal ostavko na vse športne funkcije v Celju in drugih športnih forumih predsednik, ustanovitelj i£ trener AD Kladivar tov-Fedor CJradišnik. Pred kratkim se je upravni odbor AD Kladivar sestal na izredni seji in razpravljal o novem položaju. Po daljši razpravi je prišlo do soglasnega sklepa, da bo društvo ponovno zaprosilo tov. Gradišnika, naj prevzame predsedniško mesto, ne glede na to, če bo službeno premeščen v novi kraj. Do nadaljnjega bo društvo vodil triumvirat — Golc Edi, Meštrov Mirko in Jug Karel — kot trenerji pa bodo delovali izkušeni delavci in tekmovalci Hanc, Zagorc, Peterka. Staj nar, Zadravec, Petauer in Horvat