■V':-'.f'
k............ -....,
t
kgm
> S
aM|
:	UŠ 1

Lw- x J ! 1
I...J
m
HrSL.	i. ^
—
ky *

L^O ■’ i
• m. .■

Mili
Primorskianevrak
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XX. - SL 273 (5956)
TRST, nedelja 29. novembra 1964
Pismo SH(jZ predsednik« vlade
Ob deseti obletnici rojstva londonskega sporazuma
Gospod predsednik!
■Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Tr-‘tu, ki združuje pomembne kulturne, gospodarske in podpor-Ue orgahizacije slovenske skupnosti v Italiji, je na svoji seji ®: oktobra 1964, ob 10. obletni-ci podpisa Spomenice o soglasju v Londonu, podrobno ocenil posledice in izvajanja določi) tega sporazuma.
Izvršni odbor ugotavlja predvsem, da predstavlja sporazum “hodišče za novo obdobje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Pomiritev med obema deželna je utrdila mir v tem delu Evrope, okrepila medsebojne vezi in zaupanje ter omogočila normalno sožitje med mejnim Drebivalstvom.
Sporazum o maloobmejnem Prometu, ki je bil na podlagi člena 7 Spomenice sklenjen v Vidmu 20. 8. 1955, pomeni vaten člen v verigi ugodnih posledic londonskih dogovorov, s Posebnim ozirom na to, da ob-3ega območje sporazuma obmejni pas vzdolž celotne meje nied Italijo in Jugoslavijo. Obojestransko lojalno izvajanje tega sporazuma, pripravljenost na široko interpretacijo in razumevanje za nadaljnjo razširitev pravic glede prehodov, območja in časovnega obdobja, je v soglasju z razpoloženjem Prebivalstva, ki stremi za vedno bolj humanimi in strpnimi Medsebojnimi odnosi, kar se °draža v želji po svobodnejšem gibanju, ne glede na mejo, s čimer tke medsebojne neposred, ne in tesnejše vezi. To svojo težnjo dokazuje prebivalstvo °beh mejnih področij z neprestanim večanjem mejnih prebodov.
V enaki meri kot slovenska skupnost v Italiji, na tržaškem, Goriškem iri videmskem področju, z zadoščenjem ugotavlja te Pozitivne posledice, katerih dobrin je bila sama deležna, in z Zadoščenjem priznava vse, kar le bilo v duhu dogovorov izpolnjeno, tako je globoko prizadeta zaradi neizpolnjevanja mnogih bistvenih določb Poseb-baga statuta, ki je sestavni del spomenice o soglasju.
Predvsem je graje vredno uejstvo, da Spomenice parlament Italijanske republike ni termalno ratificiral, temveč jo |e vzel samo «v vednost«, kar J® imelo za posledico, da so ji Predvsem sodni organi v Trstu večkrat odrekali veljavo državnega zakona in možnost izvajanja določb Posebnega statuta. Tako stanje, ki daje videz prodornosti, nudi desnim političnim silam v državi povod za alccije, ki težijo k zastrupljanju odnosov med obema narodnostnima skupinama in med °bema državama.
Do danes ni bilo, razen minimalnih izjem, ničesar storjenega, da bi bilo «slovenski etični skupini omogočeno pra-dno zastopstvo na upravnih P°loiajih, kjer gre zlasti za korist prebivalstva», kot določa člen 2 c Posebnega statuta.
Ni bil še razpisan natečaj Za mesta v javnih uradih, da bi to pravično zastopstvo dose-gio, celo še ni bilo razpisa, po faterem bi znanje slovenskega Jezika pomenilo prednost v lestvicah
v uradih občin Tržaškega o-Zemlja Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, ki ?b po narodnostni sestavi iz-aijučno ali povečini slovenske, niso dosledno nameščeni tajniki — ti so uslužbenci prefek-•Ufe, oziroma notranjega ministrstva — slovenske narodnosti.
Marsikje je v zadnjem čaju Prišlo do poslabšanja. Pri šolskem skrbništvu v Trstu je mio ukinjeno mesto svetovalcu za slovenske osnovne šole z izgovorom, da italijanska za-uonodaja takega mesta ne pozna, toda to mesto ni bilo nadomeščeno s takim, ki bi bilo v soglasju z zakonom, loe otvoritvi sodnega leta , °4 ni bil imenovan, v nar sprotju s prejšnjimi leti, niti en “ipvenec v razne odseke in komisije sodišča in prizivnega so-Ulšča v Trstu.
v odseke Zbornice za indu-stnjo, trgovino in kmetijstvo Trstu, razen enega v kmetij-Kem, ni Imenovan noben Slo-, čnec, čeprav predstavljajo v kmetijstvu večino, v obrti in e*i trgovini pa visoko število.
, “Prejeto ni bilo nobeno zagonsko določilo, ki bi prepotovalo netenje narodne in ^sne mržnje, kot to določa J°n 3. pocj pretvezo protesta Proti dvojezičnosti so se dva-*:rat ponovile protislovenske f čbionstracije in so bile očitno rjjsrtnme. Zakonska določba i takim izgredom bi pri-e slovenske skupnosti za-v'tila pred sramotenjem in sobnimi dejanji, pripomogla
bi tudi k hitrejši izločitvi rasističnih ostankov na tem o-zemlju. Tako imenovana «de-mokratična metoda samoizlo-čevanja« se je pokazala mnogokrat kot neučinkovita in dvoumna.
Proti določilu člena 4, ki govori o zaščiti etničnega značaja, se je pregrešila državna uprava sama. Omogočila in vsiljevala je skoro vseh deset let sistematično zidavo begunskih naselbin v slovenskih naseljih tržaške občine, na Opčinah, Proseku in Križu, posebno pa še v občini Devin-Nabrežina. Slovensko prebivalstvo razume, da je treba beguncem zgraditi streho nad glavo, jih tudi z razumevanjem sprejema medse vselej, ko je naravno, da mora človek prebivati v bližini svojega delovnega mesta. Ne odobrava in obsoja prozorni načrt, kako «zdrobiti slovenski pas okrog Trsta« s posebnim ozirom na to, da je večina istrskih beguncev zaposlenih v Trstu, ki daje s svojo spodnjo okolico še velike možnosti zgraditve podobnih naselij, še tako humani smoter se zaradi načina, kako se uresničuje, spreminja v svoje nasprotje, v nehuman odnos do domačega slovenskega prebivalstva.
Razen malenkostnih podpor nekaterim organizacijam in letošnje obljube ministrstva za turizem in prireditve, da se Slovenskemu gledališču v Trstu prizna status primarnega ansambla, niso bile «slovenske prosvetnekulturne, družbene in športne organizacije, deležne enakega ravnanja kakor druge ustrezne organizacije, glede pomoči iz javnih sredstev*, kakor to določa člen 4b.
Ugovori, da nekatere slovenske organizacije le dobivajo državno podporo — o tem upravičeno pričakujemo objavo podrobnih podatkov — niso utemeljeni, ker niso deležne podpor na svojih področjih najpomembnejše ali važne slovenske kulturne in podporne ustanove, kakor Glasbena Matica, ki vzdržuje v Trstu in v Gorici edino slovensko glasbeno šolo s 180 učenci. Narodna in študijska knjižnica, ki je edina tovrstna slovenska ustanova v Trstu s 30.000 zvezki, podporna organizacija Dijaška Matica, ki vzdržuje slovenska dijaška domova v Trstu in v Gorici s 180 gojenci, Slovenska prosvetna zveza z 20 člani-prosvetnimi društvi.
Vsi formalistični ugovori, da Slovenci nimamo na las podobnih organizacij, kakor so italiianske, dokazujejo nepripravljenost izpolnjevati to določilo. Obstaja tudi konkretni primer, ko ,ie sama državna oblast preprečila, da bi si slovenska ustanova pridobila ustrezni status.
Slovenska šola na Tržaškem je bila enako kot italijanska šola na drugem področju v londonskem sporazumu deležna podrobnih določil v členu 3 in v podrobnem seznamu. Treba je priznati, da so se ta določila, z velikimi težavami sicer, izvar jala. V tem obdobju je bila slovenska šola v Italiji uzakonjena. Zakon je potrdil obstoj slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ima pa veliko pomanjkljivost, da ne daje beneškim Slovencem pravice do šol v materinem jeziku tudi najnižje stopnje. Nemudoma bo treba omogočiti slovenski mladini strokovno šolanje in vajeniške tečaje v materinem jeziku.
Od vsega, kar se ne izvaja ali v zelo pomanjkljivi meri, je za Slovence na Tržaškem najbolj boleča določba iz tč. 5, ki pravi, da «bOdo pripadniki slovenske etnične skupine lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi in imeli pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih, bodisi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovoras.
Isti člen daje pravico da javnih napisov v slovenskem jeziku v predelih, kjer prebiva vsaj četrtina slovenskega prebivalstva.
V veliki večini državnih, pokrajinskih in tržaških občinskih uradov, pripadniki slovenske skupnosti na Tržaškem ne morejo uporabljati materinega jezika, tudi zaradi tega, ker se še ni nobeden izmed teh u-radov potrudil odnosno bil pooblaščen, da si oskrbi osebje z znanjem slovenskega jezika za mesta, ki pridejo v dotiko s strankami. V redkih državnih u-radih, kjer so dopustne vloge v slovenskem jeziku, si je treba vsakokrat posebej dobesedno izbojevati pravico, da se take: vloge sprejmejo.
Kljub morebitnim navodilom višjih organov, da je treba priznavati državljanom slovenske narodnosti pravico do uporabe materinega jezika, se ta navodila ne bodo izvajala, če ne bc disciplinske odgovornosti za to. Velika večina uradnikov se danes upira izvajanju teh navodil, predvsem zaradi tega ker sodi, da je prva njihova naloga braniti Trst pred ((infiltracijo«.
Celo najodgovornejši državni funkcionar dr. G. Palamara, ki je bil po podpisu londonskih dogovorov imenovan za prvega generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje, je vladi nasvetoval, kaj naj stori, da ne pride raba slovenskega jezika do veljave. To je storil v znanem pismu, ki ga ni nikoli demantiral, kjer se zavzema, naj se ne priznajo diplome jugoslovanskih univerz, zato ker bi ti absolventi medno manj poznali italijanski jezik, zaradi česar bodo tudi iz praktične potrebe zahtevali uporabo slovenščine v odnosih z javnimi in sodnimi uradi.n V najhujšem nasprotju z določili Posebnega statuta je ponižujoča in žaljiva prepoved
(Nadaljevanje na 2. strani)
0 volilnih
; ■ • k k. \	b,,- .et d adom belgijskjh padalcev na Stanleyviile

iiiiimuminiiiiiiiiiiiroitiiiiiniiiuiHiiHiiiiiiiiiMliimiuiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiroiiiliMH
Komisija za Kongo zahteva izredno zasedanje OAE na vrhu in vrsto učinkovitih ukrepov proti tujemu vmešavanju
Demonstracije proti ZDA,, Belgiji, Veliki Britaniji in Čombeju v Moskvi in Beogradu Kenjata poziva velike države, naj ne vnašajo hladne vojne v Afriko - Protest alžirske vlade v Washingtonu - Belgijski padalci se bodo vrnili v torek
NAJ ROBI, 28. — Komisija organizacije afriške enotnosti za Kongo je zaključila svoje delo z odobritvijo resolucije, s katero odločno obsoja tujo vojaško intervencijo v Kongu, ki so jo izvedle ameriška, bel-
Čmopoltj Američan:	«Tudi
cansko intervencijo iz zraka...»
zase zahtevam člove-
gijska in britanska vlada, ter obsoja tudi vse tiste, ki so omogočili to intervencijo.
Komisija priporoča, naj se 18. decembra sestanejo v Adis Abebi na izrednem zasedanju državni poglavarji držav članic OAE, 16. in 17. decembra pa naj bi bila pripravljalna konferenca ministrov.
Komisija bo predložila glavnemu tajniku OAE prvo poročilo, v katerem predlaga učinkovite ukrepe, da se doseže: umik plačancev iz Konga; takojšnje prenehanje tuje intervencije v Kongu; premirje med obepia stranema; splošna amnestija v Kongu; preiskovalna podkomisija komisije za Kongo naj odide v Kongo-Leopoldville in v Kongo-Brazza-ville ter v Burundi; skliče naj se okrogla miza kongoških političnih voditeljev vseh tendenc; svobodne volitve v vsem Kongu pod nadzorstvom OAE.
Predsednik komisije Jomo Kenjata, ki je poročal o tem sklepu, je pozval velike države, naj «oddaljijo hladno vojno od Afrike*. .
Iz Kartuma poročajo, da sta predsednik kongoške revolucionarne republike Gbenje in predsednik. revolucionarne vlade Ga-aton Sumjajot prispela v Sudan. Z njima sta prišla tudi general Olenga in Pierre Mulele. To je danes sporočil komisar sudanske ekvatorialne pokrajine. Pripomnil je, da so v zadnjih 24 urah pribežali na sudansko ozemlje številni Kongožani s področja Stanleyvilla, Ti begunci so prehodili približno 300 kilometrov od Panlissa, da dospejo do sudanska mej«. Sudanske obmejne
oblasti pomagajo ranjencem in bolnfrn. Komisar je zahteval od vlade navodila.
Predstavnik alžirskega poslaništva v Washingtoiui je sporočil, da je alžirska vlada protestirala pri ameriškem državnem depar-maju zaradi belgijsko-ameriške-ga napada na Kongo. Alžirski odpravnik poslov je sporočil državnemu departmaju, da alžirska vlada odločno zavrača trditev, da je šlo za človečansko dejanje. Poudaril je, da gre za tipičen premišljen in koordiniran vojaški napad v skladu z najbolj klasičnimi tradicijami impe-rialisma. Obtožil je ZDA in Belgijo, da sta izvršili ta napad ob preziru listine OAE in volje afriških držav ter skušali znova u-vesti kolonializem v Afriki. Končno je poudaril, da bo ta napad vsekakor imel hude posledice za odncfse med ZDA in Afriko. Na koncu je zahteval takojšnjo ustavitev napada ter prekinitev ameriške vojaške pomoči Combeju in njegovim plačancem.
Na vprašanje časnikarjev, kaj misli alžirska vlada o umoru u-jetnikov, je odpravnik poslov odgovoril: ((Obžalujemo smrt belih ujetnikov, toda nikakor ne krivimo za to drugih kakor ZDA m Belgijo. Ujetniki so bili živi do trenutka, ko so se belgijski padalci začeli spuščati.
čadski zunanji minister Je danes tudi obsodil belgijsko-ameri-ški napad na Kongo in dejal, da se pridružuje ogorčenim protestom svobodne in miroljubne A-frike.
Danes so bile pred ameriškim, belgijskim, kongoškim in britanskim poslaništvom v Moskvi ve-
like demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč afriških študentov, ki študirajo v Moskvi, ter Moskovčanov. Pred ameriškim poslaništvom se je zbralo okoli 2.000 afriških študentov, katerim se je pridružilo tudi več Moskovčanov. Demonstranti so nosili table z napisi proti neokolonializmu ter proti ameriškim in belgijskim imperialistom. V okna poslaništva so metali kamenje in vse drugo, kar jim je prišlo pod roke. Policija je v vsej naglici poslala ojačenja pred poslaništvo. Vse šipe na oknih v pritličju in v prvem nadstropju so razbite. Demonstranti so zažgali avtomobil dopisnika «New York Timesa«. Demonstracija pred ameriškim poslaništvom je trajala približno pol ure. Policiji je uspelo preprečiti, da bi demonstranti vdrli v poslopje. Ko so demonstranti končali demonstracije pred ameriškim poslaništvom, so odšli pred belgijsko poslaništvo. Osebje ameriškega in belgijskega poslaništva ni utrpelo nobene škode.
Izpred belgijskega poslaništva so demonstranti odšli pred poslopje kongoškega poslaništva. Vdrli so v poslopje ter zmetali skozi okna pohištvo, knjige in dokumente, dokler jih niso policaji izgnali. Tedaj so demonstranti odšli pred angleško poslaništvo. Policija, ki Je stražila poslopje, je večkrat odbila demonstrante, ki so skušali vdreti v notranjost. Prišlo Je tudi do spopadov med policaji in afriškimi študenti.
Nočoj so skupine afriških študentov skušale demonstrirati pred ameriškim poslaništvom v Rimu, toda j)olicaji so jih razgnali. Po-
zneje je policija razgnala brez incidentov sprevod večje skupine rimskih demonstrantov, ki so demonstrirali proti napadu na Kongo in ki 'so bili namenjeni pred ameriško poslaništvo.
Univerzitetni študenti Beograda in Zagreba so danes odločno obsodili belgijsko-ameriško intervencijo v Kongu. V Beogradu so se demonstracije udeležili študenti iz Konga skupno s študenti ostalih afriških držav, katerim se je pridružila tudi skupina jugoslovanskih študentov in študentov drugih držav.
Okrog 10 dopoldne se je pred študentovskim domom «Ivo Lola Ribar« formiral večji sprevod študentov, ki se je napotil po Bul-varu revolucije, prek Trga Ma xa in Engelsa, Čara Dušana, U 27. marta do strojne fakultet Študenti so z gesli, izpisanimi r številnih transparentih in z vzkl ki pozdravljali osvobodilno borbo ljudstva Konga, obsojali belgijsko in ameriško intervencijo ter vzklikali jugoslovansko-afriški e-notnosti in prijateljstvu in obso dili Combeja kot hlapca imperializma. Na čelu sprevoda so nosili velik portret Ratrica Lumumhe z napisom »Lumumba — junak Afrike«.
Opoldne so jugoslovanski študentje skupno s študenti afriških držav na protestnem zborovanju na strojni fakulteti ponovno odločno obsodili imperialistično vmešavanje v notranje zadeve Konga in ob vzklikih »Svobodo Afriki, dol z imperializmom« in • Svoboda Kongu« pozdravili kongoške študente, ki so peli borbene pesmi o Lumumbi in komgo-ški neodviuno«ti. Na zborovanju ki so se ga udeležili tudi veleposlaniki Alžirije, ZAR, Gvineje in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kot smo že takoj po objavi volilnih izidov upravnih volitev prejšnjo nedeljo ugotovili, se odnosi sil v primerjavi z deželnimi letošnjimi majski-mi volitvami in upravnimi pred štirimi leti, niso bistveno spremenili.
V tržaški pokrajini so v pokrajinskem svetu izgubili po enega svetovalca KD, PRI in PSI, medtem ko je PLI pridobila kar dva svetovalca, Listi slovenske skupnosti pa je prvič, odkar nastopa, uspelo izvoliti enega svetovalca. Toda sestava sveta je taka, da stranke levega centra same ne dosežejo potrebne večine, na katero bi se naslanjal novi pokrajinski odbor. KD z osmimi, PSDI z dvema in PSI z enim občinskim svetovalcem to je skupno z enajstimi svetovalci sestavijo lahko le manjšinski odbor, ki bo moral iskati podporo — posredno ali neposredno — pri svetovalcu LSS in tudi celo na levici.
Za Slovence na Tržaškem pa je še prav posebno važno, da bomo imeli v novem pokrajinskem svetu tri svetovalce namesto dosedanjih dveh. Na listi PSI je bil namreč izvoljen dosedanji svetovalec inž. Josip Pečenko, na listi KPI Jelka Grbec, na listi LSS pa Dragomir Legiša.
Tudi v petih tržaških pode. želskih občinah ni bilo takih sprememb, ki bi utegnilo imeti nujno za posledico, da bi niih uprave prevzele neslovenske oziroma nedemokratične stranke.
V devinsko-nabrežinski obči-ri, kjer se je — kakor tudi v občini Dolina — glasovalo nr-vič po proporcionalnem sistemu, lahko sestavijo novi občinski odbor stranke dosedanje koalicije, sai razpolagajo z večino enajstih glasov (DE S, LSS 3, PSI 2). Zdi se nam zelo naravno in nujno, da se bo tudi zgodilo. Pri tem pa ne smemo mimo pisanja demo-kristianskeoa in celo tiska katoliške akcije, ki naravnost izsiljujejo povezavo med tremi svetovalci LSS in sedmimi svetovalci KD ter enim od PSDI in s tem prehod občinske n-prave v roke pretežno tistih, ki so bili izvolieni s pomočjo raznarodovalnega umetnega naseljevanja v tej občini. Ne more biti brez pomena niti vi-sanje desničarskega videmske-ga dnevnika, ki omenm kot kandidata za novega nabrežin-skega župana demokristjanske-ga svetovalca. Kako bi v tem primeru LSS izvajala svoj volilni program, bi postala pač nerešljiva uganka.
V dolinski občini pa je celo edina možna rešitev za sestavo novega odbora povezava dosedanjih sil, to je Občinske enotne liste s PSI. Novost bo le v tem, da bodo odslej. v občinskem svetu sedeli prvič tudi trije demokristjanski svetovalci.
Medtem ko bo ostalo v občini Zgonik vse pri starem, bo v občini Repentabor sestavila tokrat občinski odbor LSS, ki je zmagala z dvema glasovoma ob izredno in nerazumljivo velikem številu betih glasovnic.
Tudi v Miljah, kjer sta na listi «Frausin» izvoljena dva slovenska svetovalca in ki ima z enim svetovalcem PSI v občinskem svetu večino, bo ostala uprava v dosedanjih rokah.
Tako kot v tržaškem tako niso volitve prinesle bistvenih sprememb niti v videmskem pokrajinskem svetu, v katerem bo sedel tudi domačin iz Beneške Slovenije, ki je bil izvoljen na listi PSDI v volilnem okraju št. Peter Slovenov, kjer se je krepko uveljavil slovenski domači kandidat na listi KPI Izidor Predan, ki je prejel skoro 10 odst. vseh glasov tega okrožja. Vsekakor pa je najvažnejša novost prav v tem okrožju, ki obsega osem povsem slovenskih občin, da je v njem KD izgubila skoraj 1300, PSDI pa pridobila več kot 1300 glasov. Hkrati pa je PSDI iztrgala KD iz rok občinsko upravo v občini Srednje. KD je izgubila tudi občinsko upravo v občini Ponte-ba, kjer je zmagala združena levičarska lista. Zelo značilno za omenjeni okraj pa je, da sta se tudi kandidata na listah PSDI in PLI sklicevala na dejstvo, da sta oba domačina in da morajo "Slovenji glasovati za Slovenje», slednji pa se je v tiskanih predvolilnih pismih volivcem skliceval celo na to, da «smo dediči Jakoba Stellinija, Mons. Trinka in prof. Musonija in tolikih drugih, ki so delali čast našim dolinam...*
karabinjerji odkrili centralo za potvarjanje moke
r“ S	—------------—.
621 podjetij uporabljalo primesi ki jih zakon strogo prepoveduje
28 oseb prijavljenih sodišču; zaplenili so 170 stotov raznih kemičnih primesi, 240.000 različnih tablet in 670 stotov potvorjene moke - Tajna delniška družba «Commercio Prodotti Nova» je poslovala pod
različnimi imeni od leta 1951
nS pa so zatrjevali, da je tak, kot si ga želi desnica, in da ga zato ni moč predložiti parlamentu v tej obliki:'
Poslanska zbornica bo zasedla ponovno v ponedeljek, ko bo na dnevnem redu razprava o proračunu ministrstva za prevoz, ministrstva za trgovsko mornarico in ministrstva za prosveto.
RIM, 28. — Poveljstvo karabinjerjev v Milanu, kateremu je poverjena borba proti potvarjanju živil, in ki je podrejeno ministrstvu za zdravstvo, je v sodelovanju s karabinjerji v Turinu in Bologni odkrilo delniško družbo «Commercio Prodotti Nava» s sedežem v Turinu, ki je razpečevala 27 različnih vrst kemičnih primesi za potvarjanje moke. Zaplenili so 170 stotov takih primesi; 240.000 različnih tablet; 670 stotov potvorjene moke; tehnične napra- ------------;-------
ve za doziranje in mešanje primesi. Sodišču so prijavili 28 o-§eb, :tjBiui^emh pri tej družbi,
Ifi je potovala pod različnimi imeni, od leta 1951. Med temi je Afatji.O, predsednik in pravni zastopnik družbe; kemika Ctmeo in Mosca, družabnika; upravpo osebje in številni trgovski zastopniki družbe.
Preiskava je ugotovila, da je te z zakonom prepovedane primesi uporabljalo 621 podjetij v raznih krajih države, ko je pripravljalo testo za kruh in testenine. Nekatere od teh podjetij so že prijavili sodišču, druge pa bodo še prijavili. Omenjeno količino kemičnih primesi so zaplenili delno na sedežu tajne delniške družbe «Com-mercio Prodotti Nova« v Turinu, delno pa pri zastopnikih družbe, v’ mlinih, pekartiah in tovarnah testenin po vsej državi.
Ker so te po zakonu prepovedane primesi razpečevali, ne da bi izstavljali faktur?, gre pri tem še za davčpo utajo, katere obseg bo davčna policija skušala ugotoviti z natančnejšo preiskavo.
S tem v zvezi je minister za zdravstvo Mariotti izjavil novinarjem med drugim, da je borba proti potvarjanju živi), ki jo vodi ministrstvo za zdravstvo prek pokrajinskih zdravniških in veterinarskih, uradov, že na tem, da doseže pomembne uspehe. Organizacijska mreža za to borbo je sicer že izpopolnjena, vendar pa da je treba pripraviti še zakonske instrumente, da bi ta borba ne naletela na ovire in da bi pomenila res učinkovito obrambo zdravja vsega prebivalstva.
V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o državnem proračunu. Na vrsti je bil proračun ministrstva za delo in ministrstva za javna dela. Med razpravo so liberalci zlasti' napadli vladni zakonski osnutek o urbanistiki in nastopili proti načelu posplošene razlastitve stavbnih zemljišč, češ da to pomeni napad na zasebno lastnino. Govorniki KPI pa so zavrnili «klevetniško zatrjevanje desnice«, na podlagi katerega se KPI baje zavzema za urbanistično reformo, ki naj razlasti in kolektivizi-ra stanovanjske hiše; glede vladnega osnutka urbanističnega zako-
Moskva odklonila ratifikacijske listine Zahodne Nemčije
MOSKVA, 28. — Sovjetska vlada ni sprejela ratifikacijskih listin o moskovskem sporazumu za prepoved jedrskih poskusov, ki jih je predložila Zahodna Nemčija. To javlja nocoj agencija Tass, ki pripominja, da dokumenti, ki jih je predložil zahodnoenmški poslanik, vsebujejo klavzulo, s katero bonska vlada razteguje veljavnost po-i godbe na zahodni Berlin.
Zunanje ministrstvo je sporočilo bonskemu poslaniku, da ne more sprejeti tako sestavljenih listin, ker kršilo določbe mednarodnega prava.
TIRANA, 28. — Albanija slavi danes dvajseto obletnico republike. Ob tej priložnosti so albanski voditelji in albanski radio ponovili napade na Hruščova, na sklepe 20. in 22. kongresa ter na Jugoslavijo.
Kongo
(Nadaljevanje s 1. strani)
prvi tajnik maroškega veleposlaništva, sta govorila predsednik odbora kongoških študentov Ma-jolo iri predsednik centralnega
odbora Zveze študentov Jugoslavije Saša Mihič, ki je izrazil solidarnost jugoslovanskih študentov z borbo ljudstva Konga. Ljud-
Tudi v Zagrebu so študentje držav Afrike, Azije in Latinske Amerike in jugoslovanski študentje izrazili solidarnost z borbo ljudstva Konga. S protestnega sestanka so študentje poslali brzojavke predsedniku Titu, predsedniku Kenije Kenjati, tajniku Organizacije afriške enotnosti Telliju, predsedniku ZDA, predsedniku Konga, britanski in belgijski vladi.
V	Stanlcyvillu se nadaljujejo boji med čombejevci in osvobodilno vojsko, čombe je objavil izjavo, v kateri obtožuje Alžirijo, ZAR in Kitajsko, da «hujskajo na nerede in na anarhijo v Kongu«. Dalje je Combe dejal, da je protestiral zaradi zasedanja komisije OAE v Najrobiju.
V	Bruslju je ministrstvo za o-
brambo sporočilo, da bodo belgijski padalci, ki so izvedli napad na Stanleyville in Paulis, odpotovali jutri iz Kamine in bodo prispeli v torek zjutraj v Bruselj. V torek popoldne bodo padalci korakali po središču belgijske prestolnice.
Zunanji minister SpaaK je nocoj izjavil, da skuša »pomagati nekaj sto belgijskim državljanom«, ki so raztreseni po kongoškem ozemlju, ki je še pod nadzorstvom osvobodilne vojske. Dejal pa je, da gre za težavno zadevo, kajti v Stan-leyvillu in Paulisu so bili tujci na področjih, ki so bila znana.
Iz Pariza se je zvedelo, da bo čombe prispel v Pariz v ponedeljek zjutraj v spremstvu več svojih ministrov. Kakor je znano, se bo čombe sestal s predsednikom de Gaullom.
GRADEC, 28. — V Gradcu se je s podpisom protokola, ki vsebuje nadaljnje predloge za napredek, razširitev in poenostavljenje obmejnega prometa, končalo peto redno zasedanje stalne avstrijsko-jugoslovanske komisije za mali obmejni promet.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiillllliiiiiinilllllllillMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Napovedana stavka časnikarjev vse Italije
RIM, 28. — Vsedržavna zveza italijanskega tiska javlja, da so bila prekinjena pogajanja med založniki in novinarsko zvezo za novo delovno pogodbo, ker so delodajalci zavrnili vse zahteve. Zaradi tega se takoj začenja sindikalna pripravljenost časnikarjev in napoveduje se prva vsedržavna sedemdnevna stavka, katere začetek bo Še določen.
Izstreljen «Mariner IV*
CAPE KENNEDY, 28. — Z oporišča Cape Kennedy so danes izstrelili raketo »Atlas Agena« z vesoljsko sondo «Mariner IV«, ki bi na podlagi načrtov moral julija prihodnjega leta fotografirati planet Mars. Če bo vse v redu, se bo sonda približala julija Marsu pa 13.760 kilometrov. Slike, ki jih bo sonda posnela, bodo posebni aparati oddajali na Zemljo. Predstavnik NASA je izjavil, de je satelit dosegel zadostno hitrost, da ubeži privlačnosti Zemlje. Naprave, na katerih so sončne celice ,ki bodo spreminjale sončno toploto v električno energijo, so se redno odprle. «Mariner« tehta 259 kilogramov.
DAN REPUBLIKE V SFRJ
BEOGRAD, 28. — Socialistična federativna republika Jugoslavija proslavlja jutri svoj državni praznik 29. november, dan proglasitve republike. Na pomembni dan v zgodovini jugoslovanskih narodov se prirejajo vsako leto slovesne akademije, izročajo se v obrat novi gospodarski objekti in se vršijo druge slovesnosti. Med njimi tudi s sprejemom, ki ga večer pred praznikom v Beogradu prireja predsednik republike maršal Tito v palači zveznega izvršnega sveta.
Predsedniku Titu so brzojavno čestitali mnogi državni poglavarji, predsedniki republiških skupščin SFRJ in drugi visoki državni in politični funkcionarji Jugoslavije. Med brzojavkami, ki jih je prejel CK ZKJ, Je tudi čestitka generalnega tajnika KP Italije Luigija Longa. »Delovno ljudstvo Italije, poudarja Longo, ceni pravo vred-ska milica" Beograda, opremljena ! nost velikih rezultatov, ki Jih je s čeladami, je sprejela potrebne Jugoslavija dosegla z lastno in ori-varnostne ukrepe pred ameriškim I ginalno potjo. Ko z zadovoljstvom in belgijskim veleposlaništvom, poudarjamo rastoč in ugoden raz-Demonstracije so potekale brez voj prijateljskih odnosov med na-incidentov	I	Šima narodoma, smo prepričani,
Državni praznik Jugoslavije Zagari pri Stamboliču in Vipotniku
Morovo pismo Stamboliču ■ Kulturno sodelovanje so bo še bolj razvilo
je trajala tri ure. Agagianian je poudaril tudi važnost bližnjega o-biska papeža. Kakor je znano, bo papež prišel v Bombaj, 2. decembra.
Pismo predsedniku vlade
(Nadaljevanje s 1. strani)
rabe slovenskega jezika na sodišču, ki je za Slovence — italijanske državljane po čl. 137 fašističnega kazenskega postop-nika kaznivo, če le-ti poznajo italijanski jezik.
Tržaška občina je postavila leta 1963 na glavnem civilnem pokopališču v Trstu spomenik padlim v borbi proti nacifašiz-mu. Kljub temu, da je nad dve tretjini pokopanih v skupni grobnici slovenske narodnosti, je 'napis' samo v italijanskem je-, ziku. Zupan tržaške občine dr.' M. Franzil bi pristal tudi na slovenski napis, če bi se ostanki padlih prenesli na vojaško pokopališče, ki ima mednarodni značaj.
Slovenci ne dobivajo od oblasti niti odgovora v svojem jeziku, niti prevoda. Pokrajinska uprava tržaške pokrajine se je leta 1962 uprla, objaviti statut dežele Furlanija-Julijska krajina v slovenščini.
Javnih napisov v slovenskem jeziku v tržaški občini ni, razen na zgradbah slovenskih šol. V okoliških občinah s slovensko večino je nekaj napisov, ni pa napisov ob vseh glavnih državnih cestah.
Kulturni dom v Trstu, za katerega se je italijanska vlada s pismom 5. oktobra 1954 obvezala, da nudi potrebna sredstva, bo dokončan šele letos. Več kot petletna zamuda, ki je nastala zaradi nerednega izplačevanja denarnih obrokov in zaradi šestletne zamude pri izdaji gradbenega dovoljenja s strani pristojnega ministrstva, je spravila v nevarnost dokončanje del zaradi velike podražitve gradbenih storitev. Dom bo zaradi tega lahko dovršen le z uporabo znatnih sredstev iz prostovoljnih prispevkov. Prosvetni dom na Opčinah je bil pred leti izročen, dočim ni bivši Narodni dom pri Sv. Ivanu še danes na voljo slovenski skupnosti.
Slovenski bančni zavod, Tržaška kreditna banka, je bil ustanovljen in redno posluje že pet let, toda nima še pravice poslovati z inozemstvom.
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, katere ustanovitev določa člen 8 Spomenice, zato da «pomaga in daje nasvete o vprašanjih, ki se tičejo etničnih skupin», ni izpolnila pričakovanj. Kakor je prispevala k rešitvi določenih vprašanj, je bila ob drugih žeto važnih neučinkovita.
Gospod predsednik!
Slika, ki se nam nudi ob deseti obletnici podpisa in začetka izvajanja Londonskega sporazuma, slovensko skupnost v Italiji le delno zadovoljuje, ker sodi, da je deset let zadosti tudi ob še tako zavirajoči birokraciji, da bi se vsaj ob zaključku tega obdobja bistvene obveze glede njenih točno določenih pravic izvajale.
Vlada je sporazum svobodno podpisala in bi bila morala storiti vse, kar je bilo potrebno, da bi se omogočilo izvajanje in da bi se tudi izvajal. To ji je narekovala dana beseda in obveznosti do lastnih državljanov slovenske narodnosti.
Slovenska skupnost v Italiji sicer z zadoščenjem beleži določene politične premike v odnosu do nje, ki so prišli do izraza v programski izjavi sre-dinsko-leve večine v tržaškem občinskem svetu 12. decembra 1963, ki pravi, da «mora politika do slovenske manjšine podpirati predvsem razvoj skladnega in civiliziranega sožitja» med državljani obeh jezikov in «pospeševati človečanski razvoj manjšine ter ščititi njene zakonite potrebe glede jezika kulture in običajev»,
Hkrati izraža svojo zaskrbljenost, da ta izjava ne bi ostala deklarativna zaradi ozkega konkretnega programa nove večine, počasnosti njenega izvajanja, predvsem pa zaradi nekaterih nesprejemljivih izsiljeval-nih stališč do slovenskih volivcev in majhne pripravljenosti, sprejemati nove ukrepe v korist manjšine, ki je prišla do izraza v nastopu zastopnika krščanske demokracije pred tržaškim občinskim svetom julija letos.
Mnenje, da so določbe Posebnega statuta veljavne samo za Tržaško ozemlje — ki pa se tudi tu v celoti ne izvajajo — sloni samo na ozkih pravnih postavkah v zvezi z mednarodnim dogovorom v Londonu. Nima pa nobene veljave, če jo presojamo v spoznanju, da je Posebni statut le konkretizacija splošnih načel Splošne deklaracije o človečanskih pravicah Organizacije združenih narodov. Posebni statut ob pomanjkanju tovrstne notranje zakonodaje, konkretizira tudi načela, izražena v členih 3 in 6 republiške ustave in v členu 3 Posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska krajina.
S tem v zvezi Vas moramo, gospod predsednik, opozoriti na izrecno zagotovilo Vaše vlade, da se bo ustava republike integralno izvajala. Prepričani smo, da pomeni ta obveza tudi dolžnost, sprejeti vse ukrepe, zakone in popravke zakonov, ki bodo odražali duha obeh omenjenih členov ustave.
Smatramo za potrebno podčrtati, da je zelo nujno omogočiti šolanje vseh Slovencev v njihovem materinem jeziku ne glede na to, v kateri pokrajini prebivajo, torej tudi Slovencev v videmski pokrajini. Prav tako je nujno tudi razveljaviti še vedno veljavne člene fašistične zakonodaje, ki prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki onemogočajo na ustrezen in lahek način vračanje prvotnih oblik slovenskih priimkov in ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen. Nujno bi morala biti uzakonjena tudi pravica, da bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupnosti v Italiji, brez izjeme, lahko uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti v vseh treh pokrajinah dežele, da bodo lahko dobili odgovore, dokumente in potrdila v svojem jeziku. Iz tega izhaja tudi nujnost, da bi moralo biti v u-radih omenjenih oblasti nameščeno tolikšno število funkcionarjev, uradnikov in sodnikov, ki bodo popolnoma obvladali slovenski jezik in s tem omogočili izvajanje vseh pravic. Končno je nujno, da se začne izenačevati dajanje podpor iz javnih sredstev slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim organizacijam v vseh treh pokrajinah, s podporami, ki so jih deležne podobne italijanske organizacije.
Gospod predsednik!
Ko torej izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu ocenjuje posledice izvajanja določb Spomenice o soglasju v Londonu ob priliki desetletnice njenega podpisa, si samo na zgoraj obrazloženi način razlaga obljubo Vaše vlade o integralni izvedbi republiške ustave. Prepričani smo, da bodo tako zagotovljene pravice Slovencev v Italiji okrepile zaupanje v državo in njene organe.
Z odličnim spoštovanjem
Trst, 20. novembra 1964.
PREDSEDNIK: (Boris Race)
ugotavlja Longo, da tolmačimo čustva vseh antifašistov in demokratov naše države.« Ko ugotavlja, da so se v. zadnjem letu še bolj razvili prijateljski odnosi med obema partijama in na ta način postavili temelje za nadaljnjo utrditev sodelovanja v interesu enotnosti mednarodnega delavskega gibanja, socializma in miru, izraža Luigi Longo prepričanje v bodoči koristen in intenziven razvoj medsebojnih odnosov.
Ob dnevu republike je predsednik republike maršal Tito pomilostil 565 obsojenih oseb, 123 osebam je bilo oproščeno nadaljnje izdržavanje kazni, 442 osebam pa je kazen znižana. Poleg tega bo določeno število oseb izpuščenih pogojno na svobodo;
Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je sprejel danes italijanskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Maria Zagarija, ki se je zadržal z njim v prijateljskem razgovoru. Zagati je izročil Petru Stamboliču pismo predsednika italijanske vlade Alda Mora.
Pred sprejemom pri predsedniku zveznega izvršnega sveta je Zagari obiskal zveznega tajnika za prosveto in kulturo Janeza Vipotnika. Med razgovorom, ki sta se ga udeležila tudi tajnik komisije za kulturne stike z inozemstvom Osman Djikič in italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Duc-ci, so pozitivno ocenili dosedanje rezultate sodelovanja na področju prosvete in kulture in se sporazumeli, da bosta obe vladi dajali še večjo podporo pobudam in naporom za vsestranski napredek medsebojnega kulturnega sodelovanja.
Evharistični kongres v Bombaju
BOMBAJ, 28. — V Bombaju se je danes začel 38. mednarodni evharistični kongres. Otvoritveni go*. v'8r jč imel kardinal Agagianian, ki je poudaril, da prvikrat ni evharistični kongres v mestu in državi kjer prevladuje kristajnska tradičiia. Otvoritvena' slovesnost
SAJGON, 28. — Budistični voditelji javljajo, da bodo budisti nadaljevali svoj odpor proti sedanji vladi, tudi če se izvršijo spremembe v njej. Poudarjajo pa, da se bo ta odpor razvijal na podlagi »nesodelovanja in nenasilja«.
ŠPORT
feP V NAMIZNEM TENISU
Jugoslovani
izločeni
MALMOE, 28. — Jugoslovanskima namiznoteniškima igralcema Vojislavu Markoviču in Ištvanu Korpi ni uspela, da se uvrstita v polfinale.
V	četrtfinalnih borbah je Stanek (CSSR) premagal Markoviča 3:1 (20:22, 23:21, 23:21, 21:13), Nemec Schoeller pa je izločil Korpo s 3:2 (17:21, 21:19, 16:21, 21:16, 21:15).
Tudi jugoslovanski mešani par je imel smolo: Danca Pettersen in Hansen sta izločila dvojico Vecko-Pirc s 3:1 (21:10, 21:15, 12:21, 21:19).
V	tekmovanju ženskih dvojic sta se v finale uvrstili angleški par Shanon - Rowe in Romunki Aleksandru - Costantinescu.
Italija
ODBOJKA B LIGE
Preteklo nedeljo so bile občinske in pokrajinske upravne volitve v 74 pokrajinah. Volilnih upravičencev je bilo 32.836.000, volilna udeležba pa je znašala 90.1 odst. Na teh volitvah so obnovili občinske svete v 7.476 občinah in pokrajinske svete v 74 pokrajinah.
Volitve so se zaključile v ponedeljek 23. t.m. ob 14. uri.
Posamezne stranke so prejele naslednje število glasov (v oklepaju navajamo število glasov, ki ga je vsaka stranka prejela na prejšnjih upravnih volitvah leta 1960J:
KD 9.476.812 (9.800.228);
KPI 6.600.887 (5.883.708);
PSI 2 866.346 (3.495.519);
PLI 2.018.780 (981.104);
PSDI 1.674.871 (1.399.814);
MSI 1.265.919 (1.440.492);
PSIUP 737.079;
PRI 207.800 (323.545);
PDIUM 236.952 (715.165).
Ti volilni, izidi kažejo le shematično sliko dejanskih premikov med volivci; iz njih izhaja, da so napredovale KPI, PLI in PSDI, nazadovale pa KD, PSI. PDIUM, PRI in MSI. PSI je le izgubila glasove, ki jih je 'prejel PSIUP. Podrobna analiza volilnih izidov pa nam pove, da je KPI napredovala na pokrajinskih volitvah, nazadovala pa na občinskih volitvah, KD pa obratno. KPI je nadalje napredovala v severni in srednji Italiji, manj v južni Italiji, na Siciliji pa je nazadovala.
Izidi volitev so v nekaterih mestih ustvarili nove težkoče, ker ne bo moč sestaviti upravnih odborov in obstaja nevarnost, da bodo prefekti postavili v takih primerih svoje komisarje. Med taka mesta spadajo tudi Milan, Genova in Firence, pa tudi rimska pokrajinska uprava. V teh mestih smo imeli do sedaj upravne odbore levega centra; ker pa sta tako KD, kot PSI izgubila nekaj občinskih svetovalcev, nima ta upravna koalicija več večine, drugačna večina pa ni mogoča. Po vsej verjetnosti bodo sestavili manjšinske upravne odbore levega centra, ki bodo poslovali do prvih težkoč, nato pa bodo volitve ponovili.
V poslanski zbornici so razpravljali o državnem proračunu za prihodnje leto, v petek pa je bila razprava o resoluciji KPI glede vprašanja predsedstva republike. Poslanci so zavrnili z večino to resolucijo in odobrili resolucijo večine, ki odobrava dosedanji postopek glede tega vprašanja in pripominja, da je treba isti postopek uveljaviti tudi 7. decembra, ko bo zdravniški kolegij dal svoje dokončno mnenje o zdravstvenem stanju predsednika republike Segnija. Nekateri pa celo predvidevajo, da bo Segni še pred tem podal ostavko na svoj položaj, ker se njegovo zdravstveno stanje bistveno ni spremenilo, nemogoče pa je, da bi posle predsednika republike še nadalje opravljal začasni predsednik Merzagora. Naj obvelja prva ali druga varianta, vsekakor je gotovo, da bo parlament še letos izvolil novega predsednika republike.
Vlada je predložila parlamentu svoj zakonski osnutek, s katerim se podaljša Bo 31. decembra 1965 zapora nad najemninami, hkrati pa se dopušča največ 10-odstotno povišanje blokiranih najemnin za stanovanja in za prostore gostinskih podjetij in obrtnih dejavnosti.
Funt šterling
Britanska vlada je prejšnji teden zvišala bančno obrestno mero od 5 na 7 odstotkov. To je najvišja obrestna mera, ki jo je v novejšem času izkoristil samo bivši konservativni finančni minister Selwyn Lloyd, ko je pred tremi leti trdo pritisnil na zavoro, da bi zmanjšal velik primanjkljaj v britanski zunanjetrgovinski bilanci. Toda takrat je bil primanjkljaj polovico manjši od sedanjega, ki bo konec leta dosegel vrednost 800 milijonov funtov, oziroma nad 2,2 milijarde dolarjev. Primanjkljaj je bil prevelik, da bi ga mogli sanirati samo z mednarodnimi posojili. Pred 14 dnevi je SO držav v Parizu skle-
CSI (Milan) - BOR 3:0 Al
.	'	s katerimi naj bi mednarodni de-
(17:15; 15:4, 15:9)	'	| ' *
PRIJATELJSKO SREČANJE SZ KRAS - SAK JADRAN
Namizni tenis Jadran - Kras 5:0
Odbojka
Jadran- . Kras 3:0
narni sklad podprl majavi funt šterling. To pa ni zadostovalo in Vptika Britanija bo morala potegniti iz ‘sklada še svoje rezerve, ki ta jo milijardo dolarjev.
'oda vše to Je ni zadostovalo in angleška vlada je izposlovala od osrednjih bank Avstrije, Belgije, Kanade, Francije, Zahodne Nemčije, Japonske, Italije, Nizdzemške, Šved-
ske, Švice in ZDA kratkoročni kredit 3 milijard dolarjev. To je ena najobsežnejših operacij za finančno podporo, kar jih je kdaj bilo v moderni finančni zgodovini. S tem so na mah prenehale vse špekulacije v zvezi z morebitnim razvrednotenjem funta šterlinga. V Londonu poudarjajo tudi, da ta mednarodna solidarnost kaže, da se pripisuje velika važnost dejstvu, da ostane funt šterling trden.
Jugoslavija
Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je prejšnji teden prišel na obisk v Pariz, kjer je imel več razgovorov s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. Popovič je po razgovoru izjavil, da je bil razgovor zelo zanimiv in ploden. Govorila sta o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, in pokazala se je možnost razširitve francosko-jugoslovanskih trgovinskih odnosov. Januarja pa se bodo začeli gospodarski razgovori strokovnjakov.
V sredo je prispel na petdnevni uraden obisk v Jugoslavijo državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Zagari. Naslednjega dne se je Zagari sestal z namestnikom državnega podtajnika za zunanje zadeve Nikezičem. Zagari je izročil Nikeziču pismo italijanskega zunanjega ministra Sa-ragata za Kočo Popoviča. Saragat poudarja željo italijanske vlade, naj bi medsebojno sodelovanje še napredovalo.
Zagari je v zdravici med kosilom izjavil, da bo bližnji obisk Mora in zunanjega ministra Sara-gata v Jugoslaviji posebnega pomena za nadaljnjo utrditev prijateljstva in sodelovanja.
Med obiskom Zagarija so si izmenjali pisma o ureditvi nekaterih še nerešenih vprašanj, ki se tičejo opcij.
Kongo
ščini Združenih narodov, in sicer s tem, da bi postavili pred izvršeno dejstvo afriške države, ki — °5 polni podpori nevezanih — nadaljujejo svojo akcijo za kongoškt in afriški razplet kongoške drame.
S tem lahko pojasnimo tudi nepričakovano naglico, da bi likvidirali poglavitno oporišče narodnega gibanja v Stanleyvillu. Glede na trenutno razmerje sil bi ta manever utegnil začasno doseči svoj namen. Seveda pa je utvara pričakovati, da bi s tem zaustavili proces revolucionarnega gibanja v Kongu in da bodo s takimi metodami omogočili kakršnokoli trajnejšo ureditev.
V	afriških deželah je že nekaj časa opaziti sumničenja, da je • ozadju združene intervencije * Kongu nekaj več in nekaj bolj daljnosežnega, kot je sama uvedba nadzorstva nad to državo in nad njenim zelo velikim materialnim bogastvom. Vztrajnost, s katero to politiko že več kot štiri leta izvajajo v Kongu — pri čemer teptajo vse obzire — je vzbudila: sumničenja o tem, da žele to državo spremeniti v postojanko, s kaieje lahko vplivali na dogajanja na prostoru okoli nje, kjer opažamo čedalje živahnejši proces preobrat-be in osamosvajanja. S takimi sumničenji si lahko pojasnimo tudi vse hujši nemir v Afriki, odločenost, da se odstrani tuje vmešavanje v Kongu in da bi tej državi vrnili tisto, kar ji združeni tuji interesi neposredno in po svojih izpostavah s silo odrekajo in odvzemajo.
Tega širšega, afriškega vidika kongoškega vprašanja ne morejo ali nočejo videti nosilci interven-cionistične politike, zato pa niso sposobni razumeti, da mora— vseeno, kakšen bo izid sedanjih operacij — taka politika prej ali sle) postati bumerang. Zadani udarci bodo povrnjeni na veliko širši fronti in jih bo čutiti v odnosih mea sodobno Afriko in večino zahodnih sil, ki so že tako in tako obremenjeni z dediščino iz kolonialnega obdobja, s podporo režimu a-partheida in z drugimi protiafn-škimi tendencami.
V	ozadju kongoške in afriške politike poglavitnih 'zahodnih sil so razlogi, zaradi katerih so hudo prizadeti tudi njihovi odnosi z novimi državami in s svetom v razvoju, Kako zelo to škoduje tem odnosom in kako hudo so postojanke Zahoda na teh straneh kompromitirane, — se. je pokazalo tudi na nedavni kairski konferenci nevezanih držav, na kateri so bile v..°' spredju teme s področja pratiko-lonializma in protiimperializma. ro mnenju nekaterih opazovalcev na Zahodu obravnavajo kairski kot sicer tudi drugi podobni sestanki, svoje in splošne probleme s «Pr0‘ tizahodnimi očali«, njihove teze P® imajo «prizvok protizahodnih razpoloženju. Zadošča pa že površen pogled na tisto, kar se dogaja na tleh jugovzhodne Azije, na Cipru, v številnih delih Afrike in na tleh Latinske Amerike — in razumeli bomo, zakaj in kako to, da prihaja do takih gledišč in razpoloženj,
razumeli bomo, da se bo to nadaljevalo, dokler ne bo spremenjeno ‘tedanje gledanje, dokler ne‘ boao revidirana sedanja stališča večina zahodnih sil do problemov ngy'U držav in teženj razvijajočega s sveta.
Poglavitne grožnje novih držaiv
se omejujejo na pospeševanje razvoja in konsolidacijo pridobljen neodvisnosti. V okviru take P01’ lične usmeritve iščejo te držav tudi ustrezne rešitve. To je razvj no tudi iz dejstva, da vse te deze v glavnem sprejemajo politiko n angažiranosti.	.
Kako oblikujejo svoje ProPlf' me in njihove rešitve — ^azf\. njihovi predlogi in zahteve, jo mutirane v Združenih narod i«> zlasti pa na beograjski in kot -s ki konferenci nevezanih in " letošnji konferenci o trgovini 1 razvoju v Ženevi.	■
Zelo težavno bi bilo zanikat trditev, da je bil odgovor P°0; vitnih zahodnih sil na te predlo" ge do zdaj v bistvu negativen ’ da njihovo gledanje na težnje novih držav in sveta v razvoju ■ odseva odklonilno stališče, da 0 razumeli naravo teh sprememb >' nujnost njihovega reševanja. “ posameznimi izjemami je za ta* gledanje in politiko značilno tiranje, da so te države «preZ0<f daj dobile neodvisnost*, da ‘ sposobne živeti neodvisne*, za' pa so prostor, ki ga je z razncn mi izgovori treba čimprej *P°7,'L ti* oziroma -napolniti»t Na lok1.: temeljih si prizadevajo navezal odnose, ki se včasih imenuje) paternalizem, včasih pa neokol nializem. Ce to povemo z besedami praktične politike, je to vsak-ršnem primeru vmešavanje * notranje zadeve, vsiljevanje . P ‘ gojev, omejevanje suverenosti, kazovanje smeri gibanja in nac • na življenj a.	.
Da bi uresničili dogovore 1 sklepe kairske konference, bodo zastopniki nevezanih držav na zasedanju Organizacije združeni' narodov sprožili tudi te pr ob) e me, ki so bili kot skrajno nuj« in akutni v središču pozornost' kairskega sestanka. Morebitno ,z' vrseno dejstvo v Kongu ali J1 kakem drugem mestu ne bo Py tem imelo nikakršnega tndnejš^ ga vpliva. Nedvomno se bodo ue' vezane države zavzele za to, "" bo svetov na organizacija storila takojšnje ukrepe in sprejela radikalne sklepe tako o tem problemu kot celoti, kakor tudi o n)*‘ govih specifičnih pojavih.
Prejšnji teden je prišlo do enega najhujših in najbolj surovih napadalnih dejanj v teku štiriletne bolj ali manj nenehne tuje intervencije v Kongu. Okoli 800 belgijskih padalcev je odskočilo na letališče v Stanlegvillu, glavnem mestu sil odporniškega gibanja proti Čom-beju. Napad so pripravile ZDA in Belgija, češ da je treba «rešiti belce«, t.j. Američane in Evropejce, ki jih je vlada v Stanlegvillu pridržala kot ujetnike. Hkrati pa so pod poveljstvom plačanih oficirjev vdrle v mesto Čombejeve čete in Pa ob podpori belgijskih padalcev deloma zasedle. Belgijske padalce so najprej pripeljali iz Bruslja na otok Ascension, kjer ima Velika Britanija svoje vojaško oporišče. Od tu so jih prepeljali z ameriškimi vojaškimi letali v oporišče Kamina v Kongu, kjer so čakali na ukaz za odhod v Stanlegville.
To združeno napadalno dejanje pomeni očitno še en poskus, da bi zagotovili tudi izkoriščanje ogromnih naravnih bogastev Konga in da bi utrdili režim, ki bi to državo spremenil v. oporišče za politično iii 'drugo infiltracijo v sosedne države ter oporišče neokolonializma in intervencije.
Novi napad na Kongo so ostro obsodile vse afriške države, posebno še, ker je bil izvršen; ko so bila v kenijski prestolnici pod predsedstvom Kenjate pogajanja med zunanjim ministrom stanleg-villske vlade in ameriškim konzulom za sporazum o evakuaciji tujcev. številni afriški voditelji poudarjajo, da je za smrt 27 tujcev, ki so padli pod streli pripadnikov osvobodilne vojske, ko so se pojavili belgijski padalci, krive prav ZDA, Belgija in Velika Britanija brez te intervencije bi verjetno prišlo do sporazuma o evakuaciji.
Toda intervencionističnim silam ni bilo to še dovolj. Izvedli so napad tudi na mesto Paulis z istim izgovorom. Afriške države v OZN so sporočile namero, da zahtevajo sklicanje varnostnega sveta. Sovjetska vlada je izročila trem zahodnim vladam ostro protestno noto. V številnih afriških prestolnicah, v Moskvi in v Pragi so bile protestne demonstracije proti temu novemu napadu.
Smoter novih intervencij proti osvobodilnim silam v Kongu je predvsem ta, da bi konsolidirali od znnaj vsiljeni Combejev režim, ki ga ni bilo mogoče zavarovati z dosedanjimi posrednimi in deloma prikritimi oblikami intervencije. Glede na nekatera znamenja, je očitno, da žele z najnovejšimi Ukrepi prehiteti razpravo o nekaterih vidikih kongoškega problema, ki bo bržčas potekala v skup-

