TA TEDEN / TA TEDEN
Dolgi nosovi
in prazni žepi
Se ena učna ura slovenske parlamentarne demokracije se je končala
v zanimiv poduk volivcem. Ker se je vse skupaj dogajalo na predvečer
najbolj množičnega praznika - pustovanja, je vsebina poduka
pravšnja, s terapevtsko učinkovitostjo podaljševanja nosov. Ker je so-
dila izredna, volilna seja državnega zbora v čas, ko so se maske nati-
kale, ne snemale, je bilo težko pričakovati kaj bistveno drugega, kot se
je v resnici zgodilo. V mestu stoterih obrazov vemo, da se maske sna-
mejo šele takrat, ko je "napornega cirkusa" zares konec. Vse do tega
trenutka pa ostanejo nataknjene predvsem zaradi tega, da vzbujajo
pozornost. Dolgi nosovi mask so pustni okrasek, dejansko podaljšanje
nosov pa sodi v popustni čas snemanja mask. Takrat se vrstijo prese-
nečenja, razočaranja, spoznanja prevar, nelagodja, sramežljivosti.
Na srečo se pustovanje vselej konča takrat, ko ga imajo ljudje dovolj
in ko bi jim začelo presedati. Maskirano in javnosti prikrito dogajanje
v slovenski politiki pa traja brez obetajočega konca. Tri mesece dolgo
norenje v maski bi utrudilo še takega navdušenca, politiki pa še kar
kažejo mirne in razmeroma prijazne obraze. Celo dolge nosove spretno
skrivajo za krinko potrpežljivosti in prijaznosti do političnih nasprot-
nikov. Predlagani in neizvoljeni ministri so zagotovo med nosilci dol-
gih nosov. Prav tako mandatar, ki mu je nos moral podaljšati čez noč
izgubljen poslanski glas. Dolge nosove imajo tudi tisti, ki so organizi-
rali demonstracije pred parlamentom zato, da bi morebitno izvoljeni
vladi vzeli delček legitimnosti in spoštovanja pred demokratičnim sve-
tom. Vse daljše nosove pa dobiva milijon volivcev, kije šel na volitve
samo zato, da bi čim prej dobili novo vlado in stabilnejšo prihodnost.
Morebitne nove volitve, o katerih so, zaenkrat še pod maskami, govo-
rili predstavniki strank, bi nekomu spet bistveno podaljšale nos. Toda
dolgi nosovi cirkusantov nas ne V
skrbijo toliko kot naši prazni	~ fl^-^s °
Jepi._Q_
h	/ V ISKRI RELEJIH DEL DELAVCEV ŠE VEDNO STAVKA
¥ mj deeembnke pl€K^
C zaposlenih v Iskri Relejih Makole jih dnevno del;
med in 155, odvisno od bolniških in drugih izostankov
dnipi , zaradi neizplačanega dela regresa za leto 1996 ii
zrna mih novembrskih plač za čas stavke v novembri
s* lo že sedem tednov. Kdaj bodo nehali, je težko napove
d sa; pravijo, da nimajo kaj izgubiti in vztrajajo pri svo
jt . ^. \ratka stanje v tovarni je vse prej kot normalno.
()i ^mo v ponedeljek izvedeli od direktorja Viktorji
Korošca, naj bi vsi delavci v sredo dobili izplačane decembrsk
^lače, vendar brez dela neizplačanega regresa. Povedal je še, d
imajo trenutno sicer še dovc-n naročil, ne ve pa, kaj se bo zgodi
- ), če bodo presahnila.
Ne mislim jih prepričevali, naj gredo delat. Stavkajoče sice
ob kujejo predstavniki SKEl, prihajata Edm<md Ozimič te
Alh>.ri Vodovnik, vendar se nihče od teh ne oglasi pri vodstvi
pod;. ia. Kaže, da nimajo želje po pogovorih. Če pa bodo ti
želel: pa se bomo pogovorili o vsth nastalih problemih," je i
stavki povedal direktor Korošec. Dodal je še, da tisti, ki delajc
s i ^ 1 ! ': . anjajo svoja delovna mesta.	(VT)
PTUJ / PROGLASITEV NAJBOLJŠIH
ŠPORTNIC IN ŠPORTNIKOV
Športniki ietq '96
športni zavod Ptuj bo v sodelovanju z Športno zvezo
obi;;ne Ptuj v petek, 14. februarja, ob 19. uri v avli Šolskega
ceiiira Ptuj pripravil podelitev priznanj najboljšim športin-
ca n športnikom iz mestne občine Ptuj ter tudi državnim
p: Kom in državnim reprezantantom, ki imajo stalno prebi-
V ;če v ptujski občini. Priznanja bod^odelili tudi najbol-
jt . ekipam, trenemm, ŠŠD in zasfuRiim športnim dela-
" . V ponedeljek ^desetčlanska komisija, ki je sestavljena
iz i iov sveta in strokovnega sveta'športnega zavoda Ptuj,
io^ kdo bfrdobil priznanja.
