23
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Državni zbor pričel je včeraj zopet svoje delo. iz nad velikega vhoda razobešena je črna zastava, ker je gališki poslanec Horodžicki umrL Dnevni red včerajšnje seje so ^Novice" uže naznanile. —-Sinoči odpeljala se je cesarica s princesinjo Valerijo ia spremstvom v Miramar pri Trstu, kjer se baje namerava muditi, krog enega tedna potem pa vrniti se na Dunaj. Tudi cesarjevič Rudolf in Štefanija se pripravljata na večje potovanje, pri katerem si hočeta ogledati več krajev na bregovih medzemeljskega morja, izrekoma severne bregove Afrike, Egipt, Smirno, Atene, otok Korfu, otok Lacroma, ki je lastnina cesarjevičeva. Telegram iz Trsta poroča, da nastopita potovanje v Pulju na parobrodu „Miramare", druga poročila pa trdijo, da se podasta v Monakovo, Brüsel in Hag, od tod pa po morji skoz Gibraltar v zgoraj omenjene kraje.
Minuli ponedeljek govoril je tukaj bivši poslanec baron Walterskirchen v klubu inženirjev in arhitektov v navzočosti blizo 300 oseb o naših političnih strankah ter zagovarjal poglavitno osnovo gospodarskih strank. —-Tudi tukajšnji levičarski časniki kažejo veliko nevoljo o pravdi Mandel-PoUak in tudi na pr. ^^Deutsche Zeitung", da je one tri dni, ko se je ta pravda obravnavala, dejansko bil na zatožni klopi dunajski mestni odbor.   Prav  zanimive  so  izjave  sodnije z
24
vso ojstrostjo obrnjene proti nedostojnemu in nepatrijo-tičnerau vedenju strank in odbornikov v mestnem odboru dunajskem.
Včerajšnja seja državnega zbora bila je pomenljiva, čeravno ste se rešile komaj dve točki dnevnega reda.
Vlada sama je bila z novimi predlogi, ne menj kot trinajst se jih je razdelilo uže pred sejo, nekaj pa se jih je še le prebralo in pridejo v tisk. Med temi zadeva ena uvrstitev dunajskih vnanjih predmestij med mestne volilne okraje, 2 zadevata sprejem dveh železnic v državno gospodarstvo. — Razprava sama bila je živahna pri prvem branji Süss-Exuerjevega predloga o volilni reformi, ker s tem sprožilo se je obširno polje pritožbam, ki so zoper tako kričeče-krivični volilni red, zoper krivično delo levičarjev.
Iz Prage. — V konkurzu tukajšnje zemljiščine banke prihajajo na dan bolj in bolj čudne reči. Govori se o nezaslišanih nerodnostih, na pr., da nek odbornik upravnega odbora, ki je podpisal veliko število delnic, na-nje ni plačal ne krajcarja ne, in vendar je dobival od delnic tantjeme in je zavzemal v odboru odlično mesto. Tudi sicer govori se še o velikih in hudih sleparijah , in vse te na dan spraviti začela se je stroga sodnijska preiskava pri vseh vdeleženih osebah.
Državni poslanec general Samec, ki je, kakor se sploh misli, neozdravljiv, biva v norišnici in sodnija je predsedništvu državnega zbora to dogodbo uradno naznanila, ker mu bode postaviti varuha.
Hrvatska. — V zbornici deželnega zbora vršile so se zopet reči, katere bi vsak prijatelj Hrvatske naj-rajše zbrisal iz zgodovine naših sosedov. Prva taka do-godba bil je tako zvan osnovni govor Barčičev, v katerem vso krivdo žalostnih razmer na Hrvatskem obrača na ustavo, potem pa žuga, ^da takrat, kedar žalostni dnevi nastopijo za državo, in pričakovati jih je kmalu, morebiti še letos, — takrat bode počil kotel in država bode razpadla v svoje gnjile dele. Mi pa — sklepa — bodemo branili samo ono delce, ki se imenuje Hrvatska.*' — To so državniki, ki od soparice omamljeni skoraj do nezavednosti, hočejo rešiti svoj narod s tem, da z veleizdajskim žuganjem odganjajo še zadnje prijatelje — gotovo državi zmiraj zvestih Hrvatov.