STAVBENIK
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE IZOLA
Telegram: STAVBENIK Izola Telefoni: H.C. 71-140, 71-148, 71-149 Železniška postaja PODGORJE
s svojimi gradbišči v Kopru, Izoli, Piranu, gradbenim vodstvom v Ljubljani in obrati za vsa zaključna dela.
Ob priliki dneva REPUBLIKE pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem kolegom in delovnim ljudem
PODJETJE ZA IZVOZ■ UVOZ NOTRANJI TRG LESA IN LESNIH IZDELKOV

LJUBLJANA, Beethovnova 11 telefoni 23931-9 telex: 03112, 03138
NAJVEČJE SLOVENSKO PODJETJE ZA IZVOZ-UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
IZVAŽAMO; Mehak in trd žagan les, zaboje gozdne proizvode, vezane, panel in leso. vinske plošče, furnirje, parkete, stavimo po.
hištvo, lesene hiše, lesno galanterijo, športne
izdelke, stole iz upognjenega sarniško, fino in serijsko
lesa, pl. pohišlvo
Ob dnevu republike pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem komitentom in odjemalcem
iiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiimmKiiiiiiiHiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiillHiiiiiiiiiii.-iHiiiitiiiiiiii::!::;!;::::::
I MA RIA NO AlUilA
Poštenjak
Novica me je tem bolj pretresla, ker sva se srečala šele pred dvema tednoma na vlaku. Po štiridesetih letih!
Bila sva iz istega kraja. Kot šolska tovariša nerazdružljiva, klatila sva se po mestu in okolici, skupaj norela v svoji objestnosti. V kratkem času svidenja so planili na naju vsi spomini. Komaj sva mogla govoriti.
Bil sem šele pred kratkim v glavnem mestu. Na vožnji tja sem ravno bral časopis, ko se je razšopiril zraven mene nekdo v modrem pajacu in rumenih čevljih. Skušal sem brati dalje, toda mož se ni premaknil z mesta. Moral sem ga pogledati. Predrzno je vzdržal moj pogled. Naredil sem se, kot da tega ne opazim. Namesto da bi se spet poglobil v časopis, sem še jaz zašel njega ogledovati. Zajeten, kvadratastih ramen, že nekoliko sivih las in zelo nagubanega obraza — tak je bil videti. Njegove oči: dva šareča oglja.
V meni so zbudile nerazložljivo neugodje, pomešano s strahom. Zapičile so se vame kakor dva zazobka. Mož se je smehljal ošabno in hkrati v zadregi.
Naposled tega nisem več prenesel, planil sem pokonci in razpel roki: «Ontivaros!»
“Kdo drug naj bi sicer bil?» Pomolil mi je svojo trdo, žu-ljavo roko. Bil je eden izmed onih trenutkov, ko včeraj plane v danes in izbriše čas.
Spoznal sem ga po njegovi skoro drzni nedolžnosti, po njegovih očeh, po tem, kako je znal pogledati. Tega ni mogoče zame-' njati!
Kako me je pa on prepoznal? Ne vem in ne bom nikoli izvedel. Nekaj dni pozneje, ko sem naglo preletel uvodne vrste jutranjega časopisa, je bilo v črnem okviru zapisano njegovo ime v okroglih črkah, ki so bile še bolj črno tiskane.
Najino srečanje je bilo zelo kratko. Že na naslednji postaji sem moral izstopiti. V hitrem pogovoru brez zveze mi je dejal, da dela v papirnici «La Imperial« in da je zelo zadovoljen.
Se sem slišal njegove zadnje besede z onim zvokom, z onim Poudarkom, ki je bil tako značilen zanj. Vse ali pa nič!
Hitel sem v papirnico, hoteč dognati, če je novica resnična. Na srečo sem naletel ravno na znanca, ki je bil prokurist v tovarni. Dogovorila sva se, da se dobiva zvečer pri čutju mrliča. Zmeden zaradi njegovih namiga-vanj in zaradi čudnih kretenj, s katerimi jih je spremljal, sem odšel.
Zvečer sem prišel točno, kot sva se dogovorila. V sobi, kjer je ležal mrlič na mrtvaškem odru, sva se mudila le malo časa. Vonj gorečih sveč, venečih rož, nam je zapiral sapo. V sosedni sobi so Ponudili, kot je ob takih prilikah navada, kavo in žganje, «da bi laže prenašali čutje pri mrliču«.
Zdelo se mi je, kot da je moj prihod končal mučen molk.
Zasumil sem, da je neko tiho sovraštvo med delavci in prokuristom, ki je bil že navzoč. On Ih jaz sva pila zadnji požirek kave. Potem me je znanec prijel Pod roko in me peljal ven na Prosto.
Noč Je bila tiha in mila. Biser-ha svetloba mladega meseca je Padala med hiše.
Počasi sva hodila po ulicah. Moj spremljevalec ni spregovoril nobene besede. V meni je rastel nemir. Glasno trobeč je šinil avto mimo naju. Pred zaprto krčmo se je ustavil. Nekaj mladih ljudi je izstopilo, objestno so trkali na vrata in okna in zahtevali krčmarja. Kot da mu Je bila Potrebna ta nenadna prekinitev tihote, je našel prve besede.
“Nesreča se je zgodila v oni sobi, iz katere prihajava. Ce bi katerega izmed mož tam vprašali, zakaj so bili tako sovražni proti hieni, bi odgovoril: Ker Je bil haš prijatelj Ontivaros poštenjak!«
“To so možje tam res rekli,« sem pripomnil. »Nesramno Je, če šestdeset let starega človeka, ki Je delal več kot štirideset let v podjetju, kar čez noč vržejo na cesto.«
“Se več,« Je dostavil prokurist ih me zmedel, «če si Je kdo znal Pridobiti zaupanje svojih predstojnikov, je bil to on. Čutili smo s« dolžne, da ravnamo z njim hot s človekom naše vrste. On je Poštenjak. Kolikokrat je to rekel! ih vsemu svetu. To mora biti glavna skrb njegovega življenja.« “Ne skrb. Uprta misel.«
“S pravim imenom imenujete to>» Je vzkliknil skoro veselo.
Nov sum mi Je šinil v glavo.
*Ce bi katerega izmed mož tam v sobi prisilil, da bi rekel, zakaj verjame, da Je bil Ontivaros Poštenjak, bi bil ob tem vprašaju prav tako osupel kakor do-ber kristjan, če bi moral nenadoma utemeljiti, zakaj Je Kristus bog.«
Stopila sva v zapuščen vrtiček ln »e usedla na polomljeno klop Pod gostim listjem drevesa. Ptice
v vejah so se prestrašene zganile. Za nekaj dihljajev. Potem spet tihota.
«Poštenjak!»
Bridko se je nasmehnil in spet molčal.
Moj nemir me je skoro pripravil do tega, da bi ga prosil, naj mi vse razloži. Ker sem se pa vendarle bal, da bi potem svojo skrivnost ohranil zase, sem se oborožil s potrpežljivostjo. Cez malo časa je — očitno potrt — menil:
«Vsi v tovarni so se motili in so sokrivci, tudi jaz. Nesmiselno je trditi, da bi Ontivarosa odpustili, ker je bil nevaren član sindikata. To sploh ni bil. Nismo imeli nobenega boljšega zaveznika kakor njega...«
«Saj ste morali ravnati z njim kakor s surovim jajcem. Vsi njegovi tovariši so zatrjevali, da je on...«
“Poštenjak?« me je prekinil ostro, s skoro surovo kretnjo roke. «Vi torej tudi verjamete, da je bil...«
«Jaz ne,» sem odločno pripomnil.
Izvlekel je tobačnico in mi ponudil iz nje. On je kadil kar naprej. Preden je odvrgel čik, je prižgal obenj naslednjo cigareto.
Spremenil je glas in kretnje svojih rok. Resno je rekel: «On-tivarosov primer je zelo nenavaden. Pravzaprav bi to ne smel biti. Navadno si gradi človek življenje na pesku, na napačnem pojmovanju svojega bistva, na laži.«
To je bilo kakor bliskovica. Posvetilo se je in me isti hip oslepilo. Prav tisti hip sem videl resnico, strašno resnico:	komedija
in tragedija v enem.
«Da, ko bi mogli svojo notranjost prav tako lahko videti ka-kar svojo zunanjost,« je pristavil prokurist, »bi bil samomor iz groze mnogo pogostejši.«
“Resnično, vsakikrat, ko si dam obnoviti osebno izkaznico, me razočara fotograf. Napravi me starejšega in gršega, kot si mislim, da sem. Kako mučno je šele, če prijatelj ali sorodnik nepričakovano vzklikne: Kako sijajno si zadet.«
Smejal se je in mi zagotavljal, da njegove misli ne bi mogel bolje ponoviti.
“Toda vi ste ga poznali samo iz njegovih otroških let, bili ste njegov prijatelj...«
Nenadoma sem začutil, da sem truden, nič več voljan karkoli pripovedovati o Ontivarosu. Celoto sem razumel. Posameznosti me niso več mikale.
“Razodel sem vam skrivnost mrtvega človeka in tako prelomil besedo,« je rekel oni drugi skoro bridko.
“Prelomil besedo nad mrtvim?« «Se slabše, potemtakem...«
Njegov očitek je bil upravičen, moj molk neodpustljiv, zakaj jaz sem bil tisti, ki sem ga pripravil k temu, da je govoril:
«Ali ne bi vstala in se nekoliko sprehodila?« me je vprašal.
Hladen veter je dahnil v naju. Prvi siji dneva so delali rožnate črte nad obzorjem. Plaho so blebetale srake v vrhovih dreves. V daljavi se je slišal šum cestne železnice. Meksiko, glavno mesto, se je prebujalo.
“Oprostite, ker sem nenadoma obmolknil,« sem se opravičeval. “Nekaj vam hočem pripovedovati o njem. Mogoče vam bo pomagalo.«
«Da, pripovedujte mi kaj iz njegove mladosti!«
Odgovoril sem mu, da sem eden izmed tistih, ki so nekoliko prismojeni. Zame so bili prepadi zmerom nekaj privlačnega, zlasti človeški prepadi. Ti me privlačujejo s silo, ki se Ji ne morem upirati. “Trije najzaupnejši prijatelji, ki sem Jih imel v življenju Ontivaros je bil eden izmed njih,« sem dostavil.
“Tako... tako!«
“Hladen značaj, prepirljiv s tujci, silno dober v krogu svojcev. Takega imam Ontivarosa v spominu. Nekaj slabega mu je bilo prirojeno. Njegovi dedje so bili neznani borci v naših državljanskih vojnah. Njegovi starši, njegovi strici poklicni sleparski kvartopirci.#
«Kaj pravite!... Toda govorite dalje!«
“Osornost značaja Je Imel po prednikih. Vsega, česar se mladenič dvanajstih let more slabega naučiti, se Je naučil doma. Bister fant, okreten, s čudnim pojmovanjem časti.«
“Ontivarosova čast,« Je nadaljeval on, “je bila tako rekoč bel telovnik. Čast, na kakršno naletimo v nižjih krogih, v glumaških družbah, pri petelinjih bojih, pri igri na srečo, v bordelu. Nobenega petelina napak privezati, nobene karte rezati, če imaš opraviti s prijatelji. Vse za svoje, za tujca pa niti vode ne... Za kisel obraz ža-livko, za žalivko klofuto, za udarec vbod z nožem ali dobro pomerjeno kroglo!«
»Natanko tako. Z nami se Je prepiral, pri svojih tovariših se ni znal uveljaviti.«
“Kar se je naučil od svoje okolice, je bil železni obroč, v katerem je tičal. Iz tega ni mogel skočiti.«
«Bil je zmožen storiti vse. To mi je dokazal neke nedelje na predpustni zabavi. Našemili smo se in v sprevodu plesali po ulicah in se zabavali na enem izmed onih plesov... no, saj me razumete. Naslednje jutro me je zbudil Ontivaros razburjen: Pomisli, Domonovo obleko, ki si jo ti včeraj cel dan imel na sebi, je don Concho poprej posodil Panchiti!
No, zakaj je ne bi?
No, če je Panchita nalezljivo bolna! Ontivarosu so se tresle ustnice, iz oči so mu švigale iskre.
O Panchitini bolezni sploh nisem vedel.
Concho se bo še kesal za to, nesramnež. Boš videl, kako mu jo bomo zagodli. Sem že kupil prejo in terpentin. Pritečemo tja in mu zažgemo trgovino!
Maščevanje je mnogo hujše kot žalitev, sem menil. Z največjo težavo sem ga odvrnil od njegove namere.
Pogledal me. je srepo in v zadregi. Potem j# skomizgnil z rameni: Prav, naj bo, a samo zato, ker si moj najboljši prijatelj.«
Ne da bi opazil, sva bila spet
(Nadaljevanje na 10. strani)
j SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU j	
/	razpisuje	
j	abonma za sezono 1964-65	
>	Gledališče bo v sezoni 1964-	65 odigralo sledeča dela:	\
Dr. Bratko Kreft; Po brezkončni poti	Mirko Mahnič:	Škofjeloški pasijon
}	Angelo Beolco - Ruzante: La Moscheta	Ugo Betti:	Usad na Severni postaji
/	Grimm - Benedetič - Rustja: Trnuljčica	Slovenska novost
i	Marcel Acharch	Jean de la Lune	Večer sodobne slovenske dramatike
(	Bertolt Brecht:	Mati Courage	Večer italijanskega teatra
;	Cene abonmajev:	parter galerija	)
>	PREMIERSKI	10.000 in 8.000 Ur	j
)	I. PONOVITEV	8.000 in 6.400 lir	S
(	I. POPOLDANSKI	6.000 in 4.800 lir	j
)	(nedeljski)	)
)	II. POPOLDANSKI	5.000 in 4.000 lir	(
;	(nedeljski)	S
(	RED A	6.000 in 4.800 lir	j
)	RED B	6.000 in 4.800 lir
S	RED C	6.000 in 4.800 lir	j
?	RED D	6.000 in 4.800 lir	i
)	ŠTUDENTSKI A	2.000 lir
)	ŠTUDENTSKI B	2.000 lir	j
)	V prihodnjih dneh bodo nekateri dijaki	obiskali posameznike in družine ter	<
<	sprejemali naročila za abonmaje. Kdor hoče, pa se lahko vpiše kot abonent	) )	tudi po telefonu 38236 (Slovensko gledališče) ter v Tržaški knjigarni, Ul.	(	
s	sv. Frančiška 20.	(	
Slika iz Tržaške knjigarne