' b čani podfefitvi prfT^nj, ki so jih mladi športniki in
šr niče zaslužili v letu 1996, bo bogat zabavni program.
Danilo Klanjšek
JUROVSKI DOL / KRAJANI SO DVIGNILI GLAS
"Odlagališča v Spodnjem
Gasteralu ne bo!"
MNOŽIČNO OBISKAN ZBOR KRAJANOV, NA KATEREM SO ODLOČNO ZAVRNILI NAMERO, DA BI NADAL-
JEVALI STROKOVNO PREVERJANJE LOKACIJE V SPODNJEM GASTERAJU • VRSTA OČITKOV NA RAČUN
OBČINSKE POLITIKE, ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA • KRAJANI PODPRLI VODSTVO KRAJEVNE
SKUPNOSTI, KI ZAČENJA POSTOPEK ZA USTANOVITEV SAMOSTOJNE OBČINE
Poročali smo že, da je ena od petih možnih lokacij
bodočega regionalnega centra za gospodarjenje z
odpadki (popularni CEGOR) tudi v Spodnjem Gasteraju
v krajevni skupnosti Jurovski Dol. Vodstvo domače KS je
v pogovorih z lenarškim županom to možnost odklonilo,
zdaj pa jo je zavrnil tudi množično obiskan zbor krajanov.
V zadnjem času je le ma-
lokdaj toliko ljudi na enem
mestu in predvsem tako poen-
otenega mnenja, kot se je to
zgodilo v Jurovskem Dolu.
Prišli so iz vseh koncev, stari
in mladi in v nekoliko
povišanem, vendar še vedno
strpnem tonu povedali, da je
bilo zapostavljanja Slovenskih
goric dovolj in da jim zdaj za
nameček nihče ne bo ponujal
ekološko spornih projektov.
Ostri so bili v kritikah na
račun župana in občinskega
sveta, saj je občina Lenart po-
dpisala pismo o nameri in tudi
pristopila h konzorciju projek-
ta. Kdo je predlagal Spodnji
Gasteraj, so spraševali vsi po
vrsti. Odgovora najbrž tako
kmalu ne bodo dobili, saj ga
nihče ne bo hotel povedati
(tudi če bi ga vedel).
Predsednik sveta KS Jurovs-
ki Dol Ivan Špindler je vse
skupaj spretno umirjal, k sode-
lovanju je pritegnil še vse dru-
ge člane krajevnega vodstva in
poslanca občinskega sveta Le-
nart Ivana Ropa. Ta je med
drugim povedal, da je bila
stranka SLS preglasovana, ko
so sprejemali pogodbo o pristo-
pu v konzorcij. Deloma so bili
proti še v SDS, je pristavil Ivan
Rop in dodal, da so v Slovens-
kih goricah znali živeti tudi
brez vsiljenih rešitev. "Občins-
ki svet si v tem primeru ne zas-
luži zaupnice, zato mu predla-
gajmo nezaupnico, župan pa
naj o svoji morali sam razmis-
li," je ob koncu pristavil
občinski svetnik Ivan Rop .
Oster na račun zapostavljanja
podeželja in kmetijstva v os-
rednjih Slovenskih goricah je
bil tudi prejšnji lenarški župan
Jože Škrlec, sicer domačin iz
Jurovskega Dola, ki je povedal,
da jim odlagališča ne more
nihče vsiliti. Čeprav so bile
razprave precej čustveno pre-
pojene, jim ni mogoče očitati
pretirane političnosti in
enostranskosti. Skrb nad uso-
do okolja je bila zares v os-
predju.