Druga dogodba zadeva verifikacijo poslanca Pav-kovića, kateremu se je očitalO; da je bil zarad nekih hudodelstev obsojen, zaprt in kot stotnik-avditor kasiran, in konečno da je v hranilnici 100 gold. vkradel. Komite, ki je to stvar preiskaval, našel pa je, da je zadnje očitanje prav iznajdeno, nasproti pa je bil Pav-ković zarad prestopka zoper svoje dolžnosti obsojen v trimesečni zapor in pa odpuščen iz vojaške službe in zato se je priporočalo, njegovo volitev potrditi. Opozicija govorila je proti potrditvi. Pavković sam pa se je res tako branil, da se je v resnici pokazal nevrednega tako častnega posla; imenoval je svojega nasprotnika Pavloviča lažnika in tatu, Pavlovič pa mu je ta priimke koj vrnil prav s takimi priimki. — Po takih dogodbah mora človek soditi, da taki gospodje ?5astopniki niso udje bratovščine temperanclerjev.
Nemška. — Na polji vnanje politike se v nemški državi vrti vse krog kolonijalnega vprašanja, v katerem se z Bismarkom strinja zelo ves nemški državni zbor. Med tem pa se Bismark pogaja s posameznimi državami tako, da bodo Nemci pridobili dosti dežel v drugih delih sveta, kamor se bodo mogli umakniti, če jim bode nemška domovina postala pretesna.
Sicer pa se vsa pozornost obrača na iskanje morilca policijskega svetovalca dr. Eumpfa, umorjenega v Frankobrodu. — Morilca iščejo in iščejo: onemu, ki ga najde, zagotovljeno je darilo 10.000 mark, pa našli ga še niso. Prijeli so uže marsikaterega, pravega pa še ne. Bismarku prijazna stranka pripravlja mu za TOletnico njegovo častno narodno darilo iz onega denarja , ki se je nabral povodom znanega, Bismarku tako neprijetnega glasovanja.
Francoska. — O egiptovskem vprašanji podala je francoska vlada angleški vladi nasprotne predloge, katera se zdaj o njih posvetuje. Francoska vlada zagotovila si je uže za naprej podpore druzih evropej-skih držav. — Francoska vlada pogaja se z nemško zarad kolonij na zapadnih bregovih Afrike.
Angleška. — Vlada pretresava francoske predloge o vredbi finance v Egiptu. Zarad vojske Wolse-lejeve in Gordonove v Sudanu raztrosile so se zelo iz-nemirljive vesti, da bi jih bil Mahdi zvabil v past, toda nova poročila trdijo, da so vso te novice izmišljene. — Koncem tega meseca, ko se imate vojski obeh angleških generalov v Sudanu združiti, bode še le mogoče izvedeti kaj zanesljivega. — Gotovo je, da izne-mirljive take novice namenoma po svetu trosijo nasprotniki Angležev, kakor uže na pr. o umoru Gor-donovem.
Laška pripravlja se zasesti velik del dežele afriške pri spodnjetn delu rudečega morja, tako, da bode trgovino v Afriki in pa tje v daljno Indijo imela v svojih rokah.
Ruska. — Letos bode sto let, ker je ruska carica Katarina II. dala ruskemu plemstvu tako imenovano dvorjansko karto. S to karto dobili so ruski ple-menitniki razne predpravice, katerih so si nekatere ohranili do danes. Letos bode rusko plemstvo praznovalo stoletnico podeljenja te karte in car Aleksander III. je zaukazal, da se pri tej priliki ustanovi dvorjanska banka, iz katere bodo ruski plemenitniki dobivali na svoja posesrva denar na posodo po 67o. Navadno jemljejo banke na Ruskem višje obresti, zato je pa finančni minister tudi ugovarjal, da bi osnova in vzdrževanje take banke napravljala državi preveč stroškov zaradi prenizkih obresti, katere bode banka jemala od posojil. Car Aleksander pa se ui dal pregovoriti od finančnega ministra, in banka se bode osnovala.