V NEKAJ
VPRAŠANJIH
IN
ODGOVORIH
V Tržaški knjigarni je človeku kot v prijetnem družabnem prostoru
Knjigarna dobavlja knjige mnogim inštitutom italijanskih univerz
Opazen je dvig zanimanja za knjigo pri tržaških Slovencih
Ko minejo počitnice in gre mimo tisti val ob začetku šolskega leta, ko se prodajajo predvsem šolske knjige in razne potrebščine za šolo, tedaj se v Tržaški knjigami spet prične redna »sezona«. Ob raznih urah prihajajo poleg kupcev tudi obiskovalci, ki niso vedno tudi kupci, toda čutijo potrebo, da pogosto pogledajo, kaj je novega. Skoraj vsakikrat pa najdejo tudi znanca ali prijatelja, s katerim se kaj pomenijo. Bolj kakor kateri koli drugi lokal je namreč Tržaška knjigarna postala tudi zbirališče, ki človeka kar nehote pritegne, kadarkoli pride v njeno bližino. Tako lahko tu srečamo književnike, slikarje, profesorje in sploh vidne osebnosti iz tržaškega kulturnega pa tudi političnega življenja. Poleg naloge, k.i jo ima knjigarna že po svojem značaju, je treba pri Tržaški knjigarni posebej podčrtati prav ta poseben, simpatičen pojav.
Pred dnevi smo stopili v knjigarno z nevsakdanjim name-
nom, da bi namreč iz razgovora s prijaznim osebjem v knjigarni nastalo kaj za objavo. Na kopico vprašanj smo dobili prav toliko odgovorov; tukaj slede po vrsti vprašanja in odgovori,
* * »
Šolske knjige ste z mize zopet spravili na police. Ati pripravljate mogoče kako drugo •akcijo» v zvezi z bližajočimi se prazniki, ko prihajajo za darila v poštev tudi knjige?
Šolske knjige, ki smo jih pred dnevi dokončno spravili z vidnega mesta, bomo takoj nadomestili z drugimi bolj pestre vsebine. Pripravljamo se namreč na »teden naše knjige«, ki bo od 30. novembra do 5. decembra t. 1. Ta »teden« je postal pri nas že tradicija in že dve leti zaporedoma pada prav v tednu pred Miklavžem, to je časom, ki je najbolj primeren za darilo mladinskih in ostalih knjig. Za to priložnost nudimo popust pri vseh knjigah (razen šolskih), višji popust na starej-
še izdaje (tudi do 50%), nižji (od 10 do 20%) na novejše in pravkar izšle knjige.
Za ceno navadnega časopisa boste v tednu knjige lahko kupili publikacije, ki so sicer zanimive a ki so nam iz raznih vzrokov ostale v zalogi v precejšnjem številu.
Ce ne upoštevamo šolskih knjig, katere druge knjige gredo najbolj v prodajo? Ali si je bilo mogoče glede tega že ustvariti kako sliko? Gotovo je bilo kaj knjig, ki so hitreje pošle; katere so te knjige? Ali so določene zbirke že dovolj znane, da imajo že svoje stalne interesente (n, pr. Zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov, Kondor, idr.)
Po številu prodamo največ mladinskih knjig ter cenene izdaje slov. klasikov kot so Jurčič, Tavčar, Cankar, Zupančič, Finžgar idr., ki so postali obvezno šolsko čtivo. Te knjige kupujejo dijaki sami in tudi šolske knjižnice. Mnogo teh knjig morajo založbe večkrat
Slika iz Tržaške knjigarne
iiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiitiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiminHimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiniimiiiiiiiiiiiimiiu
Nove knjige v Študijski knjižnici
Izbrana poglavja iz	pedagogike.
Lj„ DZS 1964.
Schmid, Vlado:	Zgodovina šol-
stva in pedagogike na Slovenskem II. knjiga od 1805. do 1848. leta. Lj„ DZS 1964.
Dante Alighieri:	Pekel. Buenos
Aires, SKA 1959.
Enciklopedija likovnih umjetno-sti III. Zagreb, 1964.
Togliatti, Palmiro:	Promemoria
di Yalta. Roma 1964.
Kosovel Srečko:	Moja pesem.
Maribor,	ZO 1964.
Oertwing, S.: Pokopana mesta. Maribor,	ZO 1964.
Janež-Ravbar: Pregled slovenske književnosti. Maribor, ZO 1964.
Svantner, František:	Življenje
brez konca. Maribor, ZO 1964.
Baumbach,	Rudolf:	Zlatorog.
Leipzig 1890
Baumbach, Rudolf: La leggenda del Tricomo. Trieste 1930.
II dissesto della Banca Adriatica. Trieste 1925
Francesco Parisi 1807-1957. Trieste 1957.
Seznam predavanj za študijsko leto 1964-65 Lj„ Univerza 1964.
Brajša-Tomažič:	Zgodovina filo-
zofije I. knjiga. Trst 1957.
Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1963-64, Trst 1964.
Togiatti. Trst, Delo 1964.
L’ultimo discorso di Togliatti al-la Camera del deputati. Roma 1964.
Bollettino ufficiale della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia. Anno I. Trieste 1964.
Galeb. Leto XI. Trst 1964.
Rimski katolik. Tretji tečaj. Peti tečaj. Sesti tečaj. Sedmi tečaj. Gorica 1891-95.
Egidij: Nedeljsko branje. Osmi snopič. Gorica 1938.
Gospodarska struktura Slovenije. Lj„ 1938.
Gruden, Josip: Slovenski župani v preteklosti. Lj., Leonova družba 1916.
Marn, Franjo: Slovnica češkega jezika z berili. V Pragi, 1867.
La critica letteraria italiana. Zagreb 1952.
Goričar, Maks: Slomškov rodovnik. Maribor, 1938.
Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirila in Metoda. Lj. 1886.
Bohinec, Valter: Geografija sodobne Evrope. Lj, 1934.
Eseji o Puškinu in Ljermonto-vu. Zagreb, MH 1950.
Bublič, Dragan: Karadjordje i Jugoslavija. Zagreb 1934.
Višja upravna šola LRS. Lj. 1961.
Srebrnič, Jos: Stična. Lj. 1919.
Manohin, Vital: Temelji teoretične meteorologije in klimatologi je. Lj., Univerza 1955.
Perchč 1’Italia e entrata in guer-ra. Roma 1940.
Stare angleške pesmi. Lj. 1931.
Bakšič, Stjepan: Vjerske sekte u našim krajevima. Zagreb.
Velenje. Včeraj, danes in jutri. Celje.
Ravčar, Mttja: Živa slika in zvok v našem domu. Lj., 1964.
Pregelj, Ivan: Izbrana dela IV. Celje, MD 1946.
Japonske pravljice. LJ., MK 1964.
Almanah Jugoslovenskog športa. 1943-1963. Beograd 1964.
Moškrič, Jože: Rdeče rože. Lj., 1959.
Mikeln, Miloš: Golobje miru. Lj., Pros. servis 1960.
Vandot-Moder: Kekec. Lj., Pro-■vet. ser. 1960.
ponatisniti, saj so prav spisi za mladino med knjigami, ki so večkrat razprodane. Kupcem so že kar precej znane zbirke: Sinji galeb, ki obsega predvsem mladinsko literaturo, primerno za osnovne in nižje srednje šole, potem zbirka Kondor z deli iz domače in svetovne književnosti, primerna za študente in odrasle. Med najvažnejšimi zbirkami, ki izhajajo po vojni, so vsekakor Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Do sedaj je izšlo 73 zvezkov. Na to zbirko je mnogo naročnikov, zlasti med šolami, univerzami ter drugimi ustanovami; ne manjka seveda tudi zasebnikov. Imamo pa tudi mnogo naročnikov na enciklopedije, ki izhajajo pri zagrebškem Leksikografskem zavodu v hrvaščini.
Najnovejša zbirka svetovnih romanov v ceneni izdaji je «100 romanov«, na katero se je prijavilo lepo število narččnikov.
Kako je s knjigami domačih pisateljev, bodisi da te knjige izidejo tu v Trstu ali pa v Sloveniji? Ali se prodajo v večjem številu? Ali je zanimanje zanje, še preden ste jih prejeli?
Za knjige domačih pisateljev je seveda največ zanimanja. Zato, da take knjige prodamo v večjem številu, poskrbimo za posebno reklamo, da n. pr. avtor daje svoj podpis v kupljene knjige, da se o avtorju in knjigi predava in podobno. Vsaj nekateri naši stalni gostje se zanimajo za dela domačih pisateljev, še preden izidejo. Prav sedaj je že najavljena nova knjiga Borisa Pahorja, po kateri je že marsikdo vprašal.
Med bolj rednimi in stalnimi kupci knjig — katerih je več, mlajših ali starejših, moških ali žensk? Ali ste tudi dobavitelji za kako ustanovo?
Med našimi rednimi obiskovalci oziroma kupci je največ pripadnikov moškega spola, mlajših in starejših. Vendar tudi nežni spol ne zaostaja mnogo. Knjige dobavljamo tudi slovenskim osnovnim in srednjim šolam, slovenskemu radiu, slovenskim knjigarnam v Trstu in Gorici ter italijanskim knjigarnam, tem izključno slovarje in učbenike slovenskega in srbohrvaškega jezika. Med naše kliente spadajo tudi važnejši inštituti za slovenščino in srbohrvaščino na italijanskih univerzah.
Nedavno sem videl, da je neki profesor z openske enotne srednje šole kupil več izvodov nove knjige Trinka. Ali se to večkrat dogaja, to se pravi, ali je v tem openska šola osajnlje-na ali se podobno za knjige zanimajo tudi z drugih šol? Ali je mogoče kdaj opaziti, da je n. pr. več dijakov prišlo kupit isto knjigo, po čemer bi se lahko sklepalo, da je to knjigo profesor v šoli priporočil. Sploh -- ali je pri dijakih opaziti, da profesorji vplivajo pri ustvarjanju tistega prisrčnega odnosa mladega — in pozneje seveda starejšega — človeka do knjige?
Želeli bi, da bi se openski primer dogajal pogostoma, to se pravi, da bi imela openska šola dosti posnemovalcev, Vendar je mnogo odvisno od dobre volje profesorja oziroma od njegovega lastnega zanimanja za knjigo. Mnogo je takih profesorjev na naših šolah, ki znajo na nevsiljiv način, z branjem zanimivih odlomkov, vliti zani manje pri svojih dijakih za do
bro in primemo knjigo. In uspeh ne izostane!
Tu so tudi nekatere revije in listi, zlasti iz Slovenije. Ali je precejšnje povpraševanje po vsem tem? Katerih revij in listov največ prodate.
Poleg knjig dobivamo tudi važnejše časopise in revije, ki izhajajo v Sloveniji ter v Trstu. Tu dobite Tovariša, Tedensko tribuno, Pavliho, Naše razglede, Sodobnost, Obzornik, Probleme, od domačih pa so vedno na razpolago Most, Mladika, Galeb, rčvijk Trieste ... Pravkar smo prejeli tudi revijo »La Bat-tana«, ki izhaja na Reki. Največ prodamo revij, ki izhajajo v Trstu.
Ali ste lahko ugotovili, da se je v času, odkar obstaja Tržaška knjigarna, zanimanje za knjigo med tržaškimi Slovenci kaj dvignilo?
Da, zanimanje tržaškega Slovenca do slovenske knjige se polagoma a vendarle dviga.
Slovenske založbe delajo razne načrte za izdaje določenih zbirk, pri čemer napovedo tudi rok, do kdaj bodo knjige izšle. Ali se drže napovedanih rokov?
Običajno izhajajo knjige z zamudo, včasih manjšo včasih večjo. N. pr. tako pričakovani Slovensko-italijanski slovar bo po večletnih obljubah končno
izšel konec decembra letos ali januarja prihodnjega leta.
Ali prihajajo v knjigarno samo Slovenci ali tudi drugi?
Knjigarno obiskujejo tudi posamezni Italijani, ki niso nestrpni do naše manjšine. Tem manj številnim klientom nudimo nekaj italijanskih novosti, ostalo pa naročamo po želji.
Razen knjig in šolskih potrebščin imate tu še precej folklornih predmetov. Kakšnih stvari največ prodate in kdo predvsem so kupci za te predmete. Nekoč sem pri takem kupovanju opazil Elso Vazzoler in Luigio Baseggio.
Jugoslovanski folklorni predmeti, katerih imamo lepo izbiro, prikličejo v našo knjigarno predvsem italijanskega kupca, ne samo iz Trsta, tudi iz najbolj oddaljenih krajev Italije. Letos poleti so bili pri nas kupci iz Sardinije. Ob takih priložnostih, spoznamo zelo zanimive pa tudi pomembne osebnosti.
Ko že govorimo o osebnostih iz italijanskega sveta, moramo povedati, da so že bili naši gostje skoraj vsi vidnejši italijanski slavisti, ki so se iz kakršnega koli vzroka mudili v Trstu. Zlasti nam je ostal v dragem spominu obisk pokojnega slavista Luigija Salvinija.
R-R—S.V.
iiiiiiiiHiitiiirimimiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||fi||||||||||||||„llll„„||||lll|||llll||1||||)|||||||H||l|1|n|
ANTON
ANGOLIČ
VINSKI VRH
Antona Ingoliča roman »Vinski vrh«, ki ga je pisatelj napisal neposredno pred zadnjo vojno, se uvršča med najboljše Ingoličeve stvaritve. Z njim je namreč pisatelj posegel v problematiko koščka slovenske zemlje, vinorodnih Haloz in v zaokroženi podobi prikazal družbeno, politično in socialno problematiko te pokrajine. Pri tem je s spretnim literarnim prijemom to snov izoblikoval v pripoved, ki je na eni strani zanimiva, na drugi strani pa kritično obravnava vso problematiko Haloz neposredno pred drugo svetovno vojno. Ta Ingoličev roman poznamo pravzaprav pod dvema naslovoma, pod naslovom »Zelja«, ki mu je pisatelj po vojni dodal drugi del »Trgatev« in ju leta 1947 izdal pod naslovom »Vinski vrh«. Pri založbi Obzorja v Mariboru izhaja »edaj Ingoličevo izbrano delo. Kot četrta knjiga te zbirke je pravkar izšel roman »Vinski vrh«, ki pa pod tem naslovom prinaša samo prvi del romana. V »Trgatvi«, drugem delu, -ki ga je pisatelj napisal po vojni in v katerem je prikazal medvojne usode ljudi iz prvega dela romana, se pisatelj ni povzpel do take kritične pa tudi ne do take pripovedne in izrazne moč), kot v prvem delu. Zato je izbrano delo, ki ga pisatelj ureja skupaj z Mitjo Mejakom, uvrščen samo prvotni roman, ki bo pod naslovom »Vinski vrh« slovenskim bralcem dovolj učinkovito prikazal mračno, težko zgodbo nekdanjega viničarskega življenja.
Vsebino tega romana je v nekaj kratkih stavkih nemogoče obnoviti. Roman namreč skorajda nima osrednje osebe, niti osrednje zgodbe, temveč se v njem prepleta več vzporedni zgodb. Na eni strani so predstavljeni haloški viničarji, delavci,
kajžarji m vsi siromaki brez zemlje, s kupom otrok in drugimi težavami nad glavo. Ljudje, ki samo garajo, ki pa nimajo nobenih pravic in se komaj, komaj prebijajo skozi življenje. Na drugi strani pa so predstavljeni njihovi gospodarji, lastniki vinskih goric, trgovci, obrtn,-ki, advokati in bogati meščani, nekateri Slovenci, pa tudi Nemci. Na vsaki strani je nekaj tipičnih predstavnikov, med katerimi prihaja do konfliktov m spopadov, osrednji konflikt pa poteka ves čas med eno in drugo stranjo. Pravzaprav to še ni pravi spopad temveč dozorevajo šele pogoji za končni spopad, ki bo sledil nekaj let kasneje, Poleg sociamega spopada med enimi in drugimi se pripravlja š« spopad med Slovenci in Nemci. Vojna je pred durmi in nemški gospodje, lastniki vinskih goric, javno razpihujejo hitlerjevsko propagando, pripravljajoč oborožen napad na Jugoslavijo. Nja oblast pa takrat, okrog leta 1940, ni sposobna nastopiti proti njim, kakor ni bila vseh petindvajset let obstoja Jugoslavije sposobna urediti izredno težkih socialnih problemov Haloz in njihovih prebivalcev.
Tako je roman »Vinski vrh« nekaka pisana živa podoba Haloz v zadnjih letih pred vojno. Ta podoba je pisatelju vsestransko uspela in je mnogo pomembnejša kakor posamezne zgodbe romana, ki so bolj ali manj uspele, resnične ali prepričljive. Ta podoba Haloz, ki prerašča že v neke vrste literarno oblikovano socialno študijo, je prikazana z osebno avtorjevo prizadetostjo, saj cel roma* kaže, da je avtor ne samo dodobra poznal življenje Halog temveč tudi sodoživljal tragedV
(Nadaljevanje na 10. strani^

TRAGIČNO ŽIVLJENJE HOLLYWOODSKE DIVE V FILMU
Vlogo Jean Harlow bo igrala Car rol Baker
Podobnost med obema igralkama je očitna, a se ne ve, kaj je pristno in kaj je zgolj igra Vse pa kaže, da se hoče Carrol dobro pripraviti in se čimbolj vživeti v svojo vlogo
življenje hollywoodske umetnice Jean Harlow, ki je pred dobrimi tridesetimi leti vzne mirjala ameriške puritance, bo v filmu, ki ga pripravljajo, ponovno vstalo pred nami. A vlogo te nesrečne dive bo upodobila Carrol Baker.
Da so prav to Igralko iz. brali za to vlogo, najbrž ni slučajno. Videti je, da je re žiser imel srečno roko, ko se je odločil za Carrol. Saj je med njima že sedaj nekaj skupnih potez, da človeka ta podobnost naravnost preseneča. In se skoraj ne da razločiti, do kod Carrol samo igra in kje je podobnost resnična Najbrž je v vedenju Bakerje ve mnogo pretvarjanja žara di reklame, vendar pa marsikaj kaže na to, da tudi sama čuti enako, kot je občutila Jean, ki je vsem navkljub na-
stopala v javnosti tako, da je vsepovsod vzbujala zgražanje in obsojanje.
Mit Jean Harlow pravzaprav do sedaj še ni zbledel in je morda prav nje obnašanje vplivalo na Carrol Baker.
Komaj 26 let je imela Jean, ko je v precej nenavadnih in skoro skrivnostnih okoliščinah umrla. Po zunanjosti lepotica, ni imela drugih skrbi kot samo za to, kako bo menjavala nakit, obleko in — moške. Po prestani veliki gospodarski krizi, je Amerika videla v tej prelestni plavolaski, brez predsodkov in brez morale, nekak simbol upora proti veljavnim družbenim pravilom.
Življenje igralke Jean Har-low je bilo zelo nemirno. 16 let ji je bilo, ko je pobegnila iz zavoda in se poročila s študentom McGrewom. Na ma-
KRIŽANKA
r*		?		5	6	1J		7“	ra	9	10	n		12
13						U	K						ir	
16				E	17	V								
20										R				
Ji		E	%							■J5				
	E	26							27					
3	2fl						E							EL
30						M	31						a	3T
ir					E	3*»							33	
%					37		Z					3B		
39“				M)						m				
r		a						n	Mi					
5T~		L		.	•	_ -	r		V	__	, .	_____		
VODORAVNO: 1. vrsta pokrivala, 7. žlahtna vrsta jabolka, 13. gozdna jagoda, 14. kovina, ki jo je človek spoznal takoj za zlatom, 15. avtomobilski znak Turčije, 15. riževo žganje, 17. bogoslovec, 19. ime skladatelja Deli-besa, 20. strd, 21. sodobni sovjetski pisatelj (Aleksej Kapito-novič), 22. pesnik slovenske modeme, 23. števnik, 24. francoski romantični pesnik (Alfred de), 25. zgodbe o živalih, 26. prostor v gledališču, 27. slovenski slikar in grafik (Elo), 28. žensko ime, 29. slavnostna pojedina, 30. izdelovalec cenjenega peciva, 31. ameriška filmska igralka (Eleanor), 33. ime francoskega filmskega igralca Delona, 34. radius, 35. kemični znak za silicij, 36. upravno središče Zvezne republike Nemčije, 37. delavec, ki postavlja stroje in druge naprave, 38. zvesta domača žival, 39. žensko ime, 40. mamilo (zdravilo proti kašiju), 41. nemški idealistični filozof (I-mannuel), 42. romanski spolnik, 43. prenašalec sporočil, 44. Perzijci, 46. kopališče pri Kopru, 47. močna alkoholna pijača.
NAVPIČNO: 1. ameriški film-eki režiser, 2. italijanska filmska igralka (Sofia), 3. nadležna žuželka, 4. plemensko govedo, 5. del telesa, 6. zemljiška knjiga, 7.
gledališki ples, 8. železna spona, 9. bežanje, 10. oranje, izorana zemlja, 11. umetni skrilavec za pokrivanje streh, 12. popularni škotski pisatelj («Citadela»), 14. kum, 18. industrijsko središče Porurja, 19. lestenec, 21. sladokusec, 22. gledališki uslužbenec, ki pripravlja igralce za nastope, 24. moško ime, 25. vojaška utrdba, 26. veletok v Južni Ameriki, 27. motorna žaga, 28. ogrski kralj iz 12. stoletja, 29. indoevropska jezikovna skupina, 30. razpredelnica, 31. kraški pojav, 32. pristaš misticizma, 34. opera hrvatskega skladatelja Vatroslava Lisinskega, 35. svetlobni pojav, 37. merska enota, 38. čebelje domovanje, 40. hebrejsko moško ime, 41. mongolski vladarski naslov, 43. avtomobilski znak Karlovca, 45. grška črka.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. uprava, 7.
banana, 13. trening, 15. Trianon, 16. Reni, 17. arara, 19. lava, 20. ime, 21. gnojilo, 23. Mal, 24. PE,. 25. prag, 26. Kerr, 28. Gl, 29. Taras, 31. Ciano, 33. tesen, 34. rum, 37. zbori, 39. Ank, 40. anemija, 43. liv, 44. skeptik, 46.
NAVPIČNO: 45. P(aja) J(ova-nebnice, 48. Tatjana, 49. Anastas. novič).
tičnem uradu je navedla, da je starejša, zaradi česar je bil pozneje ta zakon razveljavljen. Ko ji je bilo 21 let, se je poročila s Paulom Bernom, ki je bil še enkrat starejši od nje. Vendar pa tudi ta zakon ni dolgo trajal. Tri mesece pozneje si je Bern vzel življenje. Tretji mož Jean Harlow je bil kinooperater Harold Rosson. A že nekaj mesecev zatem je Jean zahtevala ločitev, češ da jo mož zanemarja. Potem se je še četrtič poročila. človek bi mislil, da so štirje možje v razmeroma kratki dobi vendarle dovolj. Toda ne. Jean je imela med-da ne. Jean je imela medtem zveze in ljubezenske stike še s celo vrsto drugih moških: Clark Gable, Donald Freide, Maks Baer in še niz neznanih. Pogosto se je preoblekla v slabo obleko in tako iskala doživljajev s trgovskimi potniki, šoferji, natakarji in podobnimi.
Jean Harlow je bila prva, ki je s povzdigovanjem seksa pretrgala tradicijo in vznemirjala filmsko publiko. Do takrat so v ameriškem filmu prevladovale junakinje, ki so sijale v preproščini, nedolžnosti in čistosti. Jean pa je bila ravno nasprotna. Od nje je kar žarela čutnost, pohota, strast. Ko so producenti ob njenem prvem filmu zahtevali, da mora shujšati celih pet kilogramov, je to odločno odklonila. Kajti Jean je hotela doseči uspeh prav s svojimi telesnimi čari, katere je velikodušno razkazovala. In je doživela uspeh. Od takrat ni zamudila nobene priložnosti, da ne bi kazala svoje telo. Vzbujala je zgražanje gledalcev zaradi svojih drznih oblek, ki so več odkrivale kot pokrivale, z izzivalnimi izrezi ali le s tančicami, ki so obline njenega telesa zakrivale le toliko, da je bilo še več moč slutiti. Senzacijo pa je povzročila, ko je nastopila skupno s Clarkom Gablom čisto gola.
Carrol Baker, ki je izbrana, da bo igrala vlogo Jean Harlow, je po mnenju producenta najbolj primerna za to, čeprav menijo nekateri, da ne bo kos tej nalogi. 75-letna avstralska novinarka Ivy Wil-son, ki je osebno noznala Jean Harlow, meni, da Carrol ne bo mogla upodobiti te priljubljene igralke: «Jean Harlow sem dobro poznala. Bila je «sex-idol» tedanje dobe. Takrat sO ljudje zahtevali od filma, da jih odtrga od vsakdanjih skrbi in enoličnega življenja. In to se je Jean Har-low v polni meri posrečilo. Privlačevala je moške, ne da bi pri tem odbijala ženske. Američanke so vedele, da ta diva sicer njih može vznemirja, vendar pa da jih ne odvrača od njih. Moški so gledali v njej nedosegljiv ljubezenski sen. Jean Harlow ni razdrla nobenega zakona.»
življenje Carrol Baker se v resnici precej razlikuje od onega, ki ga je imela Jean Har-low. Carrol Je naravnost vzorna žena in skrbna mati dveh
otrok. Vendar pa je to nič ne ovira, da ne bi z dobrohotnostjo presojala lik Jean Har-low, k*i je bila predvsem upornica. Proti ustaljenemu redu, lažni morali, hlinjeni nedolžnosti...
Carrol Baker se, kot je videti, vživi j a v vlogo Jean Har-low. In ne samo na zunaj. Morda je njeno vedenje, ki je že jelo zbujati zgražanje pri puritanskih Američanih, že odraz tega vživetja. Njena oblačila, njeni drzni odgovori. Vse kaže, da postaja Carrol vse bolj Jean Harlow. Tudi Carrol nastopa v svojem zadnjem filmu «Carpet baggers« popolnoma gola pred ogledalom, potem v postelji in slednjič še z dokaj drznim slačenjem. A tudi v javnosti nastopa podobno kot nekoč Jean.
Jean Harlow ni imela sreče s svojimi možmi. Irving Shul-man, ki je opisal nje življenje v romanu, po katerem bodo vrteli film, pripisuje krivdo za njeno prezgodnjo smrt drugemu možu, filmskemu producentu Paulu Bernu. Paul Bern je bil slaboten in plah. Tri mesece po poroki je napravil samomor. Pustil je zanjo pismo, v katerem pravi: »Predraga, to je edini način, da bi popravil krivico, ki sem ti jo storil in da bi zbrisal svojo podlost. Paul.» Seveda ni s tem pismom povedal pravzaprav ničesar. Šele potem, ko se je impresarij nesrečne igralke odločil in izdal skrivnost, je postalo vse jasno. Jean je v poročni noči s Paulom zbežala od njega v sami spalni srajci, strgani in okrvavljeni. Paul je bil duševno in telesno slabič. V prepričanju, da bo njegovo nemoč vzbudila ženska, ki je bila tako dražljiva in poosebljeni sex, se je poročil z Jean. A se je zmotil. Ponižan zaradi tega, jo Je pretepel do krvi. Brcal Jo je in jo klofutal. In prav udarci po hrbtu so po-
Carrol Baker se je dala slikati pred veliko fotografijo Jean Har low, katere življenje bo prikaaala v filmu
Tudi Carrol Baker hoče ugajati moškim, kot je ugajala Jean Ilar. low. Kot vidimo na sliki, ji je »preobrazba« zelo dobro uspela ce lo v hudomušnem izrazu lica
vzročili resne poškodbe ledvic, zaradi katerih je kako leto pozneje umrla.
Vse življenje te filmske igralke je en sam roman. Njena smrt kot tudi njena mladost. Njena mati, neuravnovešena, se je vdrugo poročila z Marinom Bellom, delomrznežem in sleparjem. Razmere v družini so se poslabšale tako, da si je 16-letna Jean morala poiskati službo. Ker so živeli v Holly-vvoodu, je najprej poskušala pri filmu. Nastopila je v nekem komičnem filmu ter prejela za to 50 dolarjev. Ta njen prvi zaslužek pa ji je vzel očim in ga še tisto noč zaigral.
Tudi mladost Carrol Baker ni bila prav rožnata, čeprav je ni moč primerjati z ono, ki jo je imela Jean Harlow. Zgodaj je že morala začeti delati. Pozneje je poskušala srečo v nekem varieteju, kjer je nastopala s «čarovnikom». Bila je deklica, ki so Jo na odru razrezali na kosce. V kovčku, seveda. S to vlogo je prepotovala lep del Združenih držav. Potem je dobila vlogo v filmu «Baby Dolin. Uspeh. Zatem je našla moža. No, od takrat pa Je njena usoda precej lepša In srečnejša kot ona Jean Har-low.
Vsekakor pa Jean Harlow,
čeprav se zdi privlačna in mikavna, ni moč imeti za nekak mit. Njeno neredno in bedno življenje se ne more zakriti popolnoma z vitalnostjo in z zanikanjem vseh predsodkov. Jean Harlow tudi ni bila kaka velika umetnica. Saj je tudi sama to priznavala: «Saj ni važno, če sem ali ne velika igral ka, kadar me publika obožuje.«
Carrol Baker je kmalu razumela, da je Jean bila ženska, ki Jo je živčnost prisilila, da se je uprla ustaljenemu redu, za kar jo je Amerika spremenila v mit. »Občudujem Jean Harlow za vse, kar je predstavljala, zlasti zaradi njenega poguma, da je razkrinkala številna lažniva meščanska slepila. Obenem pa jo pomilujem, zaradi njene tragične usode. Zgrozim se, ko me primerjajo z Jean Harlovv In Marylin Monroe. Med njima in menoj je namreč velikanska razlika: onidve sta bili nesrečni, jaz pa nisem,« je dejala ob neki priložnosti Carrol.
Mrve in drobiž

j:::::::

+ GENERALKA ZA PUST
Pust je sicer še razmeroma daleč, vendar pa se mnogi ž* sedaj pripravljajo nanj. Tudi Bavarec Hans Hoffmayer je o dan začel trenirati. Pot od mesta Regensburg do Miinchna, ki je dolga okoli 130 km je «prehodil» po rokah. Vsekakor svojevrsten način vežbanja za nastopanje v karnevalskem ®Pre^9 ’ kot je tale možakar povedal radovednim časnikarjem, oi pa ni tega opravil kar v en mah. Potoval je v etapah, o vedno z glavo navzdol.
TUDI SPECIALIZACIJA
Dandanes naletimo na vseh področjih na specializacije. Vsa ka stroka človeške dejavnosti je postala že tako razsezna, a je posameznik nič več ne zmore. Celo med tatovi so specialis Kot na primer Wilhelm Zugay iz Gradca, ki je specialist za kraje v mednarodnih spalnih vagonih. Prav zaradi njegove specializacije, ga dolgo niso mogli prijeti. No, nazadnje pa J vendarle prišel pravici v pest. Šele potem so mu lahko lzPr ' šali vest. «Bilanca» njegovega delovanja je naravnost pres^ netljiva. V dveh letih svoje tatinske dejavnosti je nekaj v kot 500 denarnic, v katerih je bilo vsega skupaj 15 milijonov lir v našem denarju. Vsekakor se takale »specializacija« obnese.
^ POROKA MED POLKOVNIKOMA
Nekoliko čudno je slišati vest, da sta dva polkovnika sklenila zakonsko zvezo. In to skupno zvezo. Kljub temu pa j= vest resnična. Polkovnik Arthur Sosmes, poveljnik «Cloucestershire» se je poročil z Marry Hickson, ki je polk ■ niča ženskih vojaških oddelkov WRAC. Vidimo, da je zadeva s to poroko kar normalna.
RAZUMLJIVE TEŽAVE
21-letna Greta Torrom, pripadnica nekega plemena na Novi Gvineji, je nedavno rodila trojčke. Kljub temu pa popadk in bolečine niso in niso hotele pojenjati. Zato se je odločila, da bo poiskala pomoč v najbližji misijonski bolnišnici v Oro-Bayu. Do tja pa je bilo kar precej kilometrov. Greta je morala najprej v kanuju preplavati razdaljo 21 kilometrov, nato pa še 16 kilometrov peš. Ko je prispela po tem dolgem m utrudljivem potovanju nazadnje v bolnišnico, je rodila se c trtega otroka. Tedaj so bile pojasnjene njene težave, ki Jih je občutila pred tem potovanjem.
* NAŠEL JE ZAKLAD
Staro je naročilo, ki jo je dal na smrtni postelji oče svojemu premalo delavnemu sinu: «Koplji na vrtu in boš naše zaklad!« Seveda je bil s tem mišljen le preneseni namen tega kopanja. Vendar pa se je Edoardu Arati iz Orera izpolnilo podobno očetovo naročilo dobesedno. 41-letni Edoardo je po smrti svojega očeta prevzel dediščino in začel sam obdelovati zemljo. Ko je kopal na vrtu, kjer je nameraval posaditi ohrovt in bob, je nenadoma zadel na nekaj trdega Bil je železen zabojček in v njem je našel polno zlatnikov iz leta 1 v vrednosti več milijonov sedanjih lir. Se i»u je torej izpiar čalo ubogati očetov zadnji nasvet.
SMOLA PA TAKA!
Pred kratkim so vlomilci vdrli v neko garažo v Grenoblu. kjer so si obetali obilen plen. Po zajetni blagajni v kotu garaže je res kazalo, da se bo njih podvig izplačal. Lotili so se jeklene zakladnice, a se jim ni, kljub še takemu prizadevanju, P°" srečilo, da bi odprli močna vrata blagajne. Nejevoljni so odšli. Da pa ne bi zapuščali »bojnega torišča« docela praznih rok, je eden med njimi snel z obešalnika poslovodjevo delovno haljo in Jo vzel s seboj. Naslednji dan so, seveda, vsi čas°P'® pisaU o neusnslem vlomu v garažo. Obenem pa so j”	t’
da je bil v Ženu ukradene halje ključ, s katerim bi vlomilci
z lahkoto odprli blagajno, če bi zanj vedeli...
-V GRADIVO IZ PENE
Znanstveniki iščejo vedno kaj novega, boljšega, bolj uporabnega, trpežnejšega. Na vseh področjih Tako se je nedavno posrečilo gradbenim strokovnjakom tovarne Krupp v Essenu izdelati novo gradivo. Čeprav je trdno, masivno in močno, j® nenavadno lahko. To gradivo so nazvali stahalit. Iz stahalita so izdelali zložljivo hišo, da bi dokazali trdnost in uporabnost tega novega gradiva. Stahalit je tako lahek, da plava na vodi. Iz njega Je, seveda, moč napraviti tudi omare in drugo pohištvo. Prenese veliko vročino, a tudi na mrazu se nič ne spremen . Ne gnije in je varen pred vsakršnim mrčesom. Stahalit izolira skoro desetkrat bolje od navadne opeke.
MILIJONI SO GA POKVARILI
Nedavno so zaprli moža, ki Je leta 1961 zadel glavni dobitek na loteriji Merano: 150 milijonov Vzrok: pretepal je svojo ženo. «Odkar je dobil tiste milijone, nisem imela več mirne ure pri njem. Zmerjal mi je In žalil, a povrh me je tudi pr0, tepal. Res, nisem mogla več prestajati tega!« je dejala nesrečna žena.
@
Veljaven od 29. novembra do 5. decembra
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Te dni bo lahko nastal popolnoma nov in nenavaden Čustveni položaj, ki vas bo tako popolnoma prevzel, da boste pozabili prejšnje vezi. Zanimajte	se	bolj	za kulturna vpraša-
nja. Odgovorite na vsa pisma ter uredite svoje male gospodarske zadeve.
----X BIK (od 21.4. do 20.
f \ 5.) Ta teden lahko' I	prinese zanimive ču-
V**	“)	stvene zadeve, pa
V V tudi napetost, ki bo
------ povzročila notranji
nemir. Odnosi s sorodniki bodo ublažili vaše skrbi, saj vam bodo tudi gmotno pomagali. Sploh Je ta teden zelo ugoden za vse.
DVOJČKA (od 21 A. do 21.6.) Nekatere stvari ne bodo potekale tako, kot bi si želeli in boste morali dajati pojas-bo zahtevalo od vas potrpljenje in vztrajnost. Kljub temu pa boste preživeli nekaj prijetnih uric. Zlasti bodo uživali ta teden zaljubljenci.
RAK (od 22.6. do 22. 7.) Pazite, da ne '	\ zgubite čuta za
I stvarnost, kajti v ljubezenskih odnosih se vam utegne nekaj pripetiti, kar vas bo spravilo u tira. Doma utegnejo nastati neke spremembe, kar bo motilo običajno mimo življenje.
—-v LEV (od 23.7. do 22. f	n	\	8.) Teden bo zelo
f	I	bogat z neprlčako-
l	r	)	vanimi doživljaji, a
V	J	bo vsekakor ugoden
---------za ljubezenske sestanke. Tudi prijatelje boste ta teden mnogo obiskovali in zaradi svojega sijajnega obnašanja boste predmet občudovanja. Ne posojajte denarja.
nila,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imate možnosti prijetnih čustvenih srečanj, ki bodo pomirila tudi vašega duha. Seznanili se boste tudi z novimi zanimivimi osebami. Vaši najboljši prijatelji vam bodo predložili neke načrte, ki vas bodo naravnost očarali.
TEHTNICA (od 23.
do 23.10.) Pustite ob strani dvome in ljubosumnost ter ne pripisujte prevelike važnosti svojemo notranjemu nemiru. V družini je neko vprašanje, ki povzroča zgago. Imeli boste priliko stikov z osebami, ki so nekam izbirčne, a vse pojde dobro.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Vplivi zvezd so zelo ugodni za "aša čustvena srečanja, zlasti za novg. Imeli boste o-z zelo simpatičnimi ki vam bodo hoteli 1® dobro Čakajo vas tudi izleti in zanimivi sestanki s prijatelji.
v. KOZOROG (od 21. f v \ 12. do 20.1.) To raz-[	\ dob j e bo ze'o raz-
\ y'm!-, / gibano in polno ne-\5	običajnih srečanj.
^----' Čustveno življenje bo
bolj intenzivno kot po navadi, kar bo pripomoglo k temu, da malce pozabite na običajne skrbi. Cas je tudi ugoden za odnose z ljudmi v Inozemstvu.
X TE °b
l 1Ju VLl/ S
<D
(Di
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Izžarevali boste velik čar okoli sebe boste imeli precej oseb, s katerimi bodo stiki prisrčni in zanimivi. Z ljubljeno osebo boste lahko razpravljali o nekih izrednih zadevah. Bližnji osebi morate puščati več pobude.
VODNAR (od 2U. do 19.2.) Vaša čustvena srečanja so podvržena mešanim vplivom. Neka stvar vas moti in obnašanje ljubljene osebe vam povzroča razne probleme. Cas Je zelo ugoden za navezovanje novih stikov v družbi. Pazite, da ne povzročite nevoščljivosti starega prijatelja
RIBI (od 20.2. do 20.
,3.) -............
be, ne.
__ ,___JU.*. I>» *”•
Zlasti tiste oseki še
„„ niso veza-o, se bodo seznanile s • prijaznimi in — občutljivimi ljudmi. Mnogim bo ljubljena oseba dajala pametne in koristne nasvete in prav bo, če se bodo