Zato ne preseneča, da so vsi
udeleženci zborovanja z dvi-
gom rok in z dodatnim podpi-
sovanjem posebne listine
podprli sklepe vodstva KS, da
ne bodo dovolili lokacije
bodočega odlagališča v
Spodnjem	Gasteraju.
Pravzaprav so sprejeli tri skle-
pe in v njih med drugim
podčrtali, da svet KS in lokal-
no prebivalstvo ne dovoljujeta
izvedbe projekta CEGOR v
Gasteraju. Projektnemu kon-
zorciju zamerijo, ker ni upošte-
val značilnosti kraja, v katerem
doslej še ni bilo nobenih večjih
posegov. Zato želijo področje
izkoriščati za razvoj kmetijstva
(za pridelavo biohrane) in tu-
rizma. Predvideni projekt pa
bi jim te cilje v celoti podrl.
Prav tako so v sklepih zapisali,
da načrtovalci niso upoštevali
dejstva, da je gasterajski gozd
edini avtohtoni borov gozd v
Sloveniji in si zasluži zaščito v
obliki krajinskega parka. Na
tem območju je veliko gomil-
nih grobišč, nekaj manjših po-
tokov in predvsem avtohtono
in nedotaknjeno, čisto naravno
okolje, ki ni primerno za re-
gijsko odlagališče odpadkov.
Ob koncu so še sklenili, da
ne bodo dovolili nikakršnih
ogledov predela Sp. Gasteraja;
tam so postavili posebne opo-
zorilne table. Soglasno so tudi
podprli vodstvo KS, da naj na-
daljuje s prizadevanji za usta-
novitev samostojne občine Ju-
rovski Dol ali po novem Sveti
Jurij v Slovenskih goricah.
M. Toš
Rent-a car
MOI^ACO
KOMBI IN OSEBNA VOZILA
Dostava na dom I
Ptuj. tel: OeZ/vae-OAO non stop
2
Četrtek, 13. februar 1997 - tednik

PTUJ / MILAN KUČAN Z ZUPANI SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE
Obiine še brez pravega sHriusa
v Mestni hiši v Ptuju so na pustno nedeljo organi/iraii
prisrčno srečanje županov Spodnjega Podra\ja in Priekije,
Dupleka in Starš s predsednikom države Milanom Kučanom,
ki ga je ob tokratnem obisku spremljala tudi žena Štefka. Tudi
župani so tokrat prišli z ženami in zanje je ptujski mestni pro-
tokol organiziral ogled Miheličeve galerije in razstave Med si-
birskimi šamani in slovenskimi kurenti ter ptujske vinske kle-
ti. Pridružili sta se jim tudi francoska ambasadorka Francoise
Bourolleau in atašejka za mednarodne odnose v ambasadi Eli-
sabetb Faure.
ToKrami obisk Milana
Kučana v Ptuju je bil že četrti v
zadnjih dveh letih, kar pomeni,
da predsednik države rad prihaja
v Ptuj, je povedal organizator
srečanja županov, kakršna bi
morala redno potekati na
državni ravni, župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci.
Čeprav naj bi šlo za sproščen po-
govor o lokalni samoupravi, so
župani predsedniku države Mi-
lanu Kučanu predstavili dokaj
resno problematiko na področju
lokalne samouprave. Ne glede na
vse probleme, s katerimi se
dnevno srečujejo, župani tega
območja iščejo skupne interese v
povezovanju. Janez Ribič,
župan občine Duplek, je pove-
dal, da so nove občine dobro-
došle tudi zaradi tega, ker sedaj
denar zagotovljene porabe pri-
haja k njim in ga tudi tam pora-
bijo. Včasih, ko so sodili še pod
občino Maribor, ni bilo tako.
Res pa je, da so novonastale
občine v neenakem položaju v
primerjavi s tistimi, ki že nekaj
časa delujejo. Začenjajo v bistvu
od začetka, tako pri kadrih, ki
jih morajo šele usposobiti za iz-
redno zahtevno delo na področju
lokalne samouprave, kot tudi pri
prostorih, ki jih morajo nove
občine šele pridobiti. Občina
Duplek je od decembra leta 1995
do oktobra lani delovala celo v
županovi hiši. Nevzdržno je to-
rej, da so vse občine, stare in
nove, financirane po enakih kri-
terijih. Vsaj šest let bi po
Ribičevem mnenju morale no-
vonastale občine imeti drugačen
status.