■ I
■
sil
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA NAŠE PODEŽELJE Štev. 10 VPRAŠANJE IZVAJANJA ZAKONA 167 V GORICI
Decembra bo občinski svet proučil prizive kmetov, organizacij in strank
Ne moremo sprejeti izgradnje rezidencialnih con, če to povzroča nepopravljivo gospodarsko škodo močni kmečki kategoriji v Slandrezu
V decembru bo goriški obeski svet proučil prizive, kd So jih vložile prizadete osebe, 0rganizacije in stranke proti ayel javit vi zakona 167. Odlo-°itev občinskega sveta, kakrš-j^koii bo, bodo poslali v odobritev ministrstvu za javna dela.
Proti uveljavitvi zakona je podpisnikov iz štandreža tožilo 83 prizivov, v katerih ?° nadrobno povedali vse raz-°§e. zakaj nasprotujejo iz-Sradnji rezidenoialnih con. Iz t]ih moremo razbrati, da so tandreške njive med najro-dovitnejšlmi-v goriški okoli-
Cl; ki z intenzivnim obdelova-^jem, kakršno so vpeljali v ?adnjih letih, dajejo dober kruha številnim druži-natn. da so si ustvarile trdno Gospodarsko podlago. Investi-aie so izdatna sredstva za izboljšave, povečale so strojni ^k, ki presega 40 vozil, s ka-
■
^inii morejo opraviti veiiko ^ dela kot pred leti.
. ^ sedanji razvojni fazi, ki jj? preživlja splošno kmerij-tv°> najdemo na posestvih Predvsem priletnejše kmete, 1 so zaradi vrste razlogov avezani na svojo zemljo kot N edini možni vir zaslužka, ladina te navezanosti ne ču-Več in išče zaposlitev v dustriji. V štandrežu pa te-S?Pojava ne zsisledimo v to-kšni meri: celo vrsto krneči j Pravijajo mladi vrtnarji, Kmetovalci, katerih otroci se °do prav tako posvetili spe-aiiziranemu poklicu svojih aršev, ki ni samo zanimiv, mpak tudi donosen. To na-e^anost na zemljo Svilno ceniti tudi evamo, da preživljamo rav-(j!0 na Goriškem hude posle-'Ce gospodarske krize JDelav-v v vseh panogah, zlasU pa . • Industriji in gradbeništvu s mieva v dan izgubljajo svo-j ^elo, tako da se številnim f®avskim družinam odpirajo . vno na pragu zime kaj sla-Perspektive. Da je položaj j 1 resen, dokazuje tudi edlog prefekture, sestavljen Podlagi posvetovanja s pri-oetimi delodajalskimi in sa‘°jemalskimi kategorijami. it.°k°vnimi organizacijami fe. ’ kakšne poti naj se uhelj0, se omiiij0 posledice krize.
^upravitelji javnih zadev in
spodarstveniki Pa morajo
p°števati tudi ravnotežje, ki
mor°mo če upo-
be . *61o
se je skozi desetletja ustvarilo med mestom in bližnjo o-kolico. Potrebno je, da se ob robu mesta ohrani in celo o-krepi specializirana proizvodnja povrtnine, s katero se ne zalagajo samo goriški, temveč tudi drugi trgi. Posebno štan-drež se je zaradi svoje posrečene lege, rodovitnosti zemlje, marljivosti njegovih prebivalcev in pomoči pristojnih ustanov razvil v satelitsko naselje, ki je specifično za naše mesto, i '	v
Ce v zadostni meri upoštevamo to stran vprašanja, potem moremo v vsej svoji vrednosti dojeti važnost priporočila stalne komisije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici, da se znova prouči izvajanje zakona kar zadeva izbiro rezidenoialnih con ter se zanje izberejo tiste četrti, ki niso primerne za intenzivno obdelovanje.
Zaradi zgornjih razlogov je vložilo priziv kar devet organizacij in strank, ki se ne strinjajo z odločitvijo večine v občinskem svetu, ampak predlagajo drugačne rešitve, ki bi upoštevale celo vrsto gospodarskih in tudi narodnostnih faktorjev.
Vsem je pri srcu razvoj našega mesta, ker vidimo v njem pogoj za izboljšanje gospodarskega stanja našega prebivalstva, vendar pa naj se takšen razvoj omogoči s čim manjšimi žrtvami. Ce naj se eni izmed prizadetih katego-
rij povzročajo gospodarske težave, potem načrtovanja v interesu nekega domnevnega napredka ne moremo sprejeti, ker ne vodi k zboljšanju, ampak slabšanju gospodarskega potenciala skupnosti kakor tudi posameznikov.
Gorazd Vesel
Kmetje iz štandreža in Podturna so v sredo, 18. nov., javno demonstrirali proti nameravani razlastitvi njihovih vrtov za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 167. Dolga kolona traktorjev je šla po mestnih ulicah, delegacija prizadetih vrtnarjev pa je bila pri prefektu, županu in predsedniku ' pokrajinske uprave.
PRI DEŽELNI UPRAVI USTANOVLJENA KOMISIJA ZA ŽIVINOREJO
Socialna in gospodarska plat perečega problema živinoreje
Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je 13. novembra ustoličil v Trstu študijsko komisijo za probleme živinoreje v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Za predsednika komisije je bil imenovan prof. Bonsem-biante, redni prof. na agrarni fakulteti pri univerzi v Padovi. Člani komisije pa so: prof. Gualfardo Piccoli, dr. Giacomo Pittoni, dr. Pier Antonio Bori-ni, dr. Amerigo Rigutto, Lui-gi Pessot, geom. Bruno Not-tola in Germano Bertossi.
Že na prvi seji so ugotovili, da bo za uspešno delovanje komisije potrebno sodelovanje strokovnjakov ter predstavnikov ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s problemi živi-
ZGLED S SARDINIJE IN SICILIJE
Važna vloga deželnih uprav glede kmetijskih vprašanj
Nekateri najnovejši ukrepi deželnih uprav Sardinije in Sicilije dokazujejo, da imajo avtonomne dežele lahko zelo važno vlogo pri reševanju vprašanj, ki se tičejo kmetijstva.
Medtem ko je podtajnik ministrstva za kmetijstvo v poslanski zbornici dejal, da se vlada ne strinja, da bi država prevzela breme izplačevanja odškodnine kmetom zaradi vremenskih nesreč, je v Uradnem listu izšel zakon, kd ga je odobril deželni svet Sardinije, o ustanovitvi posebnega sklada solidarnosti v korist prebivalstvu, ki utrpi škodo zaradi hudih neurij in vremenskih nezgod. Na podlagi tega zakona bodo ne-
posredni obdelovalci prejeli odškodnino v višini 80 odst., velika kmetijska posestva do 50 odst., srednja pa 65 odst. Ta zakon je zelo važen ne samo zaradi tega, ker rešuje zelo resen problem, ampak tudi zaradi prednosti, ki jo nudi neposrednim obdelovalcem zemlje.
Deželni svet Sicilije pa je odobril zakon o razdelitvi kmetijskih pridelkov, ki je za kolone in spolovinarje še bolj ugoden kot novi državni zakon o agrarnih pogodbah, ter zakon o prispevkih na področjih, ki jih napade perono-spora. Prispevek neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom znaša v tem primeru 15 000 lir.
noreje. Do junija bo omenjena komisija, ob zaključku svojega delovanja, sestavila načrt ukrepov, ki ga bo predložila v pregled pristojnim pokrajinskim in deželnim uradom, nato pa v odobritev deželnemu odboru.
Omenjena komisija, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki, bo morala, med drugim, proučiti pereča vprašanja mleka in mlečnih izdelkov, krme, sanacije, selekcije in povečanja števila goveje živine.
Jasne smernice, zadostna sredstva, strokovna pomoč in podpora oblasti živinorejcem bodo lahko učinkovito vplivala na razvoj in napredek živinoreje v deželi Furlani j a-Julijska krajina. Upajmo, da bo do tega prišlo, komisiji pa želimo plodno delo. Pri tem moramo še pripomniti, da bi bilo zelo umestno in koristno, če bi ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji kmetijstva, poslale omenjeni komisiji svoje predloge in pripombe, po posvetovanju s prizadetimi živinorejci in strokovnjaki, zlasti glede problema mleka, krme in vzreje goveje živine.
Kakor poroča bilten deželne uprave od 26. t. m. odsek za kmetijstvo proučuje sedaj načrt za sanacijo živinoreje v deželi Furlanija - Julijska krajina. Posebna komisija za kmetijstvo ima nalogo, da sestavi konkretne predloge.
Pregled sedanjega stanja živinoreje v deželi namreč narekuje nujne ukrepe, ker gre za vprašanje socialnega in e-konomskega značaja. Najbolj nujna je rešitev zadeve zaradi njene socialne plati. Odpraviti in preprečiti je namreč treba škodljive posledice za zdravstvo prebivalstva, ki jih povzročajo bolezni živine, in sicer tuberkuloza ter bruceloza.
Tuberkuloza pri ljudeh ima sicer razne vzroke, toda eden
izmed izvirov tiči prav v tesni povezavi med tuberkulozo ljudi in tuberkulozo živali, zaradi česar je zelo možna medsebojna okužka. Računajo, da je približno 10 odstotkov tuberkuloze pri ljudeh živalskega izvora in da se tako okužijo predvsem otroci. Najnovejša raziskovanja so namreč odkrila, da je tuberkuloza pri ljudeh živalskega izvora kar osemkrat bolj pogosta na deželi kot v mestih. V mestih se namreč človek lahko okuži s surovim mlekom, svežim sirom in ne dovolj prekuhanim mesom, na deželi pa so možnosti okužke večje, tako v hlevih samih kot zunaj, ker nosilci okužke laže napadejo ne samo prebavne organe, ampak tudi dihala z bacili,
Vince je fantovska za stare ljudi.
kri
ki so v seču, blatu in vseh posušenih živalskih odpadkih.
Spričo tega Je jasno, da gre za resen problem, ki se ne tiče samo zdravja živine, ampak predvsem ljudi, škodljive posledice na gospodarskem področju so očitne ne samo v skrčeni in slabi proizvodnji, ampak kvarno vplivajo tudi na izvoz in uveljavitev v Skupnem evropskem tržišču, Druge države so namreč glede mlečnih izdelkov in mesa iz Italije nezaupljive, ker štejejo Italijo med države, ki niso še popolnoma zatrle izvore okužke tuberkuloze.
Pri. tem moramo pripomniti, da je živinoreja na Tržaškem v primerjavi z ostalimi predeli dežele Furlanije-Julijske krajine na dobrem položaju, čeprav nismo še povsod in popolnoma odpravili tuberkulozo goveje živine. Imamo pa na Tržaškem vas, to je Gročana, kjer je živina popolnoma zdrava in ni niti enega primera tuberkuloze in bruceloze.
Albin Bubnič
PftmorŠKi "ffiviuk
KMU|
29. novembra 1964
VINSKA LETINA NA GORIŠKEM
V Brdih so letos pridelali dovolj dobrega vina
ZADRUŽNIŠTVO
To rubriko vam nudi Kmetijska zadruga v Trstu • Ul. foscolo 1
Konkurenca iz drugih pokrajin ovira predajo Potrebna je organizacija in zadružna klet
Ker je že za nami sv. Martin, ko je tudi letošnji mest postal vino, je prav, da spre-go-, orirno nekaj tudi o letošnjem vinskem pridelku na Goriškem, zlasti v Brdih, kjer je poleg sadja to glavni pridelek našega kmeta.
Vinski pridelek moramo letos deliti v dve kategoriji. Onega v Furlanski ravnini, ki je imel letos izredno nizko gradacijo, saj je novina dosegla komaj okrog 8 stopinj ter so ji morali dodati koncentriran mošt, ter pridelek v Brdih, ki se je letos dobro obnesel in dosegel tudi dobro gradacijo
Nekateri vinogradniki na O-slavju in v Steverjanu =•; j" bali. da bo tudi letos vreme nagajalo ob trgatvi, kot se je to zgodilo lani ter so malo prezgodaj potrgali grozdje, kar je bilo v škodo pri sladkorju, ki se ga še ni nabralo dovolj Zato so bolje zadeli tisti, ki so trga’i pozne
nje gradnje zadružne vinske kleti, s pomočjo katere bi lahko sortirali briška vina in bolje organizirali njihovo prodajo. To bi bilo v korist predvsem malim in srednjim vinogradnikom, ker imajo večji že urejene svoje kleti na modernejši podlagi, čeprav bi
se tudi njim izplačala skupna zadružna klet. Vinski pridelek na Goriškem se je v zadnjih desetih letih povečal za 10 odstotkov brez bistvenega povečanja površin vinogradov in je sedaj dosegel 200 tisoč stotov grozdja letno. Konkurenca sosednje videmske pokrajine in drugih vinograd-nih predelov, kjer imajo urejeno kletarstvo z modernimi kletmi, je vedno bolj občutna in tudi naši vinogradniki so spoznali, da bo treba nekaj ukreniti, vsaj ločeno za briška vina, ne da bi jih bilo treba mešati z onimi iz ravnine. ki so slabše kakovosti.
Multikultivator ZAF je navdušil
Obvestila Kmetijske zadrug«
Prispevki kmetom na Tržaškem
je, v začetku oktobra, so se
je vreme zopet izboljšalo
Bo navedene razlike mrl briškim in ravninskim vinom je prišlo iz več vzrokov. Predvsem imajo vinogradi v Brdih več kalija, dočim so ravninski urejeni na prodnatih naplavinah. V Brdih so se izognili škodljivim vplivom suše tudi z globokim oranjem.
Kar se količine pridelka tiče, je še kar zadovoljiva, predvsem pa je letos mnogo boljša kakovost vina To vedo dobro tudi trgovci, ki se branijo lanskega pridelka in vprašujejo le po letošnjem vinu. Sicer pa so nam vinogradnik: v Steverjanu povedali, da gre kupčija bolj počasi izpod rok Nekaj vina je pokupil Scola-ris. nekaj Felluga iz Krmma. drugi trgovci pa se izgovarjajo, da dobijo drugod tudi dobro vino in precej cenejše.
Spričo takega položaja je vedno bolj aktualno vpraša-
Od ponedeljka, 16. t. m. dalje kmetijsko nadzorništvo v Trstu sprejema prošnje, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, za prejem prispevka v znesku 60 odst. nakupne cene za nakup sledečih odbranih semen povrtnin:
grah — (Mali provencal — dežni — Laxton progress — Senator)
nizki fižol — (Zgodnji mali beli kok — Top Krop — Ciper)
nizki fižol za luščenje (Nizki borlottino iz Vigavana) nizozemski motovilec debelega semena
paradižnik (Zgodnji Mar-mande)
solata (Zavita tržaška za rez)
špinača (originalna Viking Norman izboljšana — Gau-dry)
retkvica (Saxa — Gondry o-krogla rdeča — Pol dolga Non plus ultra).
Kmetijsko nadzorništvo ne bo upoštevalo prošenj kmetovalcev, ki ne proizvajajo za trg. Letos dodeljevanje izbranih semen ne bo brezplačno. Tako so namreč sklenili češ da ne bi kmetje zaprosili za večje količine semen, kot jih potrebujejo.
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu brezplačno razdeljuje vrtnarjem in cvetličarjem tudi antiparazitne preparate GEOPTACLORO in BRASI-
COL za razkuževanje žemlje in uničevanje- škodljivcev v zemlji. Količino omenjenih preparatov bodo dodelili vrtnarjem in cvetličarjem sorazmerno s površino njihovih zemljišč.
Opozarjamo, da je treba te preparate potrositi v zemljo pred stevijo ali sajenjem, to je med oranjem ali kopanjem. Omenjeni preparati so nujno potrebni, da bodo lahko imeli zdravo in močno rast pridelkov.
Za omenjene prispevke se morajo interesenti obrniti na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ulica Ghe-ga 6/., tel. 36-6-73.
Ko je bilo ta mesec nekaj dni kolikor toliko lepo vreme so tehniki praktično prikazali v nekaterih vaseh, kako se u-pravlja in za kaj vse rabi mul-tikultivator ZAF, za katerega ima Kmetijska zadruga izključno predstavništvo. Čeprav je bila zemlja mokra, je bil uspeh odličen, tako da so se kmetje, ki so prisostvovali preizkušnji, še bolj navdušili. Nekateri sO multikultivator ZAF kupili in ga že koristno uporabljajo, drugi pa so ga naročili. '
Tehniki tovarne, ki izdeluje te multikultivatorje, se bodo še vrnili na praktično prikazovanje m bodo pripeljali s seboj vso opremo, tudi prikolico. Zaradi tega naj se kmetje, 'ki - jih stvar ■ zanima, prijavijo pri Kmetijski zadrugi v Trstu, ali pri njenih podružnicah. Praktično prikazovanje, nasveti in pojasnila so brezplačna. Kdor pa hoče že zdaj videti, kako dela ta multikultivator, naj se informira pri Kmetijski zadrugi, kateri kmet ga je že kupil, in se bo pri njem lahko prepričal, kako deluje.
Kmetijska zadruga opozarja, d* ima naprodaj po ugodnih cenah, holandske čebulice, kole za vinograde, gumijaste čevlje za delo na njivah itd.
Gospodinje! Lepe lončnice; 1> ko kupite po zmerni ceni Prl Kmetijski zadrugi v Trstu, Uhc* Foscolo 1.
Zima prihaja. Suha drva *» kurjavo si lahko ogledate in »u pite pri podružnici Kmetijske za-druge v Ulici Flavia 62.
Ce zima spočetka ne lA' ha, rada z repom udriha-
Beg z zemlje
Po podatkih osrednjega statističnega urada je v dobi od Ju 1 ja 1963 do julija 1964 v Italiji pustilo obdelovanje zemlje 39». oseb. Lani je bilo namreč zaposlenih v kmetijstvu skupno 5 n" lijonov 356.000 oseb, letos P» milijone 961.000.
Polna luna blizu božiča, južno zimo priča.
Da ne pozabimo...
18. decembra zapade rok za čilo davkov.
1
Nekaj za naše gospodinje
v
Česen in njegove vrline
n
gramov dobro stlačenega
česna
Redko katera vrtnina se more ponašati s tem, da je omenjena že v najstarejših zapiskih, koc -je to primer s česnom, že od pam-tiveka slovi ta čebulnica kot začimba in ljudsko zdravilo. O zdravilnem učinku česna je ohranjen zapis v babilonskih glinastih ploščicah, v egiptovskih papirusih in v Hipokratovem delu «De Ma-teria Medicnn.
Ta prastara izročila je potrdila
Nekaj o gomoljasti begoniji
V družino begonij prištevamo veliko število tovrstnih cvetlic, ki rastejo po vseh kontinentih sveta. Našteli so jih nič manj kot 400 vrst. Naši vrtnarji — cvetličarji razlikujejo listnate, grmičaste in cvetnate begonije. Zdi se mi, da ni kmečke hiše na Krasu in drugod po Sloveniji, kjer ne bi gojili zelo skromno ved no cvetočo (Begonia semper-florens) begonijo. Celo obronke gredic po mestnih parkih in trgih sestavljajo te drobne vendar lepe cvetlice. Ponos naših sprejemnih sob in bolj senčnatih oken so listnate be gonije. Med temi zavzema pr vo mesto «Kravljevska bego nija» (Begonia rex). V posied njih letih pa so se zelo raz širile in udomačile pri nas in drugod po Sloveniji (Gorenjska) tako imenovane «go-moljate begonije». Samo ime nam pove, da se te sortne begonije vzgajajo iz gomoljev. Vzgojiti te begonije iz semena je težja zadeva. Naše gospodinje si jih navadno nabavijo v tržaških trgovinah s kmetijskimi potrebščinami. Gomolj aste begonije pa lahko razrežemo na toliko delov, kolikor ima gomolj očes. Preden pa, gomolje režemo moramo biti prepričani, da ima-
jo več brstov in o tem se prepričamo, če gomolje pred saditvijo silimo. Ba preprečimo gnilobo razkužimo odrezke z ogljevim prahom ali še bolje s posebnim hormonskim prahom, ki ga dobimo v trgovinah s kmetijskimi potrebščinami (germinal). Vsak re-želj posadimo v majhen lonček, kjer se nadalje razvija.
Kakšna zemlja najbolj prija gomolj astim begonijam? Begoniji najbolj prija dobra kompostna zemlja. Zemljo, katero smo pripravili iz gnoja in mivke. Dobra zemlja za tovrstne begonije je zemlja iz toplih gred. Kakšne sorte priporočamo? O sortah danes ni treba razpravljati. Dobimo jih po okusu in po želji. Najbolj cenjena sorta je «Lorenjska slava». Ta še ni pri nas dovolj razširjena. Znana je zlato-rumena (Frau Helene Harms), Guiliaume Ey-ser, ognjeno rdeče barve, in Tasso ražnato-rdeča. Gomolja-ste begonije delimo po obliki in velikosti cvetov. Tako imamo n.pr. begonije s premerom cveta nad 15 cm. Foznamo kodraste begonije (Crispa), grebenaste (Cristata), z obrobljenimi cveti (Marginata) itd. Nizke gomoljaste begonije imajo majhne cvetove in zra-
stejo do 20 cm visoko, begonije s srednje velikimi cvetovi, viseče gomoljaste begonije, katere lahko primerjamo z «bršljankami» (viseče pelargonije). Kakor ssm omenil ne bo pri izbiri sort težav, ker dobimo v trgovinah ne samo gomolje, temveč tudi barvno sliko istih. Paziti pa le moramo pri nakupu, da ne vzamemo gomoljev brez popkov. Popke (speče poganjke) pa lahko opazimo pri nakupu Gomoljaste begonije cvetejo celo poletje. Jeseni, ko odpade cvetje in nato listje, prenehamo z zalivanjem in pomagamo na ta način rastlini, da se zasuši. Gomolje shranimo do uporabe v suhi šoti. Pri nas lahko sadimo gomolje v lončke že v februarju. Ko gomolji odganjajo moramo paziti, da jim rie zmanjka vlage m da nanje ne pripeka sonce, ker je nevarno, da jih napade plesen, proti kateri ni pomoči. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj tako lepo cvetejo in bujno rastejo gomoljaste begonije v planinskih dolinah, n.pr. na Gorenjskem? Begonija potrebuje precej vlage in ne prenaša pekočega sonca. Zato so taka področja ideal na za gojitev teh begonij.
- Ur. i. F.
tudi moderna znanost, ki je z natančnim raziskovanjem ugotovila, da vsebuje češen močno dišečo snov alicin, ki preprečuje razvoj številnih bakterij, kot so stafilokoki, streptokoki, tifusni bacili in povzročitelji raznih črevesnih in želodčnih obolenj, česen ima torej lastnosti antibiotika, ki deluje tudi tam, kjer je celo penicilin brez moči.
čeprav vsebuje česen razmeroma mnogo hranilnih snovi (6,64% beljakovin, 30,49° n ogljikovih hidratov, 1,14% rudninskih snovi), ga ljudje ne uporabljajo za hrano, marveč služi bolj za začimbo. In še v tem primeru ga sko-ro redno skrbno vzamejo iz jedi, preden jo postavijo na mizo.
česen je vsekakor «plebejski, robat in -zoprno dišeč«. A kljub temu ga priporočajo za začinje-nje raznih jedi. Toda marsikdo ga ne mara, zaradi njegovega močnega in neprijetnega duha. V pomirjenje teh je dobro vedeti, da se duh po česnu odpravi tako, da si splaknemo usta z mlačnim mlekom, ali če žvečimo zrno pražene kave ali kocko praženega sladkorja ali nekaj janeževih zrnc.
V Sredozemlju je česen mnogo bolj v čislih kot začimba kot pa v severnih deželah, česen da jedem poseben okus, aromo, moč in pikantnost.
Vendar je njegova veljava kot domače zdravilo zoper nekatere tegobe neizpodbitna.
Zoper povišan krvni pritisk in arteriosklerozo priporočajo:	100
g česnovega soka (iz pretlačenih svežih strokov) zmešanega z litrom starega belega vina. To pustimo šest dni močiti, a moramo večkrat na dan mešati. Po šestih dneh tekočino precedimo in potem popijemo po dva kozarčka na dan.
O česnu se ve tudi, da Je zelo dober pripomoček proti glistam In podobnim zajedalcem v črevesju. V ta namen si pripravimo «česnov sirup# takole: V 150 gramov hladne vode denemo 100
in pustimo močiti 24 ur. Zat to tekočino precedimo skozi 8° sto sito ali močno krpo in damo 300 gramov sladkorja, . smo ga raztopili v mrzli vo ■ Bolnik mora popiti skodelico t" ga sirupa na tešče in v ne»w dneh se bo rešil glist.
Stari Rimljani pa so čislan sen tudi zaradi njegovega or ljivega učinka. Spoznali so °at\ . reč, da uživanje česna
svoji tv
moško nemoč.
I
zoper
pesnik Marziale je v neki sv J knjigi priporočal možem, njih zaiton bil v nevarnosti	m
radi slabitve njihove moči, n® užijejo vsak dan strok fesIV Tudi prof. William Robinson^ rektor bolnišnice Bronx v N® Yorku, je napisal v svoji gi, da je dražljiva moč česn» . nenadkriljiva.
Spričo vseh navedenih dobi" lastnosti, ne kaže torej - f ,. va^evati česen, čeprav je njeg j vonj vse prej kot privlačen.
A. *•
dobri"
om*10'
SEGEDI^TSKI GOLAŽ H dkg olja ali druge
o	,nLe.
ščobe, 40 akg svinine (jl. ce ali flam) 1 čebula,?. ka paprike, žlica paradi* ka, sol, kumina, kozarec sle smetane, 3/4 kg kis™ zelja, žlica moke.
Na olju prepražimo ses* ljano čebulo svetlo rurn?Le' dodamo na majhne kos<>
zrezano meso in sol ter simo tako dolgo, da zlato v rumeni. Nato potresemo s P -
iuiuciu. i>
priko, dodamo paradižnik ^ še malo dušimo, nakar P
še malo dušimo, nakar lemo odcejeno kislo t ki smo ga že prej prevrei*.:. 2 lovorovima listoma. -
& idvui v mia, uatuiu«'
mo dalje, dokler ni meso v Nazaduj.
polnoma mehko.
kisi«
dodamo golažu kozarec — j. smeiane, kateri smo prej J le
sme1 a ne, kateri smo * je mešali žlico moke. Pustim0 toliko, da zavre, nakar viramo.	v
Postrežemo s krompirJe® koscih.
MHlffinRffilk
29 novembra 1964
i; f.
u '«•
IZ REPENTABORSKE OBČINE