Župan Starš Vili Ducman
meni, da ni normalno, da občine
niso gospodarji na svojem
območju in da morajo za nekate-
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je ustanovil
Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo CianI, Majda
Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik
Kotar (v. d. radijskega
urednika), Martin Ozmec,
Marija Slodnjak In Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko RIbarIč.
Tehnični urednik:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Ollver Težak, ® 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; =
(062) 771-261, 779-371;
771-226; faks (062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720
tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23158-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja
iz 13. točke tarifne številke 3,
za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
re investicije, ki potekajo, izve-
deti od upravnih enot, ki so po
njegovem mnenju neživljenjske
tvorbe. Funkcije bi morali ena-
komerno porazdeliti po vsej
državi. Franc Kirbiš, župan
občina Videm, je povedal, da
ima občina, ki leži na obmejnem
območju, precej težav v financi-
ranju. Imajo štiri šole, od tega bo
treba tri obnoviti, tega denarja
pa ne bodo mogli zagotoviti.
Način financiranja, 50 odstotkov
občina, 50 odstotkov država, je
za občino neizvedljiv. Zato
potrebujejo pomoč države.
Franc Majcenovič, župan
občine Zavrč, se je zavzel za
boljši status občin na demografs-
ko ogroženem območju, da bi se
lahko razvijale.
Zupan občine Ormož Vili
Trofenik vidi v tem trenutku na
področju lokalne samouprave
dva temeljna problema: preti-
rano centralizacijo na eni in ne-
sorazmerno porazdelitev javne
porabe v škodo lokalne samoup-
rave na drugi strani. Teh
vprašanj pa ne bo rešila niti re-
gionalizacija. Najprej bo treba
priti do izvirnih pristojnosti
občin. Po mnenju ormoškega
župana, z njim se je strinjal tudi
župan Ljutomera dr. Ludvik
Bratuša, bi država morala več
narediti tudi za sodelovanje s
hrvaškimi županijami. Ptujski
župan dr. Miroslav Luci je v zve-
zi z odprtimi vprašanji lokalne
samouprave povedal, da osebno
misli, da naj ne bi prišlo do usta-
navljanja novih občin, dokler ni
opravljena delitvena bilanca, ker
se bomo samo tako lahko ognili
novim problemom.
"Nove občine so odsev merjen-
ja politične moči, to ni nobena
skrivnost. Povsem jasno je tudi,
da prihaja do naštetih težav, ker
sta se vlada in parlament doslej
premalo ukvarjala z občinami,"
je med drugim povedal
predsednik države Milan
Kučan. Pozitivno je ocenil man-
datarjevo odločitev za ministra
brez listnice, ki bo v novi vladi
skrbel za lokalno samoupravo.
Problem je tako zahteven in tako
pomemben, da država Slovenija
potrebuje ta resor. Največ prob-
lemov pa je zato, ker ni bilo na-
jprej razprave, kakšna naj bo
občina in kakšno naj bo njeno
razmerje do države.
Po pogovoru z župani se je Mi-
lan Kučan seznanil tudi z vsebi-
no 37. ptujskega kurentovanja s
karnevalom. Kako naporni so
ptujski pustni dnevi, se je lahko
osebno prepričal, ker ga z njego-
vo vsebino ni mogel seznaniti
predsednik organizacijskega od-
bora in direktor GIZ Poetovio
Vivat Branko Brumen (ki je si-
cer sedel ob njem), ker je izgubil
glas, temveč predsednik TD
Ptuj Albin Pišek.
MG
Predsednik države v pogovoru z župani o odprtih
vprašanjih lokalne samouprave.	Foto: M. Ozmec
Zel/e vec/e od možnosti
LETOŠNJI PRORAČUNA MESTNE OBČINE ZNAŠA 3 MILIJARDE 323 MILIJONOV TOLAR-
JEV • DENAR ZA POKRIVANJE IZGUBE V MUZEJU BO POTREBNO ŠELE NAJTI
Svetniki in svetnice ptujskega mestnega sveta so v začetku 26.
seje najprej izglasovali razširitev dnevnega reda s točko o pre-
nosu dela osnovne zdravstvene dejavnosti iz javnega zavoda
Zdravstveni dom v Ptuj v Zdravstveni dom v Trnovsko vas, o
predlogu sklepa o soglasju k pravilniku o organiziranju javne-
ga zavoda Pokrajinski muzej Ptuj in k sistemizaciji delovnih
mest pa v četrtek niso razpravljali, ker do seje niso pridobili
soglasja ministrstva za kulturo, da bi lahko osnutek predloga
prekvalificirali v predlog. Zato pa so se toliko bolj poglobili v
razpravo delovnega osnutka proračuna mestne občine v tem
letu, ki skupaj s tekočimi prihodki in zadolževanjem kaže 3
milijarde 323 milijonov prihodkov in prav toliko odhodkov.
Pri večini dejavnosti so uskla-
jeni samo globalni zneski, ne pa
tudi posamezne postavke, zato
bo razprava še precej burna, vsaj
njen začetek kaže na to. Potrebe
po proračunskih srestvih so
mnogo višje, kot jih je možno
pokriti s posameznimi viri.
V tem trenutku s predvidenim
obsegom zagotovljene porabe -
milijardo šeststo milijonov to-
larjev - ki se mora po zakonu po-
rabiti za izvajanje dejavnosti, ne
bo mogoče pokriti vseh planira-
nih potreb, zlasti ne na področju
kulture in športa. Zato bo
potrebno sredstva za investicije
zagotoviti iz prihodkov za druge
naloge, ki jih mestna občina Ptuj
zagotavlja iz davkov, taks in
povračil od premoženja in sofi-
nanciranja. Teh pa bo letos po
oceni milijardo 560 milijonov
tolarjev. Le 86 milijonov pa
bodo lahko namenili za de-
javnosti, ki niso zajete v zago-
tovljeni porabi. To so turizem,
kmetijstvo, zavodi s področja
izobraževanja in raziskav. V to
so vključena tudi razvojna
sredstva, ki jih mestna občina
Ptuj, obogatena z bančnimi, na-
menja za spodbujanje razvoja
obrti in podjetništva na svojem
območju. Ptujski svetniki in
svetnice so na 26. seji tudi izve-
deli, da v proračunu za letos ni
predvidenih sredstev za pokri-
vanje izgube v ptujskem Pokra-
jinskem muzeju in jih bo treba
šele najti. Pokrivanje izgube so,
kot je znano, izglasovali na eni
prejšnjih sej. Ena od možnosti je
poseg v katero od že predvidenih
investicij.
Prva razprava delovnega os-
nutka proračuna mestne občine
je tudi pokazala, da svetniki in
svetnice premalo pozorno
spremljajo pripravo in tudi slabo
poznajo možnosti financiranja
proračunske porabe, sicer ne bi
imeli toliko predlogov za nove
naloge. Več sredstev bi po
prepričanju nekaterih svetnikov
moral dobiti šport, prav tako bi
morali oblikovati poseben sklad
za vse tiste športne klube, ki šele
začenjajo dejavnost, da bi jim
nekako zagotovili zagonska
sredstva v začetnem obdobju de-
lovanju. 60 milijonov bi morali
zagotoviti tudi za gradnjo
reševalne postaje, 5 milijonov za
pripravljalna dela za gradnjo
večnamenske kulturne dvorane,
za deset milijonov naj se poveča
sklad z razvojna sredstva in po-
dobno.
PONOVNI RAZPIS
ZA DIREKTORJA
MUZEJA
Pri pripravi predloga odloka o
ustanovitvi osnovnih šol Breg,
Hajdina, Ljduski vrt, Markovci,
Mladika, Olge Meglič in dr. Lju-
devita Pivka bo občinska uprava
skušala upoštevati pripombe in
predloge odborov in statutarno-
pravne komisije, od ministrstva
za šolstvo pa bo poskušalo prido-
biti mnenje, ali je za vse šole
možen skupen odlok. Na 26. seji
so ptujski svetniki sprejeli tudi
sklep o soglasju k cenam komu-
nalnih storitev za 7,4 odstotka.