naš kmečki človek I eran, bučice in krizanteme...
Cenun stik in neposredno besedo z našim delovnim človekom in rad poslušam njegove izpovedi, večkrat zelo izvir be, samonikle in zato toliko b°l,i zanimive in poučne Beseda navadno krene k vprašanjem, ki našega vaške-■ človeka najbolj žulijo, kot s° ona gospodarskega pome-na, na primer cene naših glav-Mj kmetijskih proizvodov: Meka, goveda za zakol in vi-na- Tako sem nedavno slišal j	z"ravo in uvaževanja vredno
Mnenje našega razsodnega in |	Mzgledanega moža o naši ži-
vinoreji. Pravi, da bi trikrat
Prisegel, da bi fabrike, če bi
Mogle proizvajati naše mleko,
■ prodajale to mleko mnogo ! ' waže kot mi. Tako bi tudi !; Mo. če bi podjetja, ki poku-|" Pujejo naše mleko, to sama Proizvajala, in sicer pod ena-Kimi pogoji kot so naši. Le baše mleko .gre po ceni «kot "Oče j o drugi». Precej smo sa-Mi krivi, ker gremo vsak svo-1° pot in ne pridemo do paketnih dogovorov in zaključ-; a°v in ne vemo kaj pomeni samopomoč, ki nam jo do-Sodki naravnost vsiljujejo, vražja je naša napaka, a tudi Mo draga.
,A je še druga napaka, ki pa M odvisna od naše enotnosti razumevanja za skupne zade-Ye> ampak od posameznika; le torej le njegova zadeva, je Pa gospodarsko še pomemb-bejša od prej omenjene. Govorimo o naših proizvajalnih stroških za živinorejo, ki so res večji od onih v bolj rodovnih krajih. A ti stroški ni-^ v vseh naših hlevih enaki, Mr imamo različne senožeti glede kakovosti krme, različ-be hleve, različno nego živine bd- Vse to vpliva na proizvodne stroške. Ostane pa resnica, M je vendar glavna krma. ' Glrb boljša krma, tem več mesa oziroma mleka. Ker je ob taki krmi tudi manj truda, se Proizvajalni stroški zmanjša-.3°- Za toliko pa smo pri ceni "strežnih proizvodov (mesa M mleka) na boljšem.
.Kaj pomeni priti do boljše, Mij hranljive in izdatne kr-b)e? v bistvu je ta zadeva nekam takšna kot so ukrepi na bjivi, v vinogradu itd. Pri teh strokah skrbimo za prezrače-zemlje (oranje, kopanje), Za hrano (gnojenje), dobro se-Me itd. Kako pa pri nas skr-bMo za senožeti? Bolje, da o lem ne govorimo. Za senožet Sa skoraj noben vrag ne zme-"1. Le ko gremo tja s kosilni-M, začne stara pesem o kr-M in živinoreji: «Malo krme... Živinoreja se ne izplača... Pro-?al bom še teh par glav...» Mhko je zapreti, teže odpira-1 hlev. A kaj je kmetija ob Oprtem hlevu?
To jadikovanje je še toliko manj utemeljeno in nerazum ljivo, ker je za izboljšanje senožeti državni prispevek Pa tudi če bi tega ne bilo, bi to zboljšanje zaslužilo pozornost, saj se razen nekaterih de! (gnojenje, setev travnih mešanic itd.) vrši enkrat za daljši rok.
Kar je izkušeni mož povedal, drži. Dokler ne bomo rešili tega vprašanja, ne bomo mogli pravilno rešiti vprašanja znižanja proizvajalnih Stroškov za našo živinorejo, niti ne bomo mogli brez živinoreje premakniti gospodarstva na trdno osnovo, kar pomeni, da je zlasti pri nas živinoreja glavni ključ vsakega naprednega kmetovanja.
Poznojesenski in zimski čas sta za to opravilo izredno primerna.	J-	F.
Jutri, 30. novembra, praznuje svoj .god Andrej Gla-vina iz Boršta štev. 121, ki je 15. t.m. praznoval svoj 81. rojstni dan. Prijatelji in znanci mu želijo vse najboljše in še mnogo let zdravja.
Volitve so za nami in zdaj pričakujemo izvolitev novega župana ter občinskega odbora. Za pičla dva glasova je tokrat na volitvah dobila večino v občinskem svetu Lista slovenske skupnosti. Naša občina je zelo majhna, saj šteje le tri vasi: Repen, Col in Fernetiče ter ima 656 prebivalcev. Volišče je bito samo eno, in sicer v osnovni šoli.
Zakaj in kako je prišlo do takega izida Občinskih volitev, je te dni precej govora, vendar je to zadeva, o kateri naj premislijo in sklepajo tisti, ki se pečajo š politiko. Vsekakor smo radovedni, kako bo nova občinska uprava vodila občino in skrbela za naše skupne interese ter se zavzemala za potrebe naše občine.
Glede letošnje letine moramo omeniti, da smo imeli bogat pridelek grozdja in da je vina (večinoma samo teran) skoraj za tretjino več kot ob najboljših letinah. Lahko ra-čumo, da ga je skupno okrog 700 hi, kar ni malo samo za dve vasi (Repen in Col), kjer trta uspeva.
Veseli nas tak pridelek, imamo skrbi, kako bomo vse vi-
Kmečka hiša v Ccrovljah
!
Kmeclu koledcnček m decmd&i
sSg>
Tudi v tem mesecu ne bo Marljivemu kmetovalcu pri-
Manj kovalo dela, prosti čas pa to koristno uporabil s ^rokovnim čtivom in obokom strokovnih tečajev ali Predavanj, za kar so dolgi večeri najbolj primerni.
,NA VRTU: Sejemo pod zid-Mce kodrasto solato rezivko, sadimo česen in čebulček. Izkopljemo zeleno (šelin), jo dobro očistimo zemlje ter jo spravimo v klet, kjer se ohladi skozi vso zimo. Poberemo t"di drugo vrtnino, razen cve-iače, ohrovta in brokelj. Lahko sadimo v zavetnih legah "Sodnji grah. Radič, špinačo, Peteršilj in zimsko solato zakrit jemo pred mrazom. Pro-°to zemljo preorjemo, ali prekopamo, jo pognojimo m raz-
kužimo s primernimi preparati.
V	VINOGRADU: Paštnamo zemljo za nove nasade. Trte lahko obrezujemo, okopljemo in jim pognojimo. Pripravljamo kole za trte.
V	SADOVNJAKU:	Drevje
očistimo nalomljenih in nepotrebnih vej, pograbimo odpadlo listje. Zasadimo sadno drevje, a ne v zmrzlo' zemljo. Skopljemo jame za pomladno saditev. Sadno drevje, zlasti breskve, marelice in češplje temeljito poškropimo.
SENOŽETI: Očistimo in pognojimo, da bomo imeli več, boljše krme!!!
V	KLETI: Pretočimo novo vino ob lepem vremenu, če ga še nismo. Sodi naj bodo polni. Poglej, če vino ne zar-
javi na zraku in se ravnaj po nasvetu strokovnjaka.
no lahko prodali po primerni ceni. Dober del ga bo šlo skozi osmice spomladi in poleti, vsega pa ne bo moč stočiti v osmicah. Gostilničarji na splošno kupijo prav malo našega domačega pridelka, - čeprav je naš teran odličen Pravijo, da je predrag. Vsakdo pa dobro ve, da je teran, če je res teran, dražji kot druga vina in ga tudi dražje povsod prodajajo.
Letos so vinogradniki še bolj pazljivo nabirali grozdje in skrbijo za vino, ker računajo na praznik terana in kraškega pršuta, ki je bil že dve leti zaporedoma v naši občini. Bo tak praznik tudi v prihodnjem letu? Zdi se nam. da bi morali organizatorji pravočasno poskrbeti, da bi bil še naprej, in to še v večjem obsegu kot do sedaj. Glede prodaje našega terana pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bi se o tem vprašanju morali pogovoriti med seboj predvsem sami vinogradniki.
Omeniti moramo še začetek vrtnarstva in cvetličarstva v Repnu, kar je zelo pomembno in vse pohvale vredno. Pšenica, ajda itd. so skoraj že popolnoma izginile z naših njiv, ker se ne splačajo te kulture. Bolj se splača gojiti cvetlice in povrtnino. To so dobro razumeli v Repnu. Letos so pridelali in kar dobro prodali precejšnjo količino bu-oic in krizantem.
ske posle velikega posestva, A ti niso mlade in razsodne gospodinje ovirali, da bi se ne bila vključila v delovanje prosvetnega društva, ki je imelo svoj sedež v tej hiši. Ljubila je petje, igre, knjige; za vse se je zanimala in povsod pomagala in tiho uživala v u-spehih. Ko se je naraščaj razmnožil, so se gospodinjskim pridružile še materinske naloge. Od desetorica otrok je ostalo sedem živih: trije moški (eden živinozdravnik, dvojica na kmetiji) in štiri žen-
IZ MAVHLNJ
Smrt ugledne žene
Ko je «Primorski dnevniki) svoječasno priobčil zgodovino naše vasi, je omenil Kolmano-vo kot že nekdaj močno u-gledno kmetijo. Iz te hiše smo predzadnji četrtek spremili k večnemu počitku Josi-pino Legiša roj. Rojc, ženo visoke starosti 86 let in najstarejšo v vasi. Doma iz starega in nekoč znanega mlina v Moščenicah pri štivanu, kamor se je njena rodbina preselila iz Saksidov pri Dorn-bergu, se je pred 66 leti primožila h Kolmanovim, ki je potrebovala pridno in razumno nevesto. Kmaiu se je vživela v sicer težke gospodinj-
ske (.tri učiteljice, ena trgovka).
Leta 1941 je pokojna postala vdova m so nanjo padla vsa težka bremena. Kot prej je, čeprav že priletna, s svojo mirnostjo in razsodnostjo tudi tedaj uspešno vršila glavno vlogo v hiši in ohranila svoj vpliv v svojstvu dobre matere, zato m čudo, če je njena, lahko bi rekli nepričakovana smrt tako težko prizadela njene otroke. Saj se je kljub nepretrgani skrbi za hišo in visoki starosti do zadnjega ohranila telesno in duševno trdna in čvrsta.
Pokojno je spremilo na zadnji poti toliko domačih in drugih pogrebcev, kot je to v redkih primerih. Spremile so žalostinke domačega ženskega cerkvenega zbora, njeno gomilo pa je pokrilo cvetje in številni venci. Ohranili jo bomo v blagem spominu. Lahka ji naša slovenska zemlja, ki jo je tako ljubila. Potrtim svojcem naše globoko sočustvovanje.
Skrbi za svoje vino!
VAŽNO OPOZORILO
Prijavite vinski pridelek
Tajni-tvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov opozarjata vinogradnike, da morajo, kakor vsako leto, prijaviti količino letošnjega vinskega pridelka in zaloge lanskega. Rok za prijavo zapade 30. novembra.
Člani omenjenih organizacij naj se zaradi tega zglasijo med uradnimi urami na tajništvih v Ul. Geppa 9, kjer hod*> lahko izpolnili zadevne obrnive.
Že sv. Martin je prekrstil mošt v vino. Po vsem slovenskem vinogradniškem ozemlju se vinogradniki prepričajo, kakšen pridelek so si pripravili. Je v Sloveniji že prastara navada, da na Martinovo nedeljo povabijo v gorce (klet v vinogradu v goricah) ali v klet na dom sorodnike in prijatelje na pokušnjo. Tudi pri nas je bilo nekoč nekaj podobnega.
A vino je živa stvar in podvržena napakam in boleznim, zlasti če dalj časa leži na gošči — drožeh, se pravi na kvasnicah, vinskem kamnu, beljakovini itd. Odmrle vrel-ne glivice morejo kot hrana služiti škodljivim glivicam, ki vino pokvarijo. To goščo je torej treba odstraniti, ali vino pretočiti.
Mnogi gospodarji so to že storili, so pa tudi takšni, ki se jim to ne mudi, češ da to vinu ne škodi, da ga še bolj «utrudi», napravi prijetnega itd. Nočejo razumeti, da je prvo pretakanje za dobroto vina izredno važno in se more primerjati s prvim pravočasnim žvepljanjem trte, ki plesen že v kali zamori. Tako prepreči prvo pravočasno pretakanje napake v vinu. Res je bilo letošnje grozdje zdravo, a to še ne pomeni, da ne
vsebuje snovi, ki bi mogle nanje slabo vplivati. Kato je prav, da vino čimprej pretočimo, da ne bo kakšnega — kesanja, a tudi zato, da bo letošnji pridelek, ki sta mu bila naklonjena nebo in zemlja, še dvignilo sloves naše okusne vinske kaplje. Je pa pravilno, da pretakamo v lepem, jasnem vremenu.
Cepivo proti kužnemu bronhitisu kokoši
Kužni bronhitis kokoši zmanjšuje nesnost in napada sama jajca. Nesnost kokoši, okužene s to boleznijo, se zmanjša celo za 30%. Obolele kokoši neso jajca z mehko lupino ali pa hrapavo površino. Bolezen težko opazimo, saj pri odraslih kokoših, razen zmanjšanja števila jajc, ne opazimo prav ničesar.
Kokoši stare 4—5 mesecev, okužene s to boleznijo, kihajo, kašljajo in opazi se sli-navost.
V Londonu so odkrili cepivo, ki uničuje ta kužni bronhitis pri perutnini. Cepijo jih v stegno (intramuskulamo), in sicer: prvič, ko je kokoš stara 10—12 tednov, in drugič, ko je stara 16—18 tednov.
Kaj vse dobrega vsebuje med Sadim« orehe!
Med je naravno živilo, ki ga človeški rod uporablja, odkar obstaja. Marsikdo pa o medu ne ve kaj več kot to, da je sladka, tekoča, gosta snov, ki prijetno diši in ima rumenkasto rjavo barvo v različnih odtenkih. In še to, da ga zbirajo čebele iz cvetic in sadnega soka, da ga predelajo v svojem telesu in ga shranijo v satju za hrano svojih potomcev.
Danes pa vemo o medu že veliko in poznamo mnogo njegovih odličnih lastnosti. Sestavine medu so odvisne od vrste rastlin, s katerih so čebele med nabrale; pa tudi od podnebja, vremena itd. Vsebuje od 70 do 75% fruktoze in glukoze, to je vrste sladkorja, ki je laže prebavljiv kot naš navaden sladkor Do 25% pa je v medu vode. Med
vsebuje tudi različne rudnine: silicij, baker, mangan, železo, klor, kalcij, kalij, natrij, fosfor, žveplo, aluminij in magnezij. Poleg tega ima tudi nekaj hormonov in skupino vitaminov B.
Ker je sladkor iz medu zelo lahko prebavljiv in ker prehaja hitro v kri, se priporoča ljudem, bolnim na prebavilih, prav tako pa nudi športnikom, otrokom in starcem odličen vir energije.
Ljudje so že davno spoznali zdravilne lastnosti medu, uporabljamo ga pa še tudi danes kot zdravilo. Znano je namreč, da ima med učinek kot odvajalno sredstvo. Posebno tistim, ki jim razna druga odvajalna sredstva škodujejo, se priporoča med. Slabotnim, suhim in slabokrvnim otrokom so dajali med in ne sa-
Prezimovanje čebel
V zimskem času in zgodaj spomladi nam pogine največ čebeljih družin. Vzroke smrti je pripisati slabemu prezimovanju. Nepravilno prezimovanje je krivo tudi, da imamo spomladi dosti slabičev, od katerih ni nikdar nič prida.
Na kaj moramo predvsem paziti pri prezimovanju panjev? Preden sploh pričnemo misliti na praktično delo v čebelnjaku v zvezi s sistematizacijo panjev za zimo moramo poskrbeti, da so vse družine, katere mislimo ohraniti pri življenju do prihodnje spomladi — močne. Čebelar računa (ocenjuje) moč družin po številu čebel v panju. Močni so poleg tega panji, v katerih dobimo konec avgusta ali v začetku septembra zalego na 4-5 satih in 4-5 satov polnih medu. Najbolje prezimijo mlade čebelice rojene konec avgusta ali v septembru. Take čebele so najbolj žilave in živahne pri nabiranju spomladi. Od spomladanske paše in pridnosti čebel pa je odvisen nadaljnji uspeh družine.
, Na kaj moramo paziti pri maticah? Vsakemu čebelarju je dobro znano, da so brez-matični panji obsojeni na smrt, vendar tudi od starih in izčrpanih matic ni pričakovati dosti koristi. Najboljše so družine z letošnjimi ali lanskimi pozno rojenimi oplojenimi maticami. Kako je z - zalogo medu v panjih? Močan A ž panj mora imeti oktobra meseca 12 kg medu na razpolago za prehrano čebel v zimskem času. čebele težko izkoriščajo skozi zimo trd — strnjen med. Satovje s kristaliziranim medom moramo čimprej odstraniti iz panjev. Nevarno je tudi staro poškodovano satovje, ker je leglo raznega mrčesa.
Kako ravnamo s postranskim (zunanjim) satovjem v panjih? Satovju, ki ima le majhne količine medu, moramo odkriti pok rov ce celic in čebele kmalu znesejo med v notranjost gnezda. Kako oceniti na «oko» količino medu v panju? Računamo, da je na površini kv.dm na obeh straneh pokritega sata približno 1/3 kg medu. V starem satovju celo 1/4 kg. Pred zimo odstranimo iz panjev vse prazne sate, ker je zna-no, da čebele porabijo čez zimo manj hrane, če je gnezdo ožje. V kolikor nimajo čebele dovolj medu v panjih, je najbolje, da jim priložimo v panj satovje z medom, katerega imamo v zalogi. V primeru, da tega ni, pa uporabimo sladkor. V sedanjem času bi bilo pozno krmiti čebele s sladkorjem, ker ga ne bi tako lahko predelale v med. Pa-
ziti pa moramo, da ne bo spomladi zmanjkalo hrane.
Druga osnovna naloga čebelarja pred zimo je zaščita panjev pred burjo in mrazom. Panj mora imeti absolutno tako lego, da burja ne piha v žrelo panja. Vrata (žrela) panjev pred zimo zožimo. Panji morajo biti tesno združeni drug z drugim. Reže med panji zatlačimo s papirjem. Med panji, pod njimi in ob straneh ne sme biti praznega prostora. Dobro odete družine porabijo skozi zimo manj medu in, kar je osnovno, ni nevarnosti, da bi zmrznile. O-snovho torej za prezimovanje čebeljih družin je, da so družine močne, da imajo dovolj medu v zalogi in da so obvarovane pred mrazom, še na nekaj osnovnega ne smemo pozabiti. V čebelnjaku in okolici mora vladati skozi zimo popoln mir. Vsako vznemirjanje čebel v času prezimovanja je lahko za čebele usodno.
Dr. F. J.
mo, da so pridobili na teži, tudi krvna slika se jim je odlično popravila. Po podatkih ameriških zdravnikov naj bi imel med dobre lastnosti za zdravljenje srčnih . bolnikov. Naravni med iz satovja in neprečiščen, kakor tudi vosek vsebujeta neki vitamin I, ki uspešno zavira krčenje tkiv, kar ugodno vpliva na bolno srce. če se med ogreje ali prevre izgubi to svoj st vo. Po podatkih nekega ruskega zdravnika naj bi bil med tudi uspešen pripomoček pri zdravljenju čirov želbdca in dvanajsternika. Znan je tudi kot zdravilo proti kašlju. V Ameriki ga prodajajo npr. več kot zdravilo proti kašlju, kakor pa kot živilo. Tudi pri mnogih kožnih boleznih se uporablja med v različnih mažah, ker deluje razkužilno in blažilno. Koža ostane pod medom voljna m mehka, ker med preprečuje sušenje in zadržuje vlago.
Ko ljudje niso poznali sladkorja je služil med za razne vrste peciva, predvsem zaradi prijetnega vonja in ker se tako pecivo počasneje suši. Medeno pecivo pri pečenju potemni, ker se med karameli-zira. Zato je bolje dodati samo 40% medu, ostalo pa sladkor. če uporabljamo pecilni prašek pa vzemite le 5% medu zaradi prijetne arome in ker ostane pecivo dalj časa sveže.	-	'
Med spada torej v vrsto zelo dragocenih živil in bi bilo dobro, da bi nanj navadili otroke in ga vsaj včasih nudili starejšim ljudem.
S. Skočir
Tekmovanje
Na mednarodnem tekmovanju oranja z motornimi stroji v Avstriji, ki se ga je udeležilo 22 držav z vsega sveta, je zmagal C. Keegan iz Irske, ki Je ddbil nagrado «žlati pljug».
Hranilna vrednost oreha je velika, orehov les pa je dragocen material pri izdelavi pohištva. Prav tej dragocenosti se moramo zahvaliti, da je nešteto število dreves izginilo zaradi lakomnosti poedin-cev, ki niso izgubljeno število nadomestili z novimi sadikami.
Oreh gojimo torej v prvi vrsti zaradi jedrc, katere vsebujejo čez 50 odst. maščob in približno 20 odst. dragocenih beljakovin. Prav tako pa cenijo mizarji orehov furnir. Pri nas ne moremo misliti na strnjene nasade orehov, imamo pa obsežne površine zemljišč posebno v bližini cest in poti, po dvoriščih in na obronkih njiv, kjer bi lahko oreh odlično uspeval.
Oreh ni posebno zahteven. V poslednjih letih smo imeli sicer primere, da so orehi po-zebli, redko kedaj pa nam drevesa zmrznejo Letos n. pr. smo imeli na Krasu dober pridelek.
Kakšne sorte naj gojimo? Na našem ozemlju imamo veliko število sort in tipov orehov. Največ je orehov s trdo lupino. Od dobrih sort, katere moramo širiti, se zahteva, da na jedro odpade najmanj 50 % celotne teže in da se pri luščenju izloči celo jedro. Nimajo nobene tržne vrednosti orehi s trdo lupino in pri kateri se jedrce le težko po drobcih loči od lupine. Orehe navadno razmnožujemo s semenom, ker je cepljenje oreha zelo težavno. Imajo pa cepljeni orehi veliko prednost, in sicer to, da drevo zaroda že v 3.-4. letu. Preskrbimo si torej le cepljenje orehe dobrih sort. Katere sorte so najbolj priporočljive? Pri nas najbolj znana je stara sorta oreha pod imenom «Sorren-to». Cvete zgodaj in je priporočljiva za okoliše toplejših leg. Plod je srednje debel in ima belo in polno jedro. Poznamo poleg tega domači o-reh s tenko lupino.
čeprav je oreh skromno drevo, zahteva precej življenj-
skega prostora in zato mu moramo pripraviti zelo široko in globoko luknjo. Gnojimo mu kot ostalemu sadnemu drevju.
Marsikateri je v dvomu če mora ali ne oreh obrezovati kot ostalo sadno drevje. » prvih treh letih obrezujemo oreh zaradi pravilne razporeditve ogrodnih vej, pozneje pa odstranjujemo le suhe
veje.	„ ,
Dr. F. J-
Mastitis pri kravah izvira tudi od svinj
Nedavno je dosegel stopnjo doktorja veterinarske znanosti neki danski veterinar, ki Je dognal, da lahko bolezenske klice — streptokoki, ki povzročajo mastitis pri kravah, izvirajo tudi od svinj. Ti, tako imenovani strptokoki, se lahko zadržujejo v spolovilih svinj, ne da bi jim v ostalem kaj škodovali, izločajo pa Jin živali s scalnico in v prav velikih količinah ob porodu. Baje je zelo malo svinjskih čred, ki ne bi bile okužene s streptokoki.
Da bi preprečili širjenje mastitisa s svinjskimi čredami-predlaga ta veterinar predvsem umetno osemenjevanje.
Da pa ne bi prenesli te b°" lezni iz svinjskih v kravje hleve, naj bo med enimi in drugimi čimmanj povezave, če pa bi npr. kdo, 'ki je sicer zap°; slen pri kravah, pomagal Pn porodu svinje, si mora P0-tem temeljito razkužiti roke, obleko, obutev idr. Gnoj al‘ stelje iz svinjskih hlevov ne sme prihajati v bližino kravjih hlevov. Prav tako se ne sme prenašati orodje, nPy gnojne vile, samokolnice itd. Z okužene stelje prenašajo bolezni tudi muhe, podgane m podoben mrčes, zato moram0 tudi le-tega zatirati.
če pa bolezen kljub temu izbruhne v sicer zdravi čredi, jo pač moramo zdraviti na z® znane načine.
Kako bomo pravilno krmili kunce
V naravi .ima kunec na razpolago dovolj trave, detelje, slame, sena, ovsa, drevesnega lubja (skorje) koruznih stebel ter vode in si lahko sam določa in izbira, kaj bo užival: suho ali zeleno hrano. Vsled tega je naša naloga, priskrbeti jim čim večje spremembe v hrani. Postavimo si zato za pravilo: v krmi naj imajo kunca kolikor mogoče veliko spremembe.
Mnogi kunčerejci še trde, da povzroča zeleno krmljenje kuncem marsikatere bolezni, vendar so izkušnje pokazale, da je in ostane zelena krma najvažnejša za kunce. Pri u-živanju zelene krme opazimo, da so kunci ne le veliko živahnejši, temveč tudi da bolje izgledajo.
Razume se, da moramo biti pri zelenem krmljenju zelo previden. Zeleno krmo imenujemo ono krmo, ki jo svežo oziroma v sveži obliki po-kladamo domačim živalim, travo, deteljo, lucerno itd. Ne pokladajmo pa kuncem tar ke krme, dokler je še premlada, temveč šele takrat, kadar je že v cvetju ali pa vsaj malo pred razcvetjem. Zlasti mlade detelje ni priporočati, ker se je kunec rad preobje, nakar oboli ter pogine.
V posebno slast gre kuncem seveda tudi radič ter razna kuhinjska zelenjad. Solate pa ne dajajmo kuncem, ker prerada povzroča drisko. Pesa, repa in korenje so jim zlasti pozimi dobrodošla hra-
na, ker so jako sočnate in tečne. Istotako se kunci razveselijo kuhanih krompirjevih olupkov obenem z oparjeno deteljo ali otrobi.
Tudi popje in mlado listje raznega drevja in grmičevja jim gre kaj rado v slast, kakor akacijevo, hrastovo, brezovo, smrekovo, lipovo, bukovo, maklenovo, gabrovo ter leskovina. Skrajno škodljivo pa je uživanje stebel ali listja rastlin: vseh čebulnic na pr. podleska, dalje trobelike, pasje smrti rdečega naprstnika, krvomlečnika, pasje zeli, gren-koslada, kozjega parkeljca, vseh vrst zlatic, slednjič tudi krompirjevice ter češnjevih in slivnih listov. Najboljša suha krma je vsekakor seno in detelja, katere ne sme zmanjkati ne poleti ne pozimi, kajti pokladanje suhe krme obenem z zeleno prepreči marsikatere neljube posledice zelenega krmljenja. K suhi krmi prištevamo dalje tudi razna žita Izmed teh je najbolj priljubljena kunčja hrana oves, katerega pa jim ne smemo polagati v prevelikih količinah.
Marsikateri kunčerejec se pogostokrat vprašuje, potrebujejo Ji kunci tudi vode ali ne? Ne vedo si pa odgovora. Mnogo rejcev trdi sicer, da potrebuje vode samo zajka in sicer dva dni pred skotitvijo in dva dni po njej, medtem ko večina rejcev trdi, da je voda kuncem zelo potrebna oziroma vsaj v toliko potreb-
na kot drugim domačim živalim ter smatrajo odtegovanje vode za trpinčenje kuncev.
Na podlagi različnih mnenj rejcev se priporoča zlasti manjšim kunčerejcem sledeči način krmljenja in napajanja:
Pozimi: Dobrega sena in suhe detelje ne sme v kletki nikoli manjkati. Ne sme se pa pokladati morebiti ugreto, sprhnjeno, zaprašeno ali gnilo seno ali detelja. Poleg tega lahko krmiš kunce s kuhanim krompirjem ali krompirjevimi olupki, z otrobi, ovsem, koruzo, toda ne v preveliki količini. Tudi lahko krmiš s kuhinjskimi odpadki ali z gostimi pomijami, toda ne v preveliki množini in ne vedno iste vrste. Kadar pokladaš korenje, repo ali peso, tedaj ni potreba napajati, ker kunci zaradi obilnosti sokov v teh gomoljni-cah ne potrebujejo vode. Pač pa je treba napajati pri po-kladanju suhe krme. Toda voda za napajanje ne sme biti ledenomrzla, ampak se mora poprej primemo segreti. Posodic za vodo ne smemo puščati v kletki, ker jih kunci navadno prevrnejo, zadostuje tedaj postaviti posodo z vodo samo za kakih 5 do 10 minut v kletko; žival; se lahko tačas napijejo. ako so žejne.
Poleti: Tudi v poletnem času ne smejo biti kunci brez sena. Sicer se ga večkrat niti ne dotaknejo, ker jim je zelena krma bolj všeč, vendar naj ima vedno dovolj sena na razpolago. Glavna krma naj bo za poletni čas zelenje.
Naša skrb pa bodi, da kuncem nudimo čim večjo ižpiy membo. Ne smemo dolgo krm*' ti z zeleno krmo ene vrste-Najbolje je, da se tudi DP‘e“ dvakrat na teden poklada sa-mo suha krma. Te dni je treba tudi napajati, ostale dni Pa dobijo kunci dovolj vode v zeleni krmi. V vročih dneh Je vsekakor dobro dati živalim nekoliko vode, saj v kvar jim itak ne more biti. Kaj dobro je, če zlasti pozimi dodam0 vodi nekoliko kravjega ali k0? jega mleka. Posebno hvale^ ne za tak napoj so doječe zaj-ke, katerih mladiči postane)0 potem veliko krepkejši. Zelena krma naj se vedno p°kla' da le takrat, kadar ni mokra ne cd dežja, ne od rose ali cel° oparjena od slane. Tako zeie^ nje se mora prej osušiti (ne pa posušiti), ker bi se sicer o°[ javile kaj hitro razne bole*' ni. Zelo priporočljivo in umestno je negovanje sončnic, katerih liste, mladike in stebla jedo kunci s posebno slastjo in katerih seme ni samo krma za kunce marveč tudi za rutnino ter za pridobivanje semenskega olja.
Slednjič naj omenim še t°> da moramo stremeti za tem, da svoje kunce preredimo k° Ukor možno poceni, ker je na* glavni smoter, doseči mnogo okusnega in cenenega mesa-tolšče ter kožuhovine. PriP~' roča se kunčerejcem, da vzdržujejo skrajno snago, ne 1® kletkah, ampak tudi v vse prostorih, kjer bivajo kunci-
L
TEDEN
Volitve so za nami in ker o njih pišemo na drugem mestu, jih tu le omenjamo kot najvažnejši dogodek tedna, ki se je administrativno zaključil z u-radno proglasitvijo izvoljenih pokrajinskih svetovalcev v četrtek na osrednjem volilnem Uradu.
V ostalem pa je najvažnejša vest tedna prišla iz Haaga, kjer so podpisali sporazum med ENI in ostalimi petrolejskimi družbami, ki bodo soudeležene Pri gradnji, izkoriščanju in u-Pravljanju naftovoda Trst-Ba-varska z odcepom proti Dunaju. S tem je gradnja tega največjega naftovoda v Evropi, ki no dolg 480 km, prešla v novo fazo skorajšnjega uresničevanja. Gradnja naftovoda, ki bo imel svoj terminal v miljskem aalivu, skladišča pa na skrajnem robu žaveljske industrijske cone tik pod Dolino in Bo-ijuncem in ki bo na Tržaškem vodil preko kraške planote, bo stala predvidoma 120 milijard iir. Njegova zmogljivost bo znašala v prvih letih okoli 20 milijonov ton surove nafte, o-krog 1. 1970 pa že okrog 50 milijonov ton. V začetku bo v miljskem zalivu pristajalo po 500 ladij letno, kasneje pa o-krog 1000. Vest o podpisu sporazuma je vzbudila v tržaških Političnih in gospodarskih krogih veliko zadovoljstvo, saj bo naftovd pomenil veliko pridobitev za vso tržaško gospodarstvo. Izjave v tem smislu so dali med drugimi predsednik deželne vlade Berzanti, župan Eranzil, predsednik trg. zbornice Caidassi in drugi. Posebno vprašanje v tej zvezi pa je, kako bo z odkupom zemljišč med Dolino in Boljuncem, na katerih imajo tamkajšnji domačini svoja polja, vino a rade in drugo.
Pa tudi v ostalem je bil gospodarski sektor v tem tednu dokaj živahen. V torek se je mudila v našem mestu bolgarska gospodarska delegacija, <ri je imela vrsto razgovorov s Iržaškimi gospodarstveniki. Poudarjena je bila želja, da bi se bolgarski tranzitni promet skozi Trst, ki je bil nekoč precejšen, spet okrepil in keko bi ’-rst povečal svojo vlogo posrednika med italijanskim in bolgarskim gospodarstvom.
Prav tako v torek je bil v Tr-s u sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic Trsta in Kopra. Na tem sestanku so razpravljali, kako bi dosegli poglobitev industrijske kooperacije in poslovno tehnično sodelovanje. Koprska trg. zbornica je dala v tem smislu konkretne predloge, ki so sedaj v proučevanju.
V	okviru razstave «Trst 1954 do 1964 — eno desetletje prizadevanj« sta v tem tednu govorila predsednik zveze tržaških industrijcev dr. Doria, ki je prikazal razvoj tržaške industrije v povojnem razdobju in pri fem poudaril, da je danes v industrijskih obratih zaposlenih
42.000	do’avcev v primerjavi z
31.000	delavci leta 1954. V petek pa je v istem okviru govoril predsednik industrijskega Pristanišča, ki je prikazal razvoj industrijskega pristanišča nd njegovih skromnih začetkov do danes, ko je v njem že 99 velikih in ma'ih industrijskih obratov, v katerih je stalno zaposlenih 5500 delavcev, v gradnji pa je 14 tovarn, ki bodo zaposlile še 1800 delavcev. Dejal je tudi, da bi bilo treba za nadaljnji razvoj industrializacije, podaljšati veljavnost finančnih in carinskih olajšav za industrijsko dejavnost
Sindikalna dejavnost ni bila Posebno razgibana. V torek se js začeta stavka pomorščakov, zaradi katere so odplule doslej ’ !edje z zamudo 44 ur Na uranu za delo so se pogajali glede PIO odpustov pri Orionu, ki pa niso dnla nobenih rezultatov.
Deželni organi so nadaljeva-11 s svojim delom. Sestala se je Predvsem komisija za industriji. trgovino In obrtništvo odbornik Cociani je sprejel zastopnice žensk, v sredo pa Je tzšla 5. številka deželnega u-nadnega vestnika z objavo zakona o prejemkih začasnih deželnih uslužbencev.
Tržaški občinski odbor Je zklenil, da se bo občinski svet sestal jutri. Na dnevnem redu Je tudi razprava o proračunu Acegat za 1. 1964.
V	Slovenskem klubu Je bil krasen «Sovretov večer«, ki so ga pripravili ugledni gostje iz Ljubljane.
Tudi v videmski pokrajini so «lle prejšnjo nedeljo upravne volitve. Volivci so glasovali za Pokrajinske občinske svete. Pomembno je, da je na teh volitvah prejel slovenski kandidat Izidor Predan, ki je kandidiral *>a listi Italijanske komunistična stranke, za volilno okrožje Šempeter Slovenov, 940 glasov 10.000, kolikor jih je bilo Juaanih v tem okrožju. Drugi pomemben uspeh je izredno napredovanje socialdemokratske ■franke, ki je prvič po vojni
dobila absolutno večino v občinah Srednje v Beneški Sloveniji in v Pontebi v Kanalski dolini. Močno se je okrepila ta stranka tudi v ostalih beneških občinah ter s tem zelo omajala absolutno moč krščanske demokracije.
V Ljubljani so se v četrtek sestali predstavniki občine Gorica, pokrajinske uprave in trgovinske zbornice ter župan iz Nove Gorice in župan iz Ljubljane. Predstavniki obeh obmejnih občin so namreč v Ljubljani načeli vprašanje izgradnje avtomobilske ceste Palmanova — Gorica — Nova Gorica — Ljubljana, ki bi bila ža to področje ob meji velikega gospodarskega pomena. Zastopniki o-beh obmejnih mest in pa Slovenske republike so napravili korak dalje pri iskanju zadovoljive rešitve tega vprašanja, čeprav obstajajo tako na eni kakor tudi na drugi strani objektivne težave, ki jih bodo morali premagati postopoma in ne samo na krajevnem, temveč na mednarodnem najvišjem nivoju.
Goriška prefektura je objavila predloge, ki naj postopoma omilijo hude gospodarske posledice, ki jih kriza proizvodnih sektorjev povzroča našemu prebivalstvu. Svoje predloge je sestavila na podlagi dogovorov z operaterji, sindikalnimi zastopniki in predstavniki najrazličnejših kategorij, ki so vsak s svojega področja navedli najnujnejše ukrepe v industriji, trgovini, obrtništvu itd.
Sinoči se je v Gorici začelo mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki jih pevsko društvo Seghizzi prireja v okviru Andrejevega sejma. Sinoči so v dvorani telovadnega društva nastopili furlanski zbori, danes pa bodo tri tekmovanja moških in mešanih zborov iz Slovenije, Koroške in naše dežele.
Klub Simon Gregorčič je priredil preteklo sredo uspešen večer, posvečen goriškemu politiku Andreju Gabrščku. O njem je predaval Branko Marušič, asistent na Inštitutu za manjšinska vprašanja v Ljubljani. Ob tej priliki je bila v prostorih kluba razstava slovenskega tiska izpred prve svetovne vojne, ki sta jo omogočili državna knjižnica v Gorici in Studijska knjižnica v Trstu. V sredo 2. decembra bo večer posvečen slovenski socialni liriki, na katerem bodo brali pesmi študentje iz Nove Gorice.
PO NAJBOLJŠIH TRŽNIH POGOJIH BOSTE LAHKO KUPILI NAJKVALITETNEJŠE TELEVIZORJE
o AVT0V0X • SIEMENS • MINERVA
PRI
RADIO S. R0SELLI
TRST
Ul. Tor S. Piero št. 2 Tel. 31294
NAPELJAVA ANTEN ZA I.,
II ter JUGOSLOVANSKI PROGRAM
PRODAJA NA OBROKE
ZA RAZNE BOLEZNI NAM NARAVA SAMA NUDI NAJBOLJŠA ZDRAVILA
TERME V PORTOROŽU: Solne kopeli
blatne kopeli in obloge, inhalacije
Indikacije: razna revmatična obolenja, bolezni veznega tkiva, obolenja dihalnih organov, sladkorna bolezen, nekatere kožne bolezni itd.
Človek večkrat pozablja ali se ne zaveda, da mu narava sama v mnogih primerih nudi najboljša zdravila za razne bolezni in lek proti bolečinam, ki ga mučijo. Ves splošni sodobni na-
vili, razširili in mili
Kopalna kad za razne kopeli
predek pa nam omogoča, da temeljiteje spoznavamo to, kar nam narava nudi, in da koristneje tudi uporabljamo za svoje zdravje.
Že pred 50 in več leti so prvi, tedaj še zelo redki, tuji turisti odkrili, da ta pri Portorožu ni samo lepa obala in milo podnebje, ampak da so pri Luciji in Sečovljah soline, na katerih se ne kopiči samo sol, ampak tudi zelo učinkovito zdravilo za revmatizem in podobna obolenja. Dober glas gre v deveto
PRALNI STROJI
avtomatični, superavtomaticni in ultrasuperavtomatični SIEMENS — MINERVA
— NAONIS — INDESIT
ter vsi elektrogospodtnjski predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektroindustrij skih potrebščin
IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE
fco BIVALIŠČE
Radin trgovina
SERGIO ROSELLI
Trieste • Trst
Ul. Tor San Piero 2 - Tel. 31294
vas in tako je nastal — iz nekaj revnih hišic — Portorož.
Prve termalne kopeli so bile pri hotelu Palače že pred prvo svetovno vojno in so nato delovale spet vse do začetka zadnje vojne. Popolnoma naravno, da Portorož ni mogel biti brez svojih term. Zato so jih pred dvema letoma popolnoma obno-sodobno opre-z vsemi napravami. Spet prihaja vedno več gostov iz raznih držav, ki iščejo v Portorožu ne samo morje in sonce. Marsikdo pride ves sključen, ali z berglami, ali naglušen, ali hripav, odhaja pa zdrav in čil.
V termah hotela Palače — 11 moderno opremljenih kabin, klimatsko zračenje, čakalnica, neposredna povezava s hotelskimi sobami — nudijo gostom kopeli v topli morski vodi, solne kopeli, blatne kopeli, blatne obloge, inhalacije z razredčeno solnico in masažo. Vse je pod vodstvom zdravniškega specialista, službo pa opravlja strokovno invežbano osebje. Zdravnik pregleda gosta, ugotovi njegovo zdravstveno stanje in določi vrsto ter trajanje zdravljenja. Povprečno traja zdravljenje od 14 do 21 dni.
In zakaj vse tako priporočajo zdravljenje v teh termah? Navedli bomo nekaj indikacij: revmatična obolenja:	kronični
sklepni revmatizem (artritis in ertrose, spondilitis in spondilo-se), kronični muskolarni revmatizem (npr. lumbazo) in kronični živčni revmatizem (na primer ishias in druga nevritide, trigeminus in druge nevralgi-je). Bolezni veznega tkiva in posledice. Naknadno zdravljenje poškodb (kostolomi izpahi in distorzije). Obolenja dihalnih organov: katarji in kronična vnetja nosu, obnosnih duplin, tub, grla (vključno tonsile), sapnika, bronhij ter pri astmatičnih pojavih. (Inhalacije z razredčeno slanico). Prekomerna debelost, sladkorna bolezen. Rekonvale-scenca in utrjevanje po raznih prestanih operacijah ali drugih prestanih težjih boleznih. Ozebline, nekatere anemije in kožne bolezni (kronični dermatitisi in nekatere dermatoze). Splošna živčna slabost in nekatere oblike krvnega pritiska (znižanega in zvišanega, posebno živčnega, izčrpanosti in podobno).
Zakaj Ima slanica take lastnosti? Slanica nastane v solinah na povsem naraven način. V zajetih bazenih morska voda izhlapeva ter pri določeni koncentraciji se kristalizira morska sol. Preostane močna hiperto-nična tekočina, ki je izrecno bogata magnezijevih soli. To je slanica, ali «acqua madre«. Magnezijeve soli večinoma uspešno delujejo proti kroničnim vnetjem raznega izvora.
Morsko blato pa nastane na dnu solniških bazenov zaradi preprerelosti laporjevega peščenca in Je tudi prepojeno s slanico, povrh pa še bogato organskih snovi iz morja. Uporabljajo ga v obliki oblog (delne ali cele) ter za blatne kopeli v morski vodi. Omenimo naj še, da morsko vodo dobivajo v terme neposredno iz morja skozi dolge cevi, blato in solnico pa dova-. žajo iz solin.
Kdor trpi zaradi zgoraj omenjenih obolenj, naj se spomni na terme v Portorožu in naj poskusi. Prav gotovo mu ne bo žal.
Blatna obloga. Prisoten zdravnik specialist
Blatna kopel
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiimuiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiMiumiiiiniimii
55 let skupnega življenja
že večkrat smo pisali o zlatih porokah, kar je vsekakor važen dogodek, 50 let skupnega življenja.
V tem članku pa poročamo o zakoncih, ki že 55 let skupaj živita v zakonskem življenju. Ta veliki praznik sta v petek v Boljuncu slavila Marija Žerjal in Mihael Maver, po domače «Mežnarjevi». Poročila sta se namreč 27. novembra 1909 v domači cerkvi.
Slavljenec se je rodil v Boljuncu v kmečki družini. Njegov pokojni oče Ivan je leta 1858 prevzel mesto «mežnflrja», po njegovi smrti pa opravlja to službo današnji slavljenec. «Mežnarjeva» družina opravlja to službo v Boljuncu že 106 let, že od otroških let vstaja Miha vsak dan zelo zgodaj zjutraj ln z zvonjenjem naznanja vaščanom jutro. Njegova skrb je, da se zvon zopet oglasi opoldne in tudi zvečer. Ob velikih praznikih je pri nas razširjen običaj pritrkovanja. Včasih so fantje z veseljem pomagali pri tem, sedaj pa mora Miha večkrat opravljati to delo sam, s pomočjo svoje žene.
Vse svoje življenje je slavljenec preživel v domači va§i, razen od 1915. do 1918. leta, ko je moral v vojno in je pustil takrat doma ženo z dvema otrokoma. Miha pa se v glavnem pridno ukvarja s kmetijstvom. Kljub visoki starosti (rodil se je 7.9.1886) je še vedno zdrav in čil in se še vedno rad loti vsakega dela.
Slavljenka Marija se Je rodila v številni kmečki družini v Boljuncu 14. avgusta 1889. V letu njene poroke se je rodil njen zadnji brat, ki je bil trinajsti po vrsti Najstarejši pa je tedaj pravkar odslužil vojaško službo. Marija je bila vedno pridna in skrbna gospodinja, kar je še danes Nad 60 let je bila perica, sedaj pa pere samo cerkvene prte in domače perilo.
Slavljenca sta imela 7 otrok, od katerih jih je še 5 živih, dva od teh živita v Jugoslaviji. Med osvobodilno borbo je družina Maver sodelovala po svojih močeh, trije sinovi pa so bili v partizanih
Čestitkam njunih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.