Pri točki dnevnega reda sklep o
imenovanju direktorja Pokra-
jinskega muzeja Ptuj pa so lahko
ugotovili le to, kar je pred njimi
že komisija za volitve in imeno-
vanja, da nobeden od prijavlje-
nih kandidatov ne izpolnjuje po-
gojev, zato bodo razpis za direk-
torja muzeja ponovili. Niso pa
glasovali o podaljšanju mandata
vršilcu dolžnosti direktorja mu-
zeja, ker to ni bila točka dnevne-
ga reda. Tako je še vedno v velja-
vi sklep z ene prejšnjih seje, da
njegov mandat traja do 28.
februarja oziroma do predložitve
zaključnega računa. Zato se
bodo o tem morali dogovoriti na
seji, ki bo še v tem mesecu. Po
najboljši varianti pa bodo o os-
nutku proračuna mestne občine
za letos lahko razpravljali na
marčevski seji. Številne pripom-
be in predloge bo potrebno
proučiti, vendar večjih možnos-
ti, da bi jih lahko upoštevali,
tako ali tako ni glede na omejene
možnosti poračuna.
PROTI PRENOSU
DELA
ZDRAVSTVENE
DEJAVNOSTI V
TRNOVSKO VAS
Ptujski mestni svetniki in
svetnice prejšnji četrtek niso
sprejeli soglasja za prenos dela
osnovne zdravstvene dejavnosti
iz javnega zavoda Zdravstveni
dom Ptuj v ambulanto v Trnovs-
ki vasi, ki jo je za potrebe tega
območja uredila krajevna skup-
nost. Za odločitev o prenosu jim
namreč manjkajo nekatera
mnenja, ki jih pričakujejo od
ministrstva za zdravstvo. Zavo-
da za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in Zdravniške zborni-
ce. Predvsem pa v tem trenutku
še ni nič jasnega, kaj to pomeni.
V	sedanji mreži javne zdravstve-
ne službe ni zajeta zdravstvena
dejavnost občine Destrnik-
Trnovska vas. Z zaposlitvijo
koncesionarja za izvajanje za-
sebne zdravstvene dejavnosti v
tej občini bi prišlo do širitve
mreže javne zdravstvene de-
javnosti, to pa ni v skladu z za-
konom o zdravstveni dejavnosti.
Zato je koncesijo mogoče podeli-
ti le v primeru, da se v Trnovsko
vas prenese le del programa de-
javnosti znotraj obstoječe mreže.
V	ptujskem Zdravstvenem
domu so povedali, da se trenut-
no pogovarjajo z občino Destr-
nik -Trnovska vas o tem, da bi
dvakarat tedensko v njihovo am-
bulanto prihajal splošni
zdravnik, dvakrat tedensko pa
tudi zobozdravnik. Sodelujejo
pa tudi pri opremljanju ambu-
lant. Splošni zdravnik, ki bo de-
lal v Trnovski vasi, je trenutno
zaposlen v ptujskem Zdravstve-
nem domu v okviru dopolnilne-
ga delovnega razmerja, dokler si
ne bo pridobil vseh potrebnih
dokumentov za koncesijo.
MG
Predsednik svefa presedlal med novinarje
Februarska, 24. seja ormoškega občinskega sveta je minila v relativno mirnem vzdušju, prinesla pa je tudi nekaj zanimivih sklepov.
Svetniki so bili že pri pobudah, predlogih in vprašanjih zelo delavni. Tako so Zeleni Slove-
nije opozorili na onesnaženost zraka v Ormožu in predlagali, da se uvede redna kontrola
emisije škodljivih snovi v zraku, ki bi jo opravljal Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora.
O rezultatih naj bi obveščali javnost, prav tako pa naj bi bili po novem občanom dostopni
tudi podatki o kvaliteti vode, ki so pijejo, saj Komunalno podjetje Ormož redno skrbi za
kontrolo vzorcev pitne vode. Neodvisni svetnik Ivan Hržič pa je predlagal, da občina Ormož
sproži postopek pri pristojnem sodišču za povračilo sredstev, ki so jih občani plačali za te-
lefonske priključke, izgradnjo omrežja in central. Ti prispevki so bili po posameznih kra-
jevnih skupnostih različno visoki in so znašali od 3000 do 5000 nemških mark.
Na seji je bil sprejeti predlog
odloka zazidalnega načrta za
obrtno cono v Ormožu, na pred-
log SLS, SKD in ZS pa so dodali
tudi amandma, v katerem svet-
niki omenjenih strank zahteva-
jo, da se v načrtu doreče lokacija
bodoče živinske