JADRAN - Sežana
IMPORT
E X P O R T
s svojimi obrati Marmor
• Kobilarna Lipica
• Restavracija Lipica • in s predstavništvi v Kopru, • Ljubljani in Beogradu
Ob dnevu republike 29. novembra pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta
DOKONČNI IZIDI UPRAVNIH VOLITEV
Pokrajinske volitve
Na upravnih volitvah 22. in 23. novembra so bili Izvoljeni v tržaški pokrajinski svet naslednji svetovalci posameznih strank:
PSI: ing. Josip Pečenko
KPI: Jelka Gerbec, Mario Colli, Galliano Donadel, Giuseppe Burlo, Giorgio Rossctti in dr. Laura Weise-
LSS: Drago Legiša
KD: dr. Alberto Savona, Arturo Vigini, Mario Dasste vich, Carlo Celli, Mariano Maly, Sergio Visintini, Gennaro Degano in Mario F osebi
PSDI: Lorenzo FogJier in Gianni Giuricin PLI: od v. Corrado Jona, Gianpaolo Hruby in Carlo Beltrame
MSI:	Luigi Chiandussi. Attilio Angiolino in Luigi
Ruzzier.
Kot je razvidno iz gornjega seznama, so med novimi pokrajinskimi svetovalci trije Slovenci, in sicer:
ing. Josip Pečenko, Jelka Gerbec in Drago Legiša. Posamezne stranke bodo imele naslednje število svetovalcev v pokrajinskem svetu:
KPI 6. PSI 1, LSS 1, KD 8, PSDI 2, PLI 3, MSI 3. Pokrajinski svet videmske pokrajine pa bo sestavljen ta. kole: KD 18, KPI 5. FSI 5. PSDI 4, PLI 2. PSIUP 1, MSI I.
Občinske volitve
Izidi v petih od šestih občinah tržaške pokrajine.
Na občinskih volitvah so bili izvoljeni naslednji občinsld svetovalci:
OBČINA DEVIN. NABREŽINA LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: Albin Škerk, Dušan Furlan, Mario Criscenti, Rudolf Grgič, Josip Marušič, Ab-don Vižintin.
KD: Raffaello Corberi, Sergio Bandini, Antonio Beltrami, Pietro Clon, Luciano Colomban, Giuseppe Frisolini, Albert Zan-domeni.
PLI: Fulvio Ettore
PSDI: Marcello Fabris
PSI: Vittorino Caldi, Agostino Zerilli
LSS: Josip Terčon, Dragomir Legiša, dr. Jože škerk.
OBČINA ZGONIK
LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: Josip Guštin, Vladimir Cibic, Ivan Doljak, Ivan Godina, Karel Grilanc, Albin Hrovatin, Franc Husel, Albin Kralj, Boris Milič, Danijel Milič, Just Pegan, Franc Colja
LSS: Vladimir Rebula, Miroslav Žigon, Karel Štolfa.
OBČINA REPENTABOR
DEMOKRATIČNA ENOTNA LISTA: Egidij Bajs, Milan Pu-rič, Albin Guštin
LSS: Mihael Guštin, Josip Doljak, Karel Guštin, Edvard Guštin, Emil Guštin, Ludvik Guštin, Milan Hrovatič, Alojz Milič, Karel Škabar, Karel Škabar, Roman Škabar, Avgust Zlobec.
OBČINA DOLINA
OBČINSKA ENOTNA LISTA: Dušan Lovriha, Josip Bolčič, Milan Kuret, Bazilij Hrvatič, Josip Prašelj, Drago Slavec, Veljko Smotlak, Josip Sancin, Just Klun, Veronika Kralj PSI: Marino Bandi, Josip Lpvriha
LSS: Alojz Tul, Nikolaj Kosmač, Mirko Žerjal, Ugo Lovrečič, Mario Zahar
KD: Alfio Cumani, Luciano Hlacia, Federico Burlon.
OBČINA MILJE
LISTA FRAUSIN: Gastone Millo, Giordano Pacco, Kiijan Ferluga, Vincenzo Campagna, Nereo Martinelli, Gino Fontanot, Luciano Cicogna, Pietro Viola, Paolo Nicolini, Glovanni Fran-ceschinel, Bonomo Tominez, Libera Mauro por. Costanzo, Pa-squale Turco, Redenta Rossetti por. Pacco, Josip Škerjanc -Scheriani
KD: Amelia Postogna, Vinicio Felluga, Fulvio Cernigol, Giordano Pontini, Luciano Birsa, Fabio Opara, Giuseppe Rizzi, Pietro Parentin, Paolino Paolini, Eugenio Dragan PSDI: Egidio Canziani, Giorgio Menguzzato PSI: Pietro Robba PRI: Arrigo Viezzoli PLI: Italico Stener.
V videmski pokrajini so bile občinske volitve v 19 od 20 občin, v katerih prebivajo Slovenci. Izidi so naslednji: PRAPROTNO: PSDI 332, K D 407.
ŠT. PETER SLOVENOV: K D 564, PSDI 259, «Autonomia • Rinascita« 136.
ŠT. LENART: KD 446, PSDI 248.
SREDNJE: PSDI 212, KD 203,
SOVCDNJE:	KD 427, PSDI 302.
GRMEK: KD 181, PSDI 183.
PODBONESEC: KD 695, PSDI 203.
DREKA: KD 185. PSDI 85
FOJDA: KD 882, PSI 228. «Autonomia • Rinascita« 171. NEME: KD 1040. «Autonomia • Rinascita« 551.
TIPANA: KD 47, «Coltivaton diretti« 10.
BRDO: KD 640, PSDI 301.
CENTA:	KPI 63. MSI 349, PSI 1377, PLI 230, PSDI 576,
KD 2662.
AHTEN:	KD 632, «Alleanza democrafcica« 257.
GORIANI: KD 216, «Autonomia • Rinascita« 43.
REZIJA: KD 392. PSDI 168, neodvisna rezijanska demokratična lista 72.
TRBIŽ:	KPI 323, MSI Abete 445, PSI 544, PSDI 591, PLI
231. KD 1451.
NABORJET - OVČJA VAS: Lista «Campana» 273, KD 156. PONTEBA: «Unione Socialista« 720, KD 502.
TRST
Ul. Boccacri 3 Telefon 28 37.3
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse krate inozemstvo
tudi v
AVTOPROMET GORICA
NOVA GORICA - tel. 20.44
s poslovalnicami Gorica - tel. 20-44 — Tolmin — tel 33 — Ajdovščina — tel. 89 — Postojna — tel. 110 — Sežana — tel. 44 — ter poslovalnicami turistične agencije -IZLETNIK* v Nori Gorici in v Bovcu, nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od Triglava do Jadrana Vrši tudi vse vrste tovornih storitev.
Ob dnevu republike pošilja kolektiv
vsem	ljudem.
E:;;iiHiiilHmnmimnil»il<;:niltlBm;ffi8ig3S:ipiun:3fPg:::g>^»«8a»a^iHBm»«13nil;;5SSS;^	.............ITmilHUlIHMI
PRIMORJE EZPORT
NOVA GORICA rožna dolina 15
IZVOZNO ★ UVOZNO ★ PODJETJE
Ob dnevu republike 29. novembra čestita delovni kolektiv vnem ljudem na svetu, ki se borijo *a mir
JUGOSLAVIJA
Telefon: 2081	2068	2088
Brzojavi: PRIMOKJE E.NPOHT Tekoči račun 600-31/1-39 pri JUB Ljubljana
Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.4, najnižja 9.3, ob 19. url 12.4; zračni tlak 1006.5 pada, vlaga §1 odst., veter 5 km vzhodnik jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.6, padavine 4 mm.
Tržaški d n e v si I Si
Danes, NEDELJA, 29 novembra
Vinko
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.01. Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 14.31 Jutri, PONEDELJEK, 30. novembra Andraž
NA TRŽAŠKI UNIVERZI ZASEDANJE O SOC. ZAVAROVANJU
Socialna bremena v EGS bo treba s časom poenotiti
Izdatki za socialne dajatve so v Italiji mnogo višji kot v drugih državah
članicami. Prav tako bo morala biti višina socialnih dajatev predhodno postavljena na isto višino v vseh prizadetih državah.
Danes zjutraj in popoldne se bo delo strokovnjakov na univerzi nadaljevalo, nakar se bo v večernih urah srečanje zaključilo z diskusijo, morebitnimi pojasnili predavateljev ter z zaključno resolucijo predsedstva.
SINOČI NA GEN. KONZULATU
Sprejem ob državnem prazniku SFRJ
Ob jugoslovanskem državnem prazniku sta sinoči generalni konzul SFRJ v Trstu Rudi Janhuba
Na tržaški univerzi se je včeraj zjutraj začelo napovedano srečanje strokovnjakov s področja socialne varnosti, ki ga je organiziral Evropski inštitut za poenotenje delovnega prava ob sodelovanju z Italijanskim centrom za proučevanje finančnih vprašanj. Otvoritvenih svečanosti so se poleg številnih strokovnjakov udeležili tudi državni podtajnik na ministrstvu za javna dela De Cocci, ki jg predstavljal vlado, vladni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil in številni drugi predstavniki političnega in družbenega življenja našega mesta.
Rektor univerze dr. Origone je pozdravil goste in prisotne osebnosti ter izrazil svoje zadovoljstvo. da je Evropski inštitut za poenotenje delovnega Drava izbral za to srečanje prav tržaško univerzo. Župan Franzil je pozdravil goste v imenu tržaškega mesta ter je poudaril, da takšna srečanja na evropski ravni pričajo o tem, da tudi tržaško področje aktivno sodeluje pri tihi revoluciji, ki ie v tem času poraja v socialnem 'n gospodarskem razvoju Evrope.
Po krajših pozdravnih govorih fctevilnih drugih osebnosti je prof.
F. Forte s turinske univerze predaval o sedanji problematiki socialnih daiatev v državah Evropske gospodarske skupnosti in izven nje. Srečanie strokovnjakov je bilo namreč organizirano na temo «Socialne dajatve v državah Evropske gospodarske skupnosti«. Govornik je med drugim omenil, da se Višina proizvodnih stroškov za zaposleno delovno silo v Italiji že močno približuje višini teh stroškov v drugih državah članicah EGS, ter jo na posameznih področjih celo prekaša. Glede socialnih dajatev pa je Italija daleč pred drueimi članicami. Brez družinskih doklad, ki jih ni mogoče imeti strogo za socialne dajatve, so te dajatve v Italiji mnogo višje kakor v drugih državah, in to posebno v primerjavi z Belgijo in Francijo. Same družinske doklade predstavljajo v Italiji nekako 10 do 17 odstotkov prejemkov od dela, medtem ko v Franciji ne presegajo 10-13 odst., a v Zah. Nemčiji predstavljajo le 1 odst. prejemkov (plač in mezd).
V popoldanskih urah je imel dališe predavanje prof. G. Ferri z rimske univerze, ki je zagovarjal v glavnem dve tezi: 1. socialno zavarovanje je predvsem javna storitev: zaradi tega morajo k njenemu vzdrževanju in izvajanju (prispevati vse kategorije državlja-inov brez izjeme in ne glede na to, ali gre za delavc? ali za delodajalce, za industrijske ali druge organizacije. 2. Z ozirom na to, da je to gledišče v posameznih drža-vAh članicah Evropske gospodar-ske^skuphosti zaenkrat različno, bo treba v okviru te evropske organizacije poenotiti zakonodajo, ki se nanaša na socialno zavarovanje.
Dokler to vprašanje ne bo rešeno, bo zdravo tekmovanje med operaterji iz šestih prizadetih držav nemogoče. To pa še ni vse: v okviru Evropske gospodarske skupnosti mora prej ali slej priti do tega, da bo vprašanje socialnega zavarovanja rešeno vzajemno in Skupno, to se pravi, da bo celotni evropski skupni trg postal ena sama ((zavarovalnica«, njeni zavarovanci pa bodo državljani vseh včlanjenih držav. Preden pride do tega. Da bodo seveda morale pasti politične gospodarske meje med
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Dr. Corsini obsojen pogojno na dvanajst mesecev zapora
Sodniki so menili, da ne gre za izsiljevanje, temveč le za osebno nasilje
in njegova soproga priredila v prostorih konzulata na Furlanski cesti sprejem, katerega so se udeležili najvišji predstavniki krajevnega političnega, javnega, kulturnega in gospodarskega italijanskega in slovenskega življenja.
Med drugim; so bili na sprejemu vladni deželni komisar dr. Mazza s soprogo, tržaški župan dr. Franzil, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, predsednik tržaške pokrajine dr. Delise, kvestor dr. Pace, najvišji predstavniki vojaških oblasti, številni parlamentarci, župani slovenskih podeželnih občin, deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, predstavniki tiska in drugi povabljenci.
-Sprejem je potekel v prijetnem vzdušju in v prijateljskem kramljanju.
V ŠOLSKI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE
Odobritev zakona o staležu nekaterih šolnikov na Tržaškem
Zakon se tiče tudi kakih 27 slovenskih šolnikov
Kakor poročajo iz Rima, je komisija za javno vzgojo pri poslanski zbornici odobrila v zakonodajni stopnji osnutek zakona glede ureditve staleža nekaterih šolnikov na Tržaškem. Gre namreč za prehod v redni stalež šolnikov, ki so zdaj šg v tako imenovanem prehodnem posebnem staležu in v posebnem staležu. Zakon bo moral odobriti še senat, da bo lahko stopil v veljavo.
Omenjeni osnutek zakona ima 5 členov. PTvi člen predvideva razširitev ugodnosti čl. 1 in 2 zakona št. 16 od 15. jan. 1960 na profesorje posebnega prehodnega staleža na Tržaškem, za njihov prehod v redni stalež. Drugi člen določa predpise glede prošnje za prehod v redni stalež profesorjev, ki so kakorkoli dosegli habilitacijo in ki so vpisani v posebni stalež, ter glede načina njihovega prehoda v redni stalež, Naslednji člen določa predpise za
IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKTOBER
Zastoj prodaj v trgovini na drobno in zvišanje pristaniškega prometa
Število zaposlenih je ostalo v glavnem nespremenje-- 31. oktobra na Tržaškem 306.792 prebivalcev
no
Trgovinska zbornica je izdala poročilo o gospodarskem položaju v oktobru. Iz njega je razvidno, da je znašala proizvodnja litega železa 14.801 tono, nasproti 15.154 tonam v istem mesecu lani. V prvih desetih mesecih je znašala proizvodnja litega železa 142.822 ton, to je 6.7 odst več kakor lani v istem razdobju. V rafinerijah so predelali 137.848 ton surovega olja nasproti 121.123 v oktobru lani. V prvih desetih mesecih so predelali 1.305.867 ton surovega olja, to je 6.7 odst. več kakor lani. V konopljami so izdelali 3684 stotov proizvodov, to je 2.6 odst. manj kot lani. V prvih desetih mesecih pa so izdelali 34.370 stotov, to je kar 12.3 odst. manj kot v istem lanskem razdobju.
Trgovina na debelo in zunanja trgovina sta bili v oktobru- zadovoljivi. V oktobru so ugotovili večji dotok avstrijskega tranzitnega blaga. Prodaje na debelo so se zmanjšale v primeri' s septembrom pri gradbenem materialu in pri železarskih izdelkih.
Prodaja na drobno je ostala približno na enaki ravni kakor oktobra lani. Nekoliko več so prodali oblačil v primerjavi s poletnimi meseci. Nespremenjena pa je o-stala prodaja obutve in živil. Precej več so prodale knjigarne in papirnice zaradi začetka šolskega leta. Na splošno je bilo v drugih trgovinskih panogah na drobno precejšnje mrtvilo. V glavnem so povpraševali kupci po cenejšem blagu. Povečale pa so se nekoliko prodaje na obroke ali z nakazili. Zaradi zastoja so se povečale tudi zaloge, zlasti v trgovinah z oblačili, česar je kriva tudi preveč spremenljiva moda.
Cene mlečnih izdelkov, prekajene svinine in svinjskih maščob na debelo so težile k poviškom. Nespremenjena je ostala cena vi-
na lanske letine. Tudi cena popra ;n drugih začimb je težila k naraščanju.
V oktobru so potrošili na našem področju 39.000 kg tobaka, to je 8.7 odst.' manj kot lani. V prvih desetih mesecih pa so potrošili 421.207 kg tobaka, to je 4.7 odst. več kot lani. Mesa smo pojedli 11.130 stotov nasproti 9807 stotom v septembru in 10.682 stotom v lanskem oktobru. V prvih desetih mesecih je znašala potrošnja mesa 97.824 stotov, to je 2.2 odst. več kot lani. Rib, rakcev in mehkužcev smo pojedli 2277 stotov, v prvih desetih mesecih pa 27.263 stotov oziroma 19.8 odst. več kakor lani.
Na trgu na debelo so prodali 28.458 stotov povrtnini in krompirja in 31.149 stotov sadja, to je za okrog 2000 stotov več kakor lani v istem mesecu.
Pomorski trgovinski promet je dosegel v oktobru 413.594 ton, to je 7.3 odst. manj kot v septembru. V primerjavi z istim mesecem lani pa se je promet zvišal za 32.1 odst. V prvih desetih mesecih j« znašal promet 4.386.041 ton, to je 8-9 odst. več kakor lani v istem razdobju. Železniški promet je znašal 155.629 ton, to je 6.9 odst. več kakor v septembru.
V	prvih desetih mesecih pa je znašal ves železniški promet milijon 581.385 ton, to je 3.7 odst. manj kot lani. Potnikov pa je odšlo s tržaške postaje 54.596.
31. oktobra je bilo v tržaški zastavljalnici zastavljenih 102.133 predmetov v skupni vrednosti 866 milijonov lir.
Skupno so plačali na našem področju v oktobru 2 milijardi in 844 milijonov lir davkov, od katerih je odpadlo 2 milijardi 107 milijonov na IGE. V oktobru je bil proglašen en stečaj, meničnih protestov pa je bilo 1650 za skupno 110.064.803 lire.
31. oktobra je bilo zaposlenih 96.679 oseb, to je 77 več kakor konec septembra. V primerjavi z 31. oktobrom lani se je število zaposlenih zmanjšalo za 1.3 odst. Brezooselnih pa je bilo 7763, to je 7S več kakor konec septembra.
V	primerjavi z 31. oktobrom lani pa. je bilo brezposelnih za 7.1 odst. manj. V oktobru je stavkalo 8889 delavcev, zaradi česar je bilo izgubljenih 117.637 ur dela.
V hotelih im drugih prenočiščih
je bilo 24.818 nočnin italijanskih turistov in 23.875 tujih gostov. V primerjavi z istim mesecem lam se je število nočnin tujih gostov zvišalo za 33.8 odst. domačih pa znižalo za 12.3 odst.
31. oktobra je znašalo število stalnega prebivalstva na tržaškem področju 306.792. Rodilo se je 356 otrok, umrlo pa je 336 ljudi. V tržaški občini je bilo 31. oktobra 279.987 stalnih prebivalcev.
dosego habilitacije. Četrti člen govori o prehodu v redni stalež učiteljev osnovnih šol, ki so zdaj vpisani v posebni stalež (albo e quadro speciale). Zadnji člen pa določa kritje finančnih stroškov za izvajanje zakona. Podrobneje bomo lahko poročali, ko bo zakon odobren in objavljen.
Na Tržaškem je 11 slovenskih učiteljev v tako imenovanem posebnem staležu, v posebnem prehodnem staležu je 10 profesorjev, v posebnem staležu pa od 5 do 7 profesorjev.
V posebni stalež je imel pravico priti leta 1959 tisti učitelj, ki je bil neprekinjeno v službi na šolah Tržaškega ozemlja od 15. julija 1947. Ta stalež nudi seveda manjše pravice kot redni stalež. Ugodnost je predvsem v tem, da jamči učitelju zaposlenost do u-pokojitve, ne predvideva pa rednih poviškov plače. Isto velja seveda tudi za profesorje.
Gledališča
VERDI
Zaradi stavke nameščencev nih gledališč je
Seje komisij deželnega sveta
Jutri ob 10. uri bo ponovno pričela svoje delo četrta komisija deželnega sveta za industrijo, trgovino in obrt, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu deželnega odbora o nadzorstvu dežele nad konzorcijema za industrijski razvoj v tržiški občini in na področju Aussa - Como.
V torek se sestane 5. komisija za javna dela, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu za vključitev Selada v deželni upravo. Končno se bo v torek sestala tudi prva komisija, ki ji bo predsednik Berzanti poročal o zapslenem deželnem osebju.
Resno zdravstveno stanje zaradi majhne rane
Navadna rana na desni roki Je bila usodna za 36-letnega skladiščnika Viktorja Daneva z Opčm, Ul. dei Cipressi 13. V sredo se je med natovarjanjem tovornika v žaveljskem pristanišču pri podjetju Canarutto, kjer je zaposlen, ranil v roko. Danev si je tedaj rano razkužil in nadaljeval z delom. Toda rana ga je začela boleti m včeraj ponoči okrog A ure je moral zaprositi za zdravniško pomoč. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na I. medicinski oddelek.
Predložitev zakona o deželnem načrtovanju
Deželni odbor je predložil deželnemu svetu zakonski načrt o postopku za deželno načrtovanje ter za izdelavo razvojnega načrta. Ta teden ga bo proučila prva komisija deželnega sveta. Zakonski načrt je sestavljen iz 13 členov, ki govore o pristojnostih dežele pri gospodarskem načrtovanju, deželnega centra za načrtovanje in stalnega posvetovalnega odbora.
oper-
zadnja predstava Rossinijeve opere »Viljem Tell«, ki bi morala bit; na programu danes zvečer za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah, preložena na ponedeljek 30. t.m. z začetkom ob 20.30 z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Iz istega razloga bo tudi predstava Bergove opere »Vozzeck«, ki je bila predvidena za dnevni red v nedeljo, preložena na torek, 8. dec.
TEATRO STABILE
V Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bandena) danes ob 17. uri nudi Fi-lippo Criveli glasbeni program z Milly. Velik uspeh.
Nazionale 14.30 «1 marziani hanno 12 mani« Franco Franchi, Ciccio Ingrassia
Arcobaleno 14.00 «11 giardino di ges-so» Technicolor. Deborah Kerr, John Mills.
Excelsior 14.30 «Topkapi« Technicolor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Shell.
Fenice 14.30 «...e venne il giorno della vendetta« Gregory Pečk, Daniela Rocca, Anthony Quinn.
Grattacielo 14.30 «Scandalo in soneta« James Franciscus, Suzanne Ple-shette, Genevieve Page.
Alabarda 14.00 «L’amore primitivo« Technicolor. Franchl-Ingrassia, Jan-ne Mansfield. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 14.00 «Una adorabile idiota« Brigitte Bardot, Anthony Perkins.
Aurora 16.30 «Per un pugno di dot-tarii.
Cristallo 14.30 »Schiavo d-amore» — Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 14.30 «La settima alba« Tecn-mcolor. VVilliam Holden, Susan York,
Garibaldi 15.00 «Desiderio n el sole« Technicolor. Angie Dickinson, Peter Finch.
Impero 15.30 21.30 «1 vincitori«.
Vittorio Venelo 16.00 «Quella oosfa estate« Technicolor Henry Fonda.
Moderno 13. 15.50 18.45 22. «Gli am-mutinati del Bounty» Technicolor. Marlon Brando.
Astra 15.00 18.00 21.00 «11 cardinale«.
Astoria 14.00 «La pantera rosa« — Technicolor. David Niven.
Abbazia 14.00 «A 007 dalla Russia con amore« Technicolor. Sean Con-nery, Pedro Armendariz.
Ideale 13.30 «Vento selvaggio« Technicolor. John Wayne, Susan Hay-vvorth.
Včeraj popoldne se je zaključi-pred kazenskim sodiščem redsednik Rossi, tožilec Ballari-, zapisnikar De Paoli, obramba trgna, zastopnika zasebne stran-■ Berton in Ulcigrai) obravna-i proti 47-letnemu prof. Linu >rsiniju, ki je bil obtožen izsi-?vanja, zasebnega nasilja, kle-■Lunja, sramotenja in nadlegova-a po telefonu. Kot smo že poroti, je javni tožilec zahteval zanj ed dnevi zelo hudo kazen: ne-ij čez trt leta zapora. Zastopm-i zMehne stranke pa sta s svo-strani zahtevala poleg kazen-;e oljspdbe prof. Corsinija tudi ičutno gmotno povračilo škode, sta jo po njunem mnenju utr-;la prof. Adovasio in njegova vša uslužbenka Laura Querelo-
i.
Kazenski »odniki so v precejšnji eri .Spremenili prvotno obtožni-). Prof. Corsinija so sicer spo-tali za krivega ter ga obsodili a 9 mesecev zapora in tri mese-; pripofa, toda kazen je pogoj-a in je ne bodo vpisali v kazen-li list.
Razsodba se glasi približno ta-ole: prof, Corsini je zakrivil po-tus zasebnega nasilja, in sicer dvema različnima dejanjema: a eni strani je zahteval od odv. .dovasija, da mu mora izplača-180.0(10 lir zato, da bi ga pre-ehal nadlegovati po telefonu, a a drugi strani je grozil Querelo-i, da bo obvestil ženo nekega ržaškega podjetnika o dekleto-em ljubezenskem razmerju z loškim, če ne prekine svojih od-osov s tekmecem. Sodniki so v »m primeru menili, da ne gre a izsiljevanje, temveč samo za asebno nasilje, kar seveda zelo niža kazen, ki jo predvideva ka-enski zakon. FTav tako so sod-liki spoznali Corsinija za krive-
ga nadlegovanja s telefonom. Ta prekršek pa je seveda blažje narave ter je kazen omejena samo na pripor. Glede ostalih obtožb pa so sodniki menili, da je treba v pogledu nekaterih ukiniti kazenski postopek zaradi amnestije ali pa zato, ker prizadeta stranka ni tožila obtoženca. Sodniki so še sklenili, da bo o povračilu škode sklepalo civilno sodišče.
Zdi se, da je razsodba vsaj do gotove mere zadovoljila celo samega obtoženca. Baje je prof. Corsini pričakoval hujšo kazen, ker je v določenem trenutku po-satlo očitno, da so sodniki prišli do prepričanja, da je prav on zakrivil razne prekrške[ Kljub temu pa je prof. Corsini menda sklenil, da se bo pritožil proti razsodbi na prizivno sodišče. Ne ve se še, če bo to storil tudi javni tožilec.
Huda prometna nesreča v Ulici Soncini
V Ul. Sončim blizu stavbe št. 102 se je sinoči dogodila huda prometna nesreča. 22-letni Sergio Sancin iz Ul. Soncini 48 je z vespo TS 33764 povozil 57-letnega Bruna Godino iz istoimenske ulice 45, ki je hodil po levi strani ceste proti po kopališčem.
Ponesrečenca so v hudem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Godina si je pri nesreči verjetno prebil lobanjo, se pobil in ranil po obrazu, čelu in desni nogi ter je krvavel lz levega ušesa Izgubil je tudi spomin.
ENALOTTO
Natečaj št. 48
ZMAGOVITI	STOLPEC		
Bari	.	. ■	•	89	2
Cagliari . .	•	52	\
Firence	. .	i	32	X
Genova	.	•	•	33	X
Milan • v .	•	67	2
Neapelj	. s	•	74	2
Palermo » a	•	71	2
Rim	. • .	•	79	2
Turin . . •	•	8	1
Benetke .	.	•	77	2
Neapelj II ,	»	6	1
Rim II . > •	i	58	X
PROVIZORIČNI za zmagovalce t 12 točkami		dobitki	
lir 12.328.000
11 točkami
lir	280.100
10 točkami
lir 21.300
Dokončne kvote določi o srednja komisija
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (23. 11. — 29 11.)
AlBAlabarda, Ul, dellTstria 7; Cen-tauro. Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg, Trg S, Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Mira-mare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (23. II. - 29 11.)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzuir*. Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Miramare 117.
LOTERIJA
BARI	89	26	23	3	85
CAGLIARI	52	40	24	17	51
FIRENCE	32	45	16	7	29
GENOVA	33	13	87	78	41
MILAN	67	48	47	83	13
NEAPELJ	74	6	88	77	12
PALERMO	71	59	21	6	51
RIM	79	58	38	76	90
TURIN	8	21	62	78	85
BENETKE	77	75	68	59	13
Mali oglasi
PODI m pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike lz plastike, gume, Moquette in Meraklon, zastori, Cinz lavatex, prevleke Iz plastike. A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. (. Tel. 95-919.
PRI MAGAZZINU FEL1CE — Trst, Ulica Carduccl 41, DOBITE: ženske moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnlžjth cenah.
PRI RINOTECNICA, Trst, Ulica Teatro Romano 9, DOBITE: pralne stroje CANDY, REX, INDESIT, ZOP-PAS in CASTOR po najnižji ceni. Velika izbira PECI na plin, drva, kerozen. ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE in TELEVIZORJE najboljših znamk.
Različne štedilnike na drva In premog, na plin in elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke REX in INDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke dobite PRI CARLU BRUS1NI, Trst Ul. C. Bat-tlsti št. 20 Tel 29041
V SKLADIŠČU DOMENICA KO-/ULICA, Trst, Ul. Machiavelli 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo, skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuke (bunde), hlače itd.
AVTOMOBILE nove takojšnja Izročitev FORD TAUNUS 17M 1500 CON-SUL CORT1NA, H1LLMAN SUPER MINX . H1LLMAN IMP 875 c.c. Naročila in takojšnja Izročitev B1AN-CHINE, Prodaja tudi na obroke, U-lica Geppa št 12.
DARWIL — Plazu S. Giovanni št I
Dobite ure, različne predmete za Oa-rila — natančna In vestna popravila ur in zlatnine.
■ DARILA!!
Za gospe In gospode dobite primerna darila v parfumeriji
B E N Y — Trst,
Ulica XX Settembre, štev. 12
KjNO PffOSE/f-AO/VFOFgL'
predvaja danes, 29. t. m. ob 16. uri Universal barvni film;
Quet certo non so che
(TISTO NE VEM KAJ)
Igrajo: DORIS DAY, JAMES GARNER in ARLENE FRANCIS
C0MMA PLASTICA
Ulica dellTstria 8, tel. 59-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode — imitacija par-ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
Himna

v predvaja danes, 29. t. m. ob 15. uri Dear — dramatičen film:
Tom Jones
Igrajo:
ALBERT FINNEY SUSANNAH YORK HUGH GRIFFITH EDIT EVANS JOAN GREENVVOOD
V ponedeljek, 30. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
TOM JONES
KIIIO «1 RIS« PROSEK
predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 16. uri dramatični barvni film v Cinemascope:
WEST SIDE STORY
(ZGODBA Z ZAHODA)
FILM, KI JE PREJEL 10 OSKARJEV !!
Igrajo:	GEORGE CHAKIRIS, NATALIE WOOD, RITA MORE-
NO in RICHARD BEYMER
Prepovedan vstop mladini pod 14. letom
DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI IN TORBICAMI
Lastnik A- G E C
«R0!AN0»
TRST, ROJAN, TRG TRA I RIV1 2 — TEL. 31-198
vam nudi — ženske in mnške zimske čevlje najboljših znamk ter torbic zadnje novosti — primerne za darilo
PARFUMERIJA
COSULICH & DINELLI
TRST — Ulica Carducci št. 24 — Tel. 90-005	— Filialka
v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361
Založena Je s parfumi prvovrstnih znamk In z najbolj širni kozmetičnimi kremami vse primernimi Z3 darila
OBIŠČITE NAS!
Včeraj-danes
F
R
A
T
E
L
L
I
NASCIMBEN
1MPORT	KXPORT
NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE
TRST. UL Conm. «. il. 39. i. 21-955
Obvestilo ACEGAT potrošnikom plina
ČIŠČENJE, KONTROLA IN REGULIRANJE APARATOV ZA UPORABO PLINA.
Opozarjamo potrošnike, naj posvečajo posebno pažnjo dejstvu, da ob pričetku zime po navadi nastajajo največje nevšečnosti pri uporabi plina, kar Je treba pripisati predvsem nezadostnemu vzdrževanju uporabljanih aparatov, k čemur je treba včasih dodati še nezadostno zračenje prostorov.
Priporočamo zato, naj potrošniki poskrbe za čiščenje In preglede grelcev vode sploh in grel-

cev vode v kopalnicah, peči itd., kakor hitro opazijo pomanjkljivosti pri gorenju, kar bodo opazili pri barvi plamena, ki mora biti vedno modra. Ce pa je plamen rumen, dolg ali sajast, ali če ni vedno enako visok, je priporočljivo, da se dajo aparati takoj pregledati.
V vseh primerih pa Je treba posvečati posebno pažnjo prezračevanju prostora, v katerem gori plin s prostim plamenom, kjer morajo biti vedno nameščeni cevi za zračenje, sesalci zraka ali druge naprave za odstranjevanje ostankov izgorevanja.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
28. novembra 1964 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 o-seb.
UMRLI SO: 64-letna Maria Colus-si por. Schioppetto, 65-letna Anna Jurman por. Massimiani, 41-letni O-scar Canarutto, 65-letni Mario Spa-go, 74-letna Maria Trapi por. Corsi, 69-letni Gino Frisorl, 77-letna Gra-zia Civita vd. Porro, 78-letna Maria Teschar por Iarnnlk, 75-letna Gio-vanna Abram vd. Macorig, Maria Mreule, stara 25 minut.
OKLICI:	šofer	Benlamlno Prasel
in uradnica Lia Visnovec, uradniK Ruggero Romeo Russo in delavka Lu-cia La Morgia, delavec Pnmo Dal Mas In gospodinja Giovanna Dussiz-za, kapitan Sergio Pinzan in študentka Giuseppina Ren. barist Fer-rucciu Cattaruzza in banstka Cate-rina Perin, uradnik Francesco C'a-rola in uradnica Armlda Poceceo, o-ficir Antonino Villani Conti In študentka Giullana Angelelli, inštalater Krvino Carbone in delavka Adriana Sirna, strugar Glorgio Fortunati in gospodinja Maria Urazia Benet, čevljar Cosmo Masi in gospodinja Fran cesca Mirabelia, uradnik Dornenico Milani ;n uradnica Monica Buesso, uradnik Corrado ue Manzano m u-radnica Adriana Ombrelh, pomorščak Lucio Vittori in delavka Luciana Florot, upokojenec Ernestu O-svald in gospouin,a Uiovatina Diego di Costa Blssara, elektromehamk Giorgio Belazzi lri obruuca Kua Vidah, steklar Antonino Kubino in frizerka Silvia Odoni, čuvaj Flavio Grego in gospodinja Lidia Metton, parketist Lucio Vascotto in delavka Nivea Dagri, kapitan Giovanni Or-sini m univ. študentka Lillaua Kju-der, delavec Enrico ZlatKh in prodajalka Valena Craievich, stuuem Franco Marussich in Joele Bortduei-le, karabinjer Giovanni Costagliola in natakarica Vittona Trevisan, po morščak filippo Cimona m gospodinja Caterina Boemo, oficir tgislo Florinl in uradnica Manna Favret-ti, vinski strokovnjak Roberto Pa-squale in uradnica Luisella Kunco. uradnik Giuseppe Fucciarelli in gospodinja Maddalena Ujhe|yl, oricir Salvalore Geract in študentka Giovanna Musco, mehanik Glulio Mag-gilino m gospodinja Ulorgina Hades-sl, uradnik Franco Cristlanl m u radnica Ernesta Belleli, finančni stražar Francesco Frazzica In prodajalka Marlsa Trlbussonl, reprezen tam Efizio Murlno in uradnica Ari na Maria Dlvora.
Darovi in prispevki
Ob 3. obletnici smrti dragega očeta Franca Birse daruje družina 3000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok, Franca Birse daruje Grozdana 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. ^n>t Dekleva vd Kukanja darujeta Ivanka in Franc Resinovič 2000 Ur 3* Dijaško Matico
V	počastitev spomina pok. Helene in Ivice Škerlj darujejo brata in sestre 3000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. gospe Eme Dekleva vd. Kukanja daruje teta Mila 10C0 lir za Sklad SergU» Tončiča
V	počastitev spomina drage gospe Eme Kukanja daruje DK 2000 lir z* Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob očetu da-
ruje Josip Pangerc Pancrazzi
5000
lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnemu stricu Loccardiju darujejo nečaki Cok i* Beograda 6000 lir za Dijaško Matico-Ob 10. obletnici smrti Vilmice Mihe iz Briščikov daruje Lidija K. 10w lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. gospe Eme Deklev vd. Kukanja daruje rožarica Pepca s Ponteroša 1000 lir za Dijaško Matico
Včeraj smo položili v prerani grob našega nepozabnega
Maura Gregorija
Toplo se zahvaljujemo daroval cem cvetja in vsem, ki so z na**r sočustvovali in ga spremili na zao nji poti.
Žalujoči: starši, brat Rena* nuno in ostali sorodniki
Padrife, 79 XI 1964.
ZAHVALA
Ob smrti na*e nepozabne žene 1* matere
Antonije Kuret
roj. Hrvatič
Iti
se Iskreno zahvaljujemo vsem, so na kakršen koli način sočustv vali z nami ob tako hudi	'
Posebna zahvala pevskemu zboru, godbi, g župniku za obredne » čnnosti ter darovalcem cvetja.
ŽALUJOČA DRUŽINA Rlcmanje. 79X11964
ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI ZIMSKI ČEVLJI
v TRGOVINI ČEVLJEV
urni moofl
TR9T, VIA G, GALLINA 3
dobite najlepše in najbolj uspele modele
ZAHVAL A
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki (zgubi naše
mame
EME DEKLEVA VDOVE KUKANJA
ki so Jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, naša iskrena zahvala.
Posebej se zahvaljujemo zvesti Terezi za njeno nego In
skrb pokojnici.
DRUŽINI KUKANJA
IZREDNA PRILOŽNOST!
Teden naše knjige od 30. nov. do 5. dec. 1964
POPUST do 50°/o pri vseh slovenskih knjigah, razen Šolskih.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 2» - TEL. 61.792
UPORABNA in OKRASN A
DARILA
za bližnje praznike nudi v bogati izbiri
KOCKE ( B K1 K E1 E) ZA OGREVANJE po 1600 lir stot proizvajamo iz trdega lesa in prodajamo neposredno potrošniku. — Naročila po telefonu 24-51 ali po pošti: INDUSTRIA DEL LEGNO — GORICA - Via Montesanto 118 Po ugodni cenah prodajamo tudi drva!
MOTO PARRLA
Nadomestni deli za avtomobile Motoma kolesa in ciklomotorje GORICA — GORIZIA
VESPE
LAMBRETE
N S U
O IGRAČE 0 DARILA o SEZONSKE NOVOSTI	s	VELEBL A GO V NICA TANDA
•	5 NADSTROPIJ PRODAJALN •	30 ODDELKOV	JL največja veleblagovnica v deželi 1 K\ InI mA w\ Furlanija-Julijska krajina Drevored XX Settembre — Ulica C. Battisti	
NEDELJA, 29. NOVEMBRA 1964
Radio Trst A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori z Goriškega; 11.15 Oddaja za najmlajše; nato Ringaraja za naše malčke; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Znani pevci: Milva in P. Kraus; 15.15 Jazz panorama; 15.45 Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine;
16.00	Simfonična dela Johanna Sebastiana Bacha; 17.00 Plesna čajanka; 18.00 Po društvih in
, krožkih; 18.15' 'Orkestra Armando Sciascia in Don Costa; 18.45 Poje Artur.o Testa; 18.55 Komorni ansambli; ' 19.30 Dunajske melodije;
20.00	Šport; $20.30 Iz slovenske folklore; 21 .00 V&bilo na ples; 22.00' Nedelja v športu; 22.10 Franz Joseph Haydn: Simfonija v C-duru; 22.35 Dixieland ansambli.
Trst
9.30 Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče; 12.30 -Glasbeni vložek; 13.30 Glasba po željah; 14.00 «E1 Campanon«.
o ,.. Koper
7.15 Jutranja glasba;,. &D0 Pre-1 1 nos, RL; 9.20 čestitke delovnih kolektivov; 10.00 Prenos RL; 10.59 Jakov Gotovac: «Kolo smfonico«; 11.15. Solisti iz Parme; 12.05 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 19.00
Šport; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 7.10 Almanah; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Oddaja za starše; 14.00 Operna glasba; 14.30 V nedeljo skupal: 15.15 Nogometna oddaja; 17.30 «La Boheme« od G. Puccinija; 19.00 šport; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Pianist Rudolf Fir-kusny; 22.20 Plesna glasba.
ti program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi: 9.00 Oddaja za žene; 10.25 Ključ usDe-hov: 11.35 Pevski program; 13.00 Srečanje ob 13.; 15.45 Napolitanske pesmi; 16.15 Oddaja za avtomobiliste: 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 21.00 športna nedelja; 21.40 Večerna glasba; 22 10 Glasba za vsakogar.
tli program
16.30	«1 condQttieri», radijska igra; 19.15 Pregled severnoameriške kulture: 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40
Koncert za čelo in orkester; 21.20 «11 Cordovano«, opera v enem dejanju, nato «11 diavolo zoppo«, komičha opera.
Slovenija
7.15 Znane melodije; 7.40 Pozdrav dnevu republike; 7.45 Rado Simonitti: Kolednica mladin-
skih brigad; 8.00 »Veseli tobogan«, nato Mladinska oddaja; 10.00 Branko Čopič: Osma ofenziva; 10.50 Slovenski reprezentančni vokalni ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Razgovor z delegati za VIII. kongres ZKJ; 14.00 šport in glasba; 16.00 Iz jugoslovanske operne ustvarjalnosti;
17.05	Radijska igra: Balada o trobenti in oblaku; 18.00 Simfonični koncert jugoslovanskih radijskih postaj; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 21.00 Lepa je moja dežela; 21.30 Jugoslovanska komorna glasba; 22.10 Nočni akordi; 23.00 Poročila; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
10.15 Oddaja za poljedelce; 15.30 Športno popoldne; 17.30 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek: 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «1 grandi camaleonti«; 22.50 športna nedelja, nato dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 šport; 22.05 «Principesse, violini e champa-gne«.
PONEDELJEK, 30. novembra
Od 8.30 do 14.10 Šola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18-30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik;
20.05	Šport; 20.80 ■ Dnevnik; 22.00 Straussova glasba, ob 100-letnici rojstva; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 «L’isola di corallo«. film; 22.55 Šport.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. XI. DO 5. XII.
NEDELJA, 29. novembra
. 9.30 Gozdni čuvaji — serijski film; 10.00 Kmetijska oddaja;
14.00	Malmoe: Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu; 18.00 Mladinski TV klub: 19.00 87. policijska postaja; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Oddaja narodne glasbe;
22.00	Logar: Zlata ribica — balet; 22.45 Filmska reportaža športnega dogodka: 23.45 Poročila.
PONEDELJEK, 30. novembra 10.30 Jevgenij Švare: Goli kralj
—	predstava Mladinskega gledališča; 17.00 Revija na kotalkah;
18.00	Reportaža ob podelitvi Ziherlovih plaket najboljšim slo-
, venskim športnikom; 18.45 Risanje; 19.00 Dokumentarni film; '19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Čestitke kolektivov; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Jože Privšek; Barve
—	balet; 20.40 B. Crnčevič; Dekle
s tremi očeti — TV igra; 21.40 Umetnost po ječah in taboriščih;
22.10	TV obzornik.
TOREK, 1. decembra
18.30 Revija na ledu; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Zabavno-glasbena oddaja; 21.30 Slikar Bora Baruh; 21.45 Poročila.
SREDA, 2. decembra 17.10 Angleščina; 17.40 Tik tak — pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski TV studio; 18.45 S kamero po Aziji; 19.15 Sonata ln trije gospodje; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.40 Italija — zabavnoglasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.10 TV obzornik.
ČETRTEK, 3. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Nemščina;
17.10	Angleščina; 17.40 Na črko, na črko; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 20.00 TV
dnevnik; 20.30 Taneč v Kopru; 20.40 A. Plater: Glej lepe luči — TV igra; 21.40 TV obzornik. PETEK, 4. decembra 17.10 Angleščina; 17.40 TV v šoli; 18.10 Urašinova želva — TV slikanica; 18.45 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba; 19.45 TV akcija;
20.00	TV dnevnik; 20.30 Navzkrižno zasliševanje — čelov, film;
22.00	življenje fresk v Manasti-rih; 22.25 TV obzornik.
SOBOTA, 5. decembra 14.25 Nogometno srečanje Ita-lija-Danska:	17.05 Niko Kuret:
Obuti maček — lutke; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.45 Mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak;
20.00	TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Gosti iz Bolgarije — zab.-glasbena oddaja; 22.00 Dick Po-well vam predstavlja; 22.50 TV obzornik.
DANES ŠE TRIJE KONCERTI OB 10., 15., IN 21. URI
VČERAJ POPOLDNE V PASAŽI NA KORZU
Na mednarodnem tekmovanju v Gorici otvoritev tujsko-Prometnega
■	.	......	i urada rro loco v Gorici
nastopajo pevski zbori treh narodov
Med njimi so moški zbori s Proseka-Kontovela, «Gallus» iz Trsta ter «Komorni zbor» iz Celja - Sinoči so nastopili furlanski folklorni zbori Danes ob 21. uri nagraditev in debut zmagovalcev ter nastop pevcev «Seghizzi»
Sinoči je bil v veliki dvorani UGG v Gorici prvi izmed štirih koncertov, ki jih je za včeraj in danes organiziralo goriško pevsko društvo Seghizzi v okviru mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki se ga udeležuje 18 pevskih zborov iz naše dežele, Jugoslavije in Koroške.
Sinočni koncert je bil namenjen furlanski folklorni glasbi in je na njem vsak izmed nastopajočih žbo. rov zapel po tri furlanske pesmi folklornega značaja. Nastopilo je pet zborov in sicer: mešani zbor «S. Ignazio« iz Gorice, ki ga vodi Don Jericijo, moški zbor «A. 11-lersberg« iz Trsta, ki ga vodi L. Gagliardi, moški zbor «E. Grion« iz Tržiča ter še zbora iz Tapoglia-na in Chiopris-Viscona.
Pri drugem koncertu, ki bo danes dopoldne z začetkom ob 10. uri, bo nastopilo šest zborov, med katerimi so štirje slovenski. Med njimi naj omenimo moški pevski zbor s Proseka-Kontovela, ki ga vodi Ignacij Ota. Poleg obvezne skladbe «Quid retribuam Domino«, ki ga je za to priliko sestavil P. Mariano Miolli, bo ta zbor, ki se je dobro plasiral že lansko leto, zapel še Bučarjevo «Dečva pa v hartalcu« in Otovo «Devin».
Moški zbor «Gallus» iz Trsta bo pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel poleg obvezne še Gallusov «Mise-rere» in Ukmarjevo »Žoga«. Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice bo pod vodstvom Bolčine zapel Schwabov «Večer na morju« in Gallusovo «Ecce cjuomodo mori-tur». Moški pevski zbor «Lipa» iz Ajdovščine bo zapel Foersterjev «Večerni Ave» in Gotovčev «Mom-četo bez gunčeto«. Poleg tega nastopata še mešani zbor «PP. Cap-puccini di .Montuzza« iz Trsta, ki ga vodi Filippo da Thiene in mešani zbor «S. Ignazio« iz Gorice pod vodstvom Dona Jericija.
Popoldanski koncert se začne danes ob 15. uri ter bo na njem prav. tako nastopilo šest zborov in sicer: mešan «J. Gallus« iz Celovca, pod vodstvom F. Cigana, moški,
no oceno m se je tudi za letošnji nastop dobro pripravil.
Vstopnina k vsakemu koncertu znaša 300 lir.
Na sinočnjem koncertu furlan. ske folklore so nastopili samo trije zbori, ker zbora iz Chiopris-Visco-ne in Tapogliana nista prišla. Prvo nagrado je prejel moški zbor «A. lllersbergu iz Trsta, ki ga je vodil «£. Grion» od CRDA iz Tržiča s »E. Grionis od CRD iz Tržiča s pevovodjo Policardi in tretjo mešani zbor «SantTgnazio» iz Gorice pod vodstvom Dona Jericija.
Nagrade je podelil predsednik PTU‘Peternel. “Zbora iz Trsta in Tržiča sta nato zapela še več pes mi v prosti izbiri. Udeležba občinstva okrog 800 ljudi.
decembra ob 10. uri na svojem sedežu v Gorici Ul. 24. maja št. 1 zborovanje tekstilnih delavk in delavcev, ki so bili odpuščeni v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ron-kah. Ob tej priliki jih bodo seznanili s postopkom za prejemke iz dopolnilne blagajne, za občinske doklade itd.
Predujem nafte za avtoprevoznike
Goriška prefektura sporoča, da je finančno ministrstvo dne 27. t. m. brzojavno sporočilo, da je dalo izredno dovoljenje za uvoz 5.600 stotov nafte v goriško prosto cono na račun kontingenta te cone za leto 1965. Ta predujem je treba izravnati med razdeljevanjem v letu 1965.
Govorilnica za mednarodne telefonske razgovore Informacije tudi v slovenščini ■ Slikarska razstava
Včeraj popoldne ob 17. uri je bila v pasaži mestne hranilnice na Verdijevem korzu v Gorici uradna otvoritev tujsko-prometnega urada Pro loco iz Gorice. Otvoritve so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi so bili župan dr. Gallarotti, inž. Rigonat od trgovinske zbornice, deželna odbornika odv Devetag in dr. Tripani, predsednik EPT Peternel, itd.
Zbrane je pozdravil dr. Formen-tini, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi te zamisli. Omenii je. da bo urad deloval ob delavnikih In nedeljah neprekinjeno od 7. do 22. ure skozi vse leto.
Predsednik EPT Peternel pa je poudaril važnost turizma za goriško gospodarstvo ter navedel nekaj številk o porastu tujskega prometa v zadnjih 10 letih tudi mednarodnega prdmeta preko Rdeče hiše.
Bivšo razstavno dvorano v pasaži so preuredili tako, da so tam namestili turistični urad, s telefonsko govorilnico tudi za rnedna-
Sestanek
tekstilnih delavcev
Pokrajinsko tajništvo tekstilnega sindikata FIOT sklicuje za torek 1.
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Nezadovoljstvo zaradi spremembe lokacije naftovodnega «terminala»
Trgovinska zbornica si bo prizadevala, da prepriča nasprotnike naftovoda, naj spremenijo svoje stališče, ki bi nam povzročilo občutno gospodarsko škodo
^^«E.
Grion« Iz Tržiča pod vodstvom Pb-licardua, .mešani Obirski. pevski zbor Iz Obirja na Koroškem, mešani zbor la Sst.Vida na Korobkejn, mešani zbor Maria, Maggiore« iz .Trsta ‘er «Komomi zbor« iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej.
[zmed teh šest zborov so torej trije slovenski in sicer poleg zbora iz Celja, ki je lani v Arezzu dobil prvo nagrado svoje kategorije, še' zbor iz Ceiovca in Obirja. Vsak od teh ima na programu tudi po eno slovensko pesem.
Zaključni koncert bo cranes zve: Čer z začetkom ob 21. Uri. Najprej bodo podelili nagrade zmagoval; eem, ki bodo nato zapeli še vsak nekaj pesmi po poljubni izbiri, nato pa bo goriški pevski zbor «Se-ghizzi«, ki je prireditelj te zanimi-I ve glasbene manifestacije, zapel še štiri pesmi.
Tudi za naše občinstvo bodo ti koncerti nedvomno izreden dogodek, saj bodo na njih prisostvovali plemenitemu tekmovanju pevskih »borov treh' sosednjih narodov in ki se ga udeležuje kar sedem slovenskih pevskih zborov iz treh sosednjih dežel. Veliko zanimanje vlada med Slovenci, kako se bo letos odrezal pevski zbor s Proseka-Kontovela, ki je že pri lanskem podobnem tekmovanju dobil odlič-
Zaradi izbire lokacije za »terminal« naftovoda Jadransko morje-Bavarska, ki naj bi bil po dosedanjih vesteh v Miljah pri Trstu ne pa v kraju Punta Sdobba pri Tržiču, bi po trditvah Zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo goriške pokrajine utrpelo naše gospodarstvo neocenljivo gospodarsko škodo. Gospodarski krogi, u-pravitelji in prebivalstvo obžaluje to nenadno spremembo. Podaljšek dfr Trsta bi podražil gradbena dela za 12 do 15 milijard lir, ker bo naftovod daljši ter speljan oo neprikladnem terenu. Trgovinska zbornica je sklenila, da bo z vse-' mi svojimi silami prepričevala pristojne oblasti kakor tudi gradeške turistične industrijce, da se vendarle doseže uresničitev zamisli o izgradnji »terminala« pri Tržiču.
O vprašanju so razpravljali na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, na kateri so med drugim ugotovili, da premestitev terminala v Milje ne bi odstranila nevarnosti za onesnaženje kopališč v
gradeški laguni. Pretovarjanje nafte se bo v vsakem primeru vršilo skoraj na istem mestu, zato bo obstajala v vsakem primeru nevar nost za kopališko obalo. Trgovinska zbornica se čudi, zakaj so gradeški hotelirji tako odločno nasprotovali prvotni izgradnji terminala na začetku lagune, ko pa so iim bila vendarle dana vsa zagotovila, da bo naprava za pretakanje nameščena na celini in da je družba sprejela tudi druge pogoje.
Predsednik je odbornike seznanil tudi s potovanjem gorišfcih predstavnikov v Ljubljano zaratti izgradnje avtomobilske ceste kakor tudi o pogovorih v Gorici s predsednikom Zbornice za gospodarstvo v Kopru o sodelovanju obmejnih področij v industrijski proizvodnji.
Z zadovoljstvom so prisotni sprejeli vest, da je minister Medici na podlagi razgovorov 4. novembra v Gorici poslal k nam svojega pod
:
■....,
NAJBOLJŠE KONFEKCIJE
BOGATA IZBIRA PRVOVRSTNIH DOBAVITELJEV
y	y
za MOŠKE - ZENSKE in OTROKE
OB PRILIKI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKOV NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH ŠPORTNIH KONFEKCIJ
M0NCAR0
GORICA ■ Verdijev korzo 113-117
Telefon 2229
tajnika, da prouči krizo našega
im iiiiiiiiiiiiniiiiiiii n iiiiiii m iiiiiiiiMiiiiiin m im n mi imritmiiiiiiiimifi iii mn mi umni n mmiimiiniiui
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Kot posredovalni agent je izvabil 90 tisoč lir
Soobtoženec iz Gorice je bil oproščen
Pred goriškim okrajnim sodnikom se je pri drugi razpravi zaključil proces proti 59-letnemu Vitu Trentadue iz Gorice, Ul. Goldoni 10 m 56-letnemu Giovanniju Centronu iz Trsta, Ul. Cologna 9. Sodnik dr. Bassi je oprostil prvega kčr di ni zakrivil kaznivega dejanja, Centrona pa je obsodil na sedem mesecev zapora in plačilo 60 tisoč lir globe.
V obtožnici je rečeno, da sta izvabila Ermenegildu Miconiju 90 ti-soč lir pod pretvezo, da mu bosta pomagala v zadevi odškodnine, ki mu jo Je bila dolžna ter mu jo je izplačala zavarovalnica La Fon-diaria v zvezi z nekim cestnim incidentom. Zavarovalnica mu je izplačala 180 tisoč lir, kar pa se je Miconiju zdelo premalo. Trentadue, kateremu se je pritožil, mu je predstavil Centrona češ da mu bo ta pomagal. Miconi mu je izročil 40 tisoč lir za Centrona, pozneje pa je ta tudi sam zahteval od Mico-nija še 50 tisoč lir.
Ker iz tega posredovanja ni bilo
TA TEDEN
ŽGANJE 45 stop. alkohola - 1 liter lir
3 850


V VSEH TRGOVINAH
nič, je Trentadue sam svetoval Miconiju naj vso zadevo prijavi policiji in tako je prišla pred sodnika. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da Trentadue ni dobil od omenjenega denarja niti lire, Cen-trone sAm pa je Izjavil, da je nameraval Miconiju vrniti ves denar ter da mu je že vrnil 15 tisoč lir. Vendar ga vse to ni mogli rešiti obsodbe.
Centrona le zagovarjal dr. Cosu-lich, njegovega soobtoženca pa odv. Paglilla in Testa.
Drž. tožilec odv. Cossa; sodnik dr Bassi.
gospodarstva Ob koncu je pozval odbornike na sestanek, ki bo jutri 30. novembra z deželnim odbornikom Cociannijem in funkcionarjem dr. Cianom, da se pogovorijo o gospodarskem načrtovanju. Nadalje jih je seznanil s konferenco prof. Rtccarda Luzzatta v torek 1. decembra v dvoranici trgovinske zbornice; govoril bo o Evropski gospodarski skupnosti in politiki v korist pasovnih področij.
Včerai*dan£s
Dijaki iz Nove Gorice obiskali dijaški dom
Okoli 25 dijakov sedmega razreda osemletke iz Nove Gorice je prejšnji večer obiskalo Slovenski dijaški dom v Gorici. Vodila jih je razredničarka prof. Simontija, z njimi pa je bil tudi tajnik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij.
Pozdravil jih je ravnatelj dijaškega doma dr. Sancin, ki je naglasil, da obisk prispeVa k nadaljnjemu utrjevanju spoznavanja :n prijateljstva med slovensko mladino, ki živi ob meji. Takšnega sodelovanja in stikov si naša Slovenska kulturno gospodarska zveza iskreno želi, ker vidi v njej prispevek k utrjevanju miru.
Dijaki so gojencem dijaškega doma prikazali nekaj točk iz programa, ki so ga pripravili za , ro-slavo državnega praznika 29. novembra. Posamezne točke so bile zelo lepo podane, tako da so poslušalce prijetno presenetile. Pozneje so se dijaki zapletli v živahen pomenek, med katerim so si povedali marsikaj zanimivega. Nedvomno se bodo ti stiki še nadaljevali, da bi se dijaška slovenska mladina s te kakor tudi druge strani čimbolj medsebojno spoznala.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Od 22. do 28.8 novembra se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo Pa je 13 oseb, bile so 4 poroke in 6 oklicev.
ROJSTVA: Giuliana Cum, Roberto Zotti, Fabio Furlan, Simo-netta Fain, Nives Kumar (rojena mrtva), Massimo Pessotto, Damia-na Cuzzit, Federica Ferin, Euge-nia Mattioli, Michele Alessio, Bru no Barile, Stefano Visintin, Sabrina Giubergia, Mariano Prinčič. Paola Carnio, Graziano Macuz, Do niela Odorico, Lucia Pisk, Auto-nella Tabai, Ivano Zuppet, Tiziana Andnan, Luigi Moretti.
SMRTI: upokojenec 91-letni Giuseppe Bullo, gospodinja 67-lelua Rosalia Bevcie vd. Gabrijelčič, kmetovalec 65-letm Giovanni Melink, gospodinja 56-letna Italia Vi-dali por. Costantini, gospodinja 73-letna Čarobna Ciglic vd. Štolfa, gospodinja 79-letna Caterina Baba vd. Spessot. gospodinja 61-letna Clorinda Garulli por. Valente 77-letni Geremia Bigot, upokojenka 76-let.na Leopolda Podgornik, upu kojenka 82-letna Giovanna Pa.Io-van vd. Osbat, uradnik 47-Ietoi Mario Višin, upokojenec 32-1etn: Cesare Jordan, upokojenka 8(i let na Teobalda Perisin vd. Vuinovich.
POROKE; častnik ital. voiske Riccardo Mainetti in računovodkinja Clara Vidali, železničar Emi-lio Marchi m gospodinja Maria Paulin, kmetovalec Ugo Oail in šivilja Miranda Bressan, financar Francesco Cortese in učiteljica Sil via Culot.
OKLICI; kmetovalec Marco Glede In tekstilka Ines Musig. tekstilni delavec Sergio Lenardi in tekstilka Iris Edalucci, letalski podčastnik Luigi Giovanni Lavarini :n uradnica Bruna Cesselli, finančni stražnik Francesco Frazziea in trgovska pomočnica Marisa Tribus-soni. delavec Rinaldo Fiorini in tekstilka Leda Tegon, tekstilni delavec Luigi Rivolt in uradnico Na talia Lai.
PARK HOTEL NOVA GORICA
Ob dnevu republike 29. novembra prireja veliko PLESNO ZABAVO v vseh prostorih. Igrala bosta dva priznana ansambla.
Priporočamo rezervacije.
rodne razgovore, poleg pa je v dvorani še dovolj prostora za slikarske in druge razstave. Prav ob tej priliki razstavlja skupina goričkih slikarjev, članov APAI svoje slike v tej dvorani, ki ima tudi za več mesecev za naprej pripravljene še razne druge razstave.
V uradu so namestili tri uradnice; pogoj pri sprejemu je bilo znanje tujih jezikov in te tri uradnice lahko odgovarjajo v petih jezikih: v italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in angleščini.
SPD pripravlja zanimivo predavanje
V petek zvečer je imel odbo* Slovenskega planinskega društva v Gorici sejo. na kateri .io se odborniki najprej pomenili o poteku letošnjega martinovanj na Lokvah, ki je kljub nekaterim težko-čam prav dobro uspelo Ob tej priliki so sprejeli vp's kar 18 novih članov, povečini mladincev in največ iz Standreža.
Na seji so se pogovorili tudi o možnosti, da hi prišel d France Ahčin iz Ljubljane predavat o rvo-jem potovanju »Od Triglava do Ohrida« Predlog so vzeli v poštev in se bodo pogovorili o podrobnostih. Fredavanje naj bi bilo v Gorici v sredini decembra.
Ob priliki 40-letn tce poroke KARUNCE in ANDREJA /A VADLAV IZ ST ANDREJI A, ji mn želijo še mnogo let skupnega in srečnega življenja sinova, hčerka, nevesta, zet in vnuki.
Klub «Simon Gregorčič*
VEČERI OB SREDAH
V sredo, 2. decembra ob 20.30 bo v klubu «Simon Gregorčič«, Verdijev korzo 13, zanimiv kulturni večer o temi
SLOVENSKA SOCIALNA LIRIKA
ki ga bodo priredili študentje iz novogoriške gimnazije. Recitirali bodo dela naših najbolj znanih pesnikov.
r Gorici
VERDI. 14.30. «Le lunghe navi«, R. VVidmark m R Schiaffino An-gle.ki cinemascope v barvan. Zadnja ob 22. uri.
CORSO 14.00: «Italiani brava gen-te» De Sanctiisov film o vojni v Rusiji. A. Kennedy in R Pišu. Italijanski film v barvah MODERNISSIMO. 14.00:	«L’idea
fissa« E. R Drago m S. Kosci-na, italijanski film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan VITTORIA. 15 00: «In cerca d’amo-re», C. Francis ln J. Hutton, a-meriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «Ercole 1’invin-cibile«, D. Vadiš ln G. Barton. Italijanski film v barvah.
v I ržiču
PRINCIPE. »Scusa, me lo presti tuo marito?«, J. Lemmon in R. Schneider, barvni film. NAZIONALE. «1 cavalieri della ta-vola rotonda«, Robert Taylor, A-va Gardner in Mel Ferrer. Barvni kinemaskopski film. AZZURRO. »La signora ed 1 suot mariti«, Shirley Mc Laine, Paul Newman in Robert Mitchum. Barvni film.
EXCELSIOR. «Jerry Otto e tre quarti». Jerrv Lewis. Barvni film. r h’on l,a h
EXCELSIOK. «11 vendicatore del Texas«, Robert Taylor in Robert Loggia. Barvni film.
RIO. »Pierino la peste«, Antonie
Lartigue.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 29. novembra je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, tel, 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,6 stopinje ob 15.30, najnižjo 7 stopinj ob 4.10, dnevna vlaga je bila 100-odstotna. dežja je padlo 1,2 mm.
PRALNI STROJI, avtomatični Ul superavtomatični —
HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga
0. KRAINER & C.
Ul. Kastello 41
n
GORICA -tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNIZJE CENE
4. BRANDOUN 1RS1	* _ W4 S. MAURIZIO, 2	IZBIRA		PEČI NA PLIN,		ŠTEDILNIKI		KOPALNICE • KOMPLETNE,		LESTENCI
	KVAUTETA CENE ZMERNE	•	ELEKTRIKO, PREMOG DRVA INNA KEROSEN	•	Z OPREMO ZA PRANJE POSODE	•	PIPE; GRELCI IA VODO, ZRCALA ITD.	•	ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO ZA PREDSOBO IN KUHINJO
imoi
rnevm
— 10
_ ■ ■ ■ ■ ‘
. . I^Trr:.^'..TTTT................................. ■ ■ :': :■!
DANES
NOGOMET
A .-?dl
ATALANTA—MESSINA
Gene)
CATANIA—VARESE Rigato
PIORENTINA—CAGLIARI Righi
FOGGIA—MILAN D'Agostini
INTER—LR VICENZA Di Tonno
JUVENTUS—LAZIO Monti
MANTOVA—BOLOGNA L« Bello ROMA—GENOA Bernardis
S A MPDORI A—TORINO Angonese
B
-sfj-B JL -
si a
-TRIESTINA
CATANZARO-Palazzo
LIVORNO—LECCO Rancher
MODENA—PALERMO Barolo
PA DOV A—BARI Motta
PARMA—REGGIANA Politano
POTENZA—NAPOLI Gonella
PRO PA TRIA—MONZA Grignanl
6PAL—ALESSANDRIA Piantonl
TRANI—VERONA Camozzi
VENEZIA—BRESCIA Arcenese
ZAKLJUČENO GOSTOVANJE TRIESTINE NA JUGU
Tudi Catanzaro nepremagljiva ovira
Ferrara zopet v obrambni vrsti Tržačanov
Današnja tekma Triestine v Catanzaru predstavlja hujšo oviro kot prejšnjo nedeljo Palermo. Gostitelji tržaške enajstorice so tik pod vrhom in se zavedajo, da bi lahko z zmago prišli nič manj kot v vodstvo. To seveda le ob spodrsljaju 06talih dveh tekmecev, ki pa je popolnoma možen. Prav zaradi tega Triestina ne sme pričakovali s strani Catanzara kako popustljivost.
Naravno je, da se tehnični komisar Puppo in trener Renosto zavedata nerodnega položaja. Ni izključeno torej, da bo Triestina stopila v borbo s taktiko skrajne obrambe.
Ge se ji bo posrečilo rešiti mrežo pred množičnimi napadi domačinov pa je seveda drugo vprašanje. Menimo, da je naloga Triestine danes težja kot kdajkoli prej, ker bi se položaj z novim porazom še poslabšal.
Predvidevajo, da bo Triestina nastopila kakor sledi: Colovatti, Fri-geri, Ferrara, Pez, Varglien, Pal-clni, Gentili, Dalio, Bernasconi, Ci-gnani, Novelli.
BOKS
BOGOTA, 28. -- Z zmago s k. o. v 7. rundi nad Kolumbijcem Bernardom Caraballom je brazilski boksar Eder Jofre ohranil naslov svetovnega prvaka bantam kategorije.
• * •
NEW YORK. 28 — Portoričan Jose Torres je prejšnjo noč premagal s k. o. v 1. rundi bivšega svetovnega prvaka srednje kategorije
•uimiiiiiiiiiriiitmiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiHiHui,,,
EKIPNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO EVROPE
Jugoslaviji se ni posrečilo ohraniti berlinskega naslova
Švedi so se jim oddolžili in postali prvaki
Jugoslovanski reprezentanci ni na letošnjem evropskem prvenstvu uspelo ponoviti velikega berlinskega uspeha. Markovič, Vecko in Korpa niso bili zmožni premagati švedske ekipe in osvojiti naslov prvakov stare celine. Vendar so na tem tekmovanju prav lepo s£K čeli. Walesu in Luksemburgu niso prepustili niti seta. Nadmočno so
odpravili sovjetsko reprezentanco,----------------------•
v katere vrstah se je izkazal le
35-letnega Boba Olsona. S to zmago so se povečale možnosti, da bi se 28-letni Torres spoprijel za naslov srednjetežke kategorije z Williem Pastranom.
DANES V NABREŽINI
Postelegrafonici in CRM v gosteh Primorja (Prosek)
Nogometaši proseškega Primorja bodo danes igrali samo v Nabrežini Zjutraj z začetkom ob 11. ur! bo imelo mlado moštvo v gosteh najboljšo in tudi najbolj nevarno enajsterico juniorskega prvenstva CRDA. Zelo verjetno bo proseško moštvo igralo, zaradi poškodovanih članov z nepopolno postavo. Kljub temu pa obetajo, da ne bodo brez bcrbe prepustili točko gostom.
Popoidne ob 14.30 pa bo prvo moštvo Primorja sprejelo v goste enajsterico Postelegrafonici.
STAVBA V GRADNJI
VIALE D’ANNUNZIO, 1
Amelin, ki je zaporedoma porazil Vecka in Markoviča.
Jugoslovani so nas nato presenetili s polno zmago nad Češkoslovaško. Nihče ni namreč pričakoval, da bodo Jugoslovani tako gladko odpravili Staneka in tovariše. Sele pred meseci smo bili priče, kako je Stanek razmeroma gladko prisilii na poraz Vecka. Zdaj se mu je atlet iz Hrastnika oddolžil za koprski poraz.
Resno oviro na poti do finalnega srečanja pa je predstavljala Za-padna Nemčija. Arndt, Gomolla in Scheller tvorijo močno sestavo, ki je prisilila Jugoslovane na zelo težke napore. Srečanje med tema reprezentancama je bilo zelo izenačeno, dolgo in dramatično. Nemci so zaporedoma osvojili tri tekme in vse je kazalo, da bo konec vseh jugoslovanskih upov. Plavi pa so kar naenkrat zaigrali ostreje. Korpa je prelomil premoč nasprotnikov z zmago nad Arndtom. Sledil mu je Markovič, ki je osvojil
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK • ŠPORT
v lil. dellTstria 13, tel. 44-237
dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah.
drugo točko, kljub temu, <!a -Je-Nemec v odločilnem setu že vodil s 17:10. Vecko pa je prepustil četrto točko Gomolli. Korpa je šele nato zablestel in najboljši Nemec je bil brez moči pred njegovo igro. Vecko je končno le osvojil svojo točko in Markovič je nadaljeval na tej zmagovalni poti ter je doprinesel svoji ekipi peto odločilno točko.
Na drugi strani je Švedska do kaj čudno prišla do finala. Potem ko je premostila začetne ovire, je nepričakovano položila orožje proti Angliji in se je morala pošteno potruditi, da je odpravila ostale polfinaliste. Bila je celo prisiljena, ker sta imeli enako število točk, odigrati še nadoknadno srečanje z Romuni io.
V finalu le Švedska zamenjala sestavo ekipe; namesto Barharda je nastopil Oden, ki pa ni bil dorasel tako zahtevnim nastopom. Glavno besedo sta tako imela ostala dva reprezentanta, ki sta bila kos napadom jugoslovanske trojice. Se posebno uspešen je bil Al-ser, ki je neporažen zapustil prizorišče dvoboja. Jugoslovani so v tem finalnem srečanju začeli dobro. Osvoijli so prvi dve točki, vendar sta Alser prej in Johansson potem izenačila stanje. Korpa je spet povedel z zmago nad Odenom, a to je bil zadnji uspeh plavih, ker je najprej Vecko zgubil z Al-serjem, nato Korpa z Johanssonom in končno je Alser zabeležil še zmago nad Markovičem, kar je prineslo Švedski prvi naslov na tem evropskem prvenstvu.	I.	P.
ji idkEf
STANOVANJA IN POSLOVNI PROSTORI
V SOLASTNIŠTVU
QD 2 DO 5 SOB - KUHINJA — DVOJNE SANITARIJE
DVIGALO — CENTRALNAFTa" — TERASE — BALKONI — PROSTORI ZA ODLAGANJE SMETI — DVOJNA TERMOAKUSTICNA IZOLACIJA — TAPECIRANO S PAPIRJEM -r- NATANČNA IZDELAVA
Izročitev: marec-april 1965 — Bančno posojilo PRODAJA: GERMANI, UL. CARDUCCI, 10, TEL. 35606
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE
«METR0P0L» Piran-Portorož
V okviru dneva republike prireja dne 28., 29. in 30 novembra ZABAVNE PLESE v svojih obratih ter vabi na odlične specialitete in izbrane pijače
V HOTELU LUCIJA - PORTOR02 PRIREJA INTERNACIONALNI BRIDG TURNIR
Sobe in plesni prostori ogrevani
HOTEL TRIGLAV KOPER
priredi v soboto 28. in nedeljo 29. novembra prijetno zabavo plesom v lastnih prostorih in v prostorih
HOTELA GIUSTERNA
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284	338
200 ležišč, restavracija,
kavarna, nočni bar Hotel odprt celo leto V sestavu Park notela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem Vsi obrati poslujejo celoletno
ANTON
ANGOL1Č
VINSKI VRH
(Nadaljevanje s 3. strani)
je tamkajšnjih prebivalcev. Zato izzvezi roman »Vinski vrh« kot močan avtorjev protest proti nemogočim razmeram in proti nezdravim socialnim odnosom, ki so pred vojno vladali tod. Pisatelj je s tem romanom prvič
Vse dobite pri
BAZZANELLA
TRST — UL. F. Venezian 5
za INDUSTRIJO:	Agencija
Minnesota 3M fotostatični stroji — Brusila Schots svetovnega slovesa — «01mec»: Vijaki in po risbah izstruženi deli — gradbeno tesarstvo — oprema hotelov in vrtov itd.
VINARSTVO — vse:	Stroji
— Kemična sredstva Schi-ratti — pritikline od trte do točenja vina, električni upori vsake vrste.
KMETIJSTVO — Nardi, vsi kmetijski stroji in moto-kultivatorji — orodje, vsakovrstne črpalke.
DOM:	štedilniki, vodni grelci
na elektriko, plin in tekoči plin. Gorilci — pralni stroji
—	sanitarije — vse vrste gospodinjskih aparatov —
—	vodni števci itd.
posegel v ta svet, nov svet v slovenski književnosti, s tem posegom uspel in napisal delo, ki je kot podoba nemogočih družbenih razmer odličen tekst, pa tudi kot roman zanimivo napisana pripoved. Nje podrobnosti sicer bralcu zblede, nekatere zgodbe ga tudi ne prepričajo, kakor ostanejo nekateri junak: bolj tipični, bolj papirnati liki kot pa pravi resnično življenjski ljudje. Toda kot celota se ta tekst vendarle z vso močjo vtisne v bralčevo dušo.
Kljub temu, da ostrejša estetska kritika romana »Vinski vrh« lahko ugotovi vrsto slabosti, pa vendar ta roman sodi med tista pisateljeva dela, ki kažejo vso družbeno angažiranost Ingoliča kot človeka in pisatelja. In kot tak tekst moramo Ingoličev »Vinski vrh« tudi vrednotiti, čeprav mu moramo seveda priznati zanimivo pripoved, prijetne zgodbe in gladko pri-povednost, kar vse sodi med odlike Ingoličevega pisanja. Zato ta roman tudi danes ne bo šel mimo tistih, ki bodo kakorkoli hoteli spoznati predvojno družbeno problematiko viničarskih Haloz, niti mimo tistih prijateljev domače literature, ki radi bero realistične romane iz našega podeželja.
Sl. Ru.
Poštenjak
(Nadaljevanje s 3. strani)
pred hdšo smrti. Čedalje več delavcev je prihajalo k pogrebu. Prepričan sem bil, da me Je prokurist komaj še poslušal. V lovu svojih lastnih misli je priznal:
«Ne bi ga smeli zasačiti ln fla-granti. V tem je naša sokrivda.*
«Ne razumem vas...v>
«Seveda ne. Vedeti morate, da se je v našem podjetju povzpel od tekača do šefa skladišča. Za to se je imel zahvaliti svoji vztrajnosti in ker se je znal delati poštenega. Nihče ni poznal naših zale« in naših ljudi tako kakor on. Že nekaj let je po malem kradel in zabrisal sled. Tako zelo smo mu zaupali, da smo mu naročili, naj Izsledi tatu. S tem, kar je ukradel, si je mogel komaj podvojiti svojo plačo. Z zlorabo našega zaupanja... Zmerom ista zgodba. Preveč zaupanja v samega sebe in slab spomin. Ko smo ga zasačili, je izgubil osnovo za svoj ,jaz sem poštenjak’, izgubil je zadnjo o-poro. Kdo drug bi samo delovno mesto menjal.*
«Ubogi stari!*
«Nismo mu dali časa, da bi eno življenjsko laž nadomestil z dru-
AVTO OPREMA
V. ZANCHI
Vam svetuje, da si pravočasno nabavite naslednje zimske potrebščine: Verige za sneg «Weissenfels» £ Kiler maske (zaščitnice za motorje) £ Nosilec za smuči £ Antifriz £ Velika izbira potrebščin za vse vrste avtomobilov.
TRST - Via Coroneo N. 4
TEL 29-684
go ali da bi se sprijaznil z resnico.* In je dostavil: «Iz sočutja smo obljubili, da ga ne bomo ne zatožili in ne drugače razkrili njegovega prestopka... Udarec ga je preveč ponižal. Nihče ni videl polne pesti bankovcev, ki smo mu jih dali skozi okence pri blagajni. Odšel je, senca. Zlomljen, ob poštenje! Doma se je zaklenil, vzel žerjavico, nasul nanjo oglja. V plinu se je zadušil. Lahko bi zapustil listek z besedami: La commedia č finita!*
Konfekcijska trgovina Trst, Corso Italia 1 (Piazza della Borsa)
Tel. 29043
VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PLAŠČEV LODEN —
DEŽNIH PLAŠČEV ZENSKIH IN MOŠKIH OBLEK TER OBLEK ZA DEKLICE IN DEČKE
10
znižane cene za vse nakupe v novembru in decembru
ZA VSAK NAKUP PREJMETE DARILO
OBIŠČITE NAS
— GOVORIMO SLOVENSKO
%
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi arami je najcenejša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP00INJSKI PREDMETI
Superavtomatičnl pralni stroji CAND¥ — REX — CGE izredne cene za izvoz
Dostava na dom brez posebnih tzvoznib stroškov v vse predele Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA trieste-trst,
Corso Garibaldi št. 4 — Tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
TELEVIZORJI SVETOVNO ZNANIH ZNAMK
AUT0V0Xf SIEMENS IN MINERVA
produkcija 1965
po cenah primernih vsaki zahtevi
JAMSTVO IN TEHNIČNA POMOČ Izključni zastopnik:	UGODNI PLAČILNI POGOJI
RADIO TRGOVINA
SERGIO ROSELLI
Trieste - Trst, Ul. Tor San Piero 2 Tel. 312 9 4
IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE
BOSTE OBISKALI UUBLIANO? DOBRODOŠLI Sl E
v hotelu «TURIST» - Ljubljana
DALMATINOVA. 13 Tel. 36 129 37-111'
H
minute od glavne železniške postaje Nudi vam: sodobno opremljene sobe s Kopalnicami, telefonom, dvigalom -črnina Je naša kuhinja, ki vam nudi Jugoslovanske in inozemske specialitete Tudi v naših obratih: restavraciji »ZLATOROG« Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni »DALMACIJA« Trubnr)«va 23. ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno VABI VAS rIOTEL »TURIST« UUBIJANA
SPLOSNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran Južna Amerika ■ vla Zahodna Afrika (Rljeka • Split Napoll Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry • Takorad) Tema Rio de Janelro Santos Montevideo Buenos Al-resi Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo • Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske lukel TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«. Piran. Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexi: 035—22, 035—23 Telefoni: TJ 470 do 73-477.
©ooooocctoooooooooc-
PETER
KARVAŠ
Pasja
dediščina
c. ooocoooioooooooe♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
nja po stari gospe postala Sylva Lennox - Lamourova in popišemo senzacijo, ki jo je ta novica povzročila. Ne toli-
Prvega pomladanskega dne 1957 je v Bostonu v častitljivi starosti osemdeset let izdihnila vdova po klobučar-skem kralju Melpomena Har-risonova. V časopisih so v črnem okviru navajali, da je umrla po kratki bolezni, čeprav vse, kar bomo skušali spodaj popisati, priča o nasprotnem; v omenjenih časopisih tudi poudarjajo, da je bila Harisonova znana spričo svoje skromnosti in dobrotljivosti, kar pa s tem dogodkom ne prihaja v oporečje. To je bila poštena in premožna žena, ti lastnosti pa se pojavljata, kakor znano, skupno, a to v Bostonu razmeroma bolj pogosto kakor v katerem koli drugem kraju Vzhodne obale.
Sedaj lahko naravnost povemo, da je univerzalna dedi-
ko iz poročevalske pedantnosti, ampak bolj iz privzgojenega smisla za hierarhijo resničnih dejstev, bomo najprej skušali bralčevo pozornost u-smeriti na okolnost, da je iz-vršilec poslednje volje gospe Harrisonove — kakor je pač vsakdo pričakoval — postal Thomas Morton, star in ugleden notar, vreden in ljubez-njiv prijatelj Harisonove hiše in uspešen avtor nekaj debelih juridičnih spisov, ki so jih presenetljivo pogosto citirali. Omenjeni belolasi Thomas Morton je v smislu svoje svete dolžnosti sklical žalujoče sorodnike pokojnice, katerih krog je bil prej širok kot ozek in ki je v njem po-
sebno sveže izstopala Betty Hoganova, imenovana Batty Zvonček, pevka razuzdanih plesnih pesmi, pa Bob Harri-son, nadarjen, reklamni risar in slavni avtor higienskega zavijanja zdravilnega žvečilnega gumija Spleen. V njihovi navzočnosti ter po temeljiti presoji zakonitosti in popolni formalni pravoveljavnosti akta je notar Morton odprl pokojničino oporoko in takrat se Je pokopalo tisto, kar bi bil manj ‘spreten pripovedovalec pregamljeno in nediskretno izdal že na samem začetku, da je namreč vse premoženje po fclobučarski kraljici, torej po mirni presoji izvedencev čez dva milijona dolarjev, pripadlo Sylvi Len-nox-Lamourovt
Večina navzočih se je sicer zedinila v treznem mnenju, da Je tako bolje, kakor če bi te milijone dobila Betty Hoganova, katere sloves je sporen, to se pravi že davno ni več sporen, ali pa Bob Harrisom, mladenič, ki je bil brezvesten, brezbrižen in brezobziren. Toda večina nenavzo-čih, vključno bostonsko Javno
mnenje, se Je zedinilo v treznem mnenju, da se ne dogaja sleherni dam, da bi foksterier — Sylva Lennox-Lamourova. je bila namreč foksterier ženskega spola — podedoval tak kapital. Dva milijona bi bilo še za dogo veliko.
Nam pa se ne spodobi, da bi spremljali hrup, ki je pri priči nastal, pa je vendar Thomasu Mortonu, pravičnemu možu postave, ki Je — kakor je oporoka določala — brez odlašanja Iz prijateljev rodbine in iz starih bostonskih prebivalcev sestavil tričlanski kolegij, mu poveril upravo dediščine in naložil odgovornost za njegovo uporabo v korist dedinje. Vendar je treba povedati, da so takoj na začetku njegove pomembne dejavnosti nastopile težave. Nek živahen strokovnjak je izračunal, da bi Sylva morala živeti štiri tisoč sedem sto let, da bi dediščino v strahu božjem zapravila, in to pod pogojem, če bo živela zares razkošno in razsipno, četudi po pasjih možnostih; drugi strokovnjak je izračunal, da bo dediščina oelo naraščala, če
bo Silva živela na svoji dosedanji življenjski ravni, zakaj pri danem želodcu ne bo izčrpala niti obresti od obresti celotne glavnice; in naposled je tretji strokovnjak, očitni zlomiselnež, položaj neizmerno zamotal, ko je izjavil, da Je kolegium v neki meri odgovoren tudi za življenje dedinje in da bi kakršnakoli sprememba njenega dosedanjega življenjskega standarda utegnila usodno vplivati na njeno zdravstveno stanje. Nadalje nastaja še mučna negotovost, ali bo dedinja še nadalje uporabljala sedemintrideset sob stare gospe, ali bo potrebovala vse njeno stalno in sezonsko služabništvo. njene avtomobile, privatni orkester in astrologa, ali pa ji bo potrebno preskrbeti primernejši komfort, na primer v podobi pasje hišice iz tolčenega zlata, s centralnim ogrevanjem, z regulacijo zračne vlage in s televizijo o posebnim pasjim programom ali vsaj s programom pod psom.
Težko Je reči, kako je dedinja prenašala te pomembne dogodke. Na pogrebu stare
gospe se je vedla zelo nehvaležno in Je reprezentančne sobe njenega stanovanja — čemu bi tajili — neprimerno uporabljala. Thomas Morton je najel nekaj novih nameščencev, med njimi kuharja specialista, veterinarja in nekega modnega slikarja živali in bi bil v duhu oporoke še storil druge radikalne ukrepe, le da se ni mogel domisliti, kakšne. Mimo tega so v samem kolegiju kar na lepem izbruhnili spori: Naj li dedinjo preselijo na bolj zdravo podeželje, ali ne? Ali se naj v temeljnih Dravnih zadevah glede premoženja obračajo na dedinjo, ali ne? Naj puščajo k njej vsiljive zastopnike, publicitete, ali naj ne puščajo? In naposled, saj ima takšenle mlad foksterier ženskega spola tudi svoje spe cifične, pravniško nekodifici-rane sanje in kopmenje — jim naj mar dado pot ali z uradno močjo zabranijo? V zgoščenem testamentu stare gospe, ki ga je napisala pri popolni zavesti ln telesni in duševni svežosti, ni bilo o teh kočljivih problemih nobene
pripombe. Kolegij je pod vodstvom ljubeznivega Thomasa Mortona zasedal burno in globoko v noč.
V vsej svoji dramatičnosti in delikatnosti pa se je ta problem prikazal že naslednji dan. Novica o kosmati dedinji se je medtem raznesla po zveznih državah m začeli so se priglašati snubci.
Za Sylvo Lennox-Lamouro-vo so se začeli obletavati filmski zvezdniki, lepotci in ro-dovnjaki, zmagovalci v tekmah, čistokrvni eleganti in naparfumirani razvajeni de diči: slavni Francis Bourbon-ne iz Texas-Cityja, Lincoln Danagorski in Mike Donovan-Popovici iz Palm Beacha ter mnogi drugi. Kolegij je nastopil energično in ostro. Predvsem Je soglasno izločil druge rase — kategorično je zavrnil hrta Bourbonna in kitajskega pinča Danagorskega, kakor tudi veliko število volčjakov, fundlandcev, jazbečarjev, kodrov in drugo nečisto drhal. Znatno število čistih foksterjerjev pa Je diskvalificiral glede na nejasnosti pri oddaljenih prednikih ali zavo-

Etan trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun	_iz° vseh dr uglhpokrajln Italije' pri "societš Pubbllclto Italiana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV KKNKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
ljo karakternih, političnih ali drugih pomanjkljivosti njihovih lastnikov Ko so to storili, so se začeli posvetovati, če oporoka sploh dopušča, da bi se bogata Sylva omožila.
Tedaj pa je vmes posegel tisk. *Se mar strinja s svetlimi tradicijami te dežele,* so spraševale Boston Evenig News v uvodniku Svoboda ao-sledno m brez izjeme, «da o* smeli gospodični S Lennox-Lamourovi tako omejevati samostojnost odločitev in dejanj?« Revolverski listič ine Boston Cathedral se Je v podlistku Mahinacije razkri-čal okoli lepe Sylve: «riik«r se hinavsko ne izogibajmo vprašanju, kdo upravlja pre-moženje nase lepotice m kdo Ima Interes na tem, da bi pravno ne prišlo v druge roke!«. V glasbeno revijo kabareta Boston Blue Star so uvrstili šanson, ki ga je Bet-ty-Zvonček pela z ognjevitim šarmom: «Milijoni tvoji, dra-ga, in tvoj rep...«.
(Nadaljevanje sledi)
mesečna H(K) lir - Vnaprej četrt Za SFRJ: ADI1, DZS. Ljubljana, tržaške In gortške pokrajine *•

TOVARNA EMAJLIRANE POSODE
CELJE - JUGOSLAVIJA

Slovenija
avto
Trgovsko podjetje
LJUBLJANA, Prešernova 40
industrija metalnih polizdelkov-slovenska bistrica
prodaja motoma vozila vseh vrst, nadomestne dele, gumo za avtomobile in motorje, splošni in električni avtomaterial, dvokolesa, vsakovrstne gradbene stroje domače proizvodnje in iz uvoza, specialna tovorna vozila iz uvoza, opremo in razna orodja za avto-servisne delavnice.
Obiščite naše trgovske poslovalnice v LJUBLJANI, na Vošnjakovi 14, Prešernovi 40 in Frankopanski 21, v KRANJU, KRŠKEM, DOMŽA-LAH, na REKI in v BEOGRADU, Ulica 27. Marta 66
Poslužujte se naših sodobno urejenih servisnih postaj v Ljubljani, na Tržaški cesti 133, v Černetovi ulici 26, Samovi ulici 14 in na Vrhniki.
Lastnike motornih vozil obveščamo, da bomo do konca leta 1964 odprli avtoservise v sledečih krajih:
TRBOVLJE, KRŠKO, LOGATEC, KOPER in PORTOROŽ


Zel. postaja: Slov. Bistrica Telet.: Maribor 22113, 2137? Slovenska Bistrica 6, 45 Brzojavi:
Impol, Slov. Bistrica Teleprinter: 03313 Bančna zveza:
Narodna banka SFRJ podružnica Slov. Bistrica štev. tek. računa 604-18-1-1

IZ ALUMINIJA od 99 do 99,7°/« čiste aluminijaste legure AlMg, AlMgSi, AlMgMn, AlMg 2, 3, 5, AlCuMgPb in avtomatske legure, in sicer:
PLOČEVINO, TRAKOVE in RONDELE,
PROFILE za vagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo — polirane, anodizirane oziroma barvane (eloksiraue)
OSTALE PROFILE (okrogle, šestoglate, ploščate),
ALUMINIJASTE VRVI (čiste) in aluminijasto-jeklene vrvi (Al-Fe), valjano in tegano žico.
!
i
i
Kvalitetne tkanine, sodobni kraji, elegantnost, to so odlike
• VARTEKS
K 0 N r t K C IJ t VARAŽDIN
Ob dnevu republike pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim kolegom in poslovnim prijateljem

TOVARNA CEMENTA IN SALONITA
Ob dnevu republike pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem

«15. SEPTEMBER»
ANHOVO
DELOVNI
/ -•■7	V* »"***•"»	Ajr «'*>«• W'«
KOLmur

I0VARNA AVTOMOBILOV ID MOIOIIJEV MARIBOR
V*&U
ŽELEZARNE
★
pošilja ob dnevu republike 29. novembra tople pozdrave vsem delovnim ljudem sveta z željo, da bi bili vztrajni v borbi za mir na svetu
★
JESEN

NAŠI IZDELKI
Kamion TAM 45M, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovlm motorjem
Prekucnik TAM 4500 K, s trostransko «ktp» napravo primeren za delo na gradbiščih ln cestah
Kamion hladilnik TAM 4500 HS. primeren za Prevoz hitro kvarljlvlh stvari
Gasilski avtomobil TAM 450« o in TAM ssoo C,
hitra Ih Izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom
rr V V.w v V • pp • • »p} •'

I______________________________________
I
Kamion TAM 45S0 p, vozilo ga polivanje ulic m cest
Kamion TAM 450« F, vozilo za odvoz fekalij primemo *a komunalno dejavnost
Avtobus A 3000 v standardni ln turistični izvedbi, primeren za Izlete ln druge prevoze potnikov, 32 sedežev
Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz manišlh tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati
v-
Mariborska livarna Maribor
Kolektiv Mariborske livarne pošilja ob dnevu republike lepe pozdrave vsem delovnim ljudem in komitentom ter priporoča svoje izdelke: vlečeno medenino, odlitke barvastih kovin, vodovodne, parne in sanitarne armaturo
ter razne odpreske in kovance
I
Ob dnevu republike pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta
BRODOGRADILIŠČE
«VIKTOR LENAC»
RIJEKA
WiHiitwfaj|iniai3aipiaiihMUisKiiiiiniiiHiijiiii;iiiaift8iijHs;iiia!Hii;niHH:;:;iiH^
MEOUNARODNA S P E D I C I D A
INTERNATIONAL FREIGHT FORWARDES - INTERNATIONALE TRANSPORTE
SJEDIŠTE PODUZEČA	I J E K. A	TRŠČANSKA OBALA 8- P. O. B. 290
Telefoni: 23-700 do 23-719 Telegram: TRANSJUG RIIEKA Teleprinter: 02-523, 02-534 i 02-554 Tek. rač.: NB Rijeka 433-11 1-82
FIL1JALE: Beograd, Dubrovnik, Koper, Ljubljana, Sarajevo i Zagreb
POŠLOVN1CE: Novi Sad, Osijek. Ploče, Pula i Sežana
ISPOSTAVE: Bar, Subotica, Jesenice, Maribor, Novi Vinodolski, Slavonski Brod i Vukovar
PREDSTAVNIŠTVA: New York, Bakar, Dimitrovgrad, Ilerpelje-Kozina, Koprivnica, Raša i Vinkovci
Ob dnevu republike vošči kolektiv vsem delovnim ljudem sveta, da bi bili strpni in enotni v borbi za mir na svetu
......................................................................................n—..............

IVUDKA JOŽEF SILA
UVOZ	IZVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa
TRST • UL Milano it 4 • Telefon 28-944

UVAŽA:
I
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
1ZVAZA:
t^-stil. Kolonialno blago tn raznovrstne stroje
1'RST, Ut. CICERONE 8 Tel. 38-13«, 37-725; Telegrn lMPbXI <R1 TKIKSTE
IMPEXPORT

ANDREJ BOLKO mr. ph.
uvoz - izvoz
Telefon 31-315
farmacevtski proizvodi in komikalile V RS? • UL. 1 ORRlbiAHCA 2>. <?
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
II!
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
JnJtxJuLuAofvu
KOPER — JUGOSLAVIJA
KOPER
TELEFON 21.630 TELEX 03-517
PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823

Z
z
Sfc
a
doledovanje bi vskladilčevanje blaga kvantitativni prevzem
poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah redni zbirni promet is-evropskih centrov mednarodni cestni transport blaga
z lastnimi kamioni
Direkcija Koper Filiala Koper Filiala Ljubljana Ul. M. Pijade 13 Filiala Maribor Partizanska c. 51 Filiala Zagreb Jurišičeva 9/1 Filiala za sejme Zagreb,
Ul. B. Kidriča bb Filiala Sežana 82 Avtoremont Sežana 39
telet. telex 21-630 03-517 21-630
36-170 03-103
21-43	03-323
39-758 02-148 51-317 02-148
03-122
Izpostava Kodna Izpostava Prevalje 30 Izpostava Nova Gorica 2e!ezn. postaja 24-33 Rožna dolina 24-53 Izpostava Jesenice 3-43 Maršala Tita 1
Filiala Rijeka 25-481 02-515
Beogradski trg 2
Filiala Beograd 33-427 01-128
Ul. Stevana Sremca 7
Filiala Novi Sad 51-758 01-327
Ul. JNA 48/1
Z po kopnem, po morju, po rekah Z carinjenje blaga	bi zraku
S transportno zavarovanje blaga S sooking ladijskega prostora n kontrola transportnih dokumentov S strokovno pakiranje
telet, tele*	telet,	tele*
Filiala Subotica	14-54	01-718
Ul. Gen. Drapšina 15
Izpostava Celje	30-70	03-348
Cuprijska ul. 10 Izpostava Podgorje 4 Izpostava Sarajevo 24-625 Brankova 6	.
Izpostava Bar	21-49
Jovana Tomaševlča 2 Izpostava Zrenjanin Izpostava
Dimitrovgrad	25
Maršala Tita 178
>
•rH
0
CINKARNE
CELJE
O
pošilja ob dnevu republike 29. novembra lepe pozdrave vsem kolegom in delovnim ljudem sveta
l£i:::£££::£££££££££££££££££££:££!i£££££££Mi££££££££££££!£££££££j£££££££££££££££££££££££££££:££££:££"::::££££££::£££::!£::::H££;:::::H£!££££££££££££££££££££::^
PORTOROŽ
:::
!
i
i
PREHRAMBENA INDUSTRIJA
Droga Portorož (Ex Začimba - Soline Portorož in Ex Gostot Ljubljana) želi ob dnevu republike 29.11.1964 vsem delovnim ljudem obilo uspeha.
,—|	DROGA PORTOROŽ izvaža vse svoje izdelke — zdravilna zelišča, gobe, gozdne sadeže,
‘—,—i	suho sadje in zelenjavo. Vaša cenjena naročila pošiljajte na direkcijo v PORTOROŽ, jf
*—1	telefon 73-110, 73-117, 73-118 |
1AM UTlflflTAM Ml lin llflAAaitTiia »Miaiiat I
8ii£;:i;i::H;iii££;i!£ii;£i£;ii;;£Hi5£!£3:£Hins:i:£;;;a3ii«»5S|S£!*a;i££i££Si;Sm:5!M:sii!£:i£i!*£;i;i:;fc;;is»;::B:5;5i‘?i;i::i!iiniKs;Kii;!i;*a;3£|£::n!i££W;rSHi;iH£i:B£S*H:5Baia££i£ž:a:H£::!i£i
:r
ŽELEZARNA RAVNE
S
H
KOLEKTIV VELETRGOVINE
MERCATOR
::i:iii:::::i::i:i::::::::::::::::::i!:Si:ii:::i:i£i£ii::iii!i:ii::iii:ii:£?£li:i:::£:r::i:: ££:£££::£££:£■::'iiniH::::«:«:?!®
LJUBLJANA, Aškerčeva 3
s svojimi poslovnimi enotami «EMONA», «GRMADA», »HRANA®, *ROŽNIK» in «SPECERIJA» iz Ljubljane ter »JELKAš iz Gornjega grada, «LIT1JA» iz Litije, «LOGATEC» iz Logatca, «METLIKA» iz Metlike, »POLJE® iz Polja pri Ljubljani, »STRAŽA« iz Straže pri Novem mestu, ((STANDARD® iz Novega mesta, «TRŽAN» iz Mokronoga.
OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJA KOLEKTIV LEPE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM.
I
I
S
£
H
in£:n£i£;;:£i;:;:::£:r:rn:=:hi:;»;i:5..:£;;:££!;!;:nS!Uximia»iaii:Hiiii!£i5;”£££:!S Iji j;£££:£:££;::T:?£££:£:£r:£::UM£££n:£::rl: £::HH:::!:!R<::n:n::::::::>>:Hl:::;::U£i:H:£l£::U:::::i:::i:!£:£i£:£::£:::::££££::i£o£:£:H-H-U:'i:-::£H::H::::iU££:>HH:UH::::HU:!HlHi:::H: :UHUš:»Uxi-::H:š::mU:B::U::raw:U:::£:£:H::£iljl
AVTOTURISTIČNO PODJETJE	,,,
«SLA VNIK»
KOPER
z obratom ISTRAAVTO UMAG
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo ob dnevu republike
	vam izvrši prevoz hitro, varno, udobno in poceni a svojimi
	avtobusnimi in tovornimi vo-
v\* 1 v •	’ ,v ■	žili v državi in lnoaemstvu.
POSLUŽUJTE	SE NAŠIH STORITEV
V PREVOZU	IN Z GENERALNIMI
POPRAVILI TEŽKIH VOZIL.	
W
J
On
<
>
O
[■H
300 let
izkušenj izdelave žlahtnih jekel
ob prazniku republike čestitamo
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
ravne na koroškem
^	^	ji	,	^
l!£££;i££££££££i;£lii£££!!!l£!£ii££!i£Uitili:££18!£::Hiiaa££::!fl£:š£ifS£££lfl£££;i!^M£!£:£££!lS£!li!;::£££££i!M££:£Mi;£££9Ni:£iŠ££:9££££ii!££££iR:::)M!::M|:£::!K££|l£i!£i;££i£££i££iil:£££££i££iiHši!i££imiiii££££!!££££££!iii:££i£ni£££ii££££££:££! £:S;;£:;5i£:::;£:£:£::::!i£££:5:£?::Hn?:.T!??.:?nf5:£!i?f;£!n:£55!ls:??S5£:*?}£il?S5šJIHS:l?S£;::H£::??l5£:H5Si51ll:jS5:ii:IIH£S£!t5£££l!ii:i:j:!£iH:::£J:I£ii!H::££51tiiHx£:£i5J£:£if5::;i£Jj::H:££:tt£j££5!;!:££i;!i£:??¥5:S£;££:;::::5:£;55!:::££šS::S:55H!H:-
Zemun
INDUSTRIJA P0LJ0PRIVREDNIH MAŠINA
i j! * / ; > * i	mmw N S jj
■ Jof o s la vi j a
S
ca
»1^1
w D
»i^i
CO UJ

Z g
Ob prazniku republike vošči kolektiv mnogo dobrega vsem delovnim ljudem na svetu
ZAHTEVAJTE NAŠE PROSPEKTE
Rffi£:i:š£i££ši£:i£:£££:£i£:££;£i££££:8££i££££££a££££££ii&££££i£::i!££i£££££££i££££i£££££i££££££££££££££££££££££:::£i::££:£££££££££:£££:££i££££££:££££!£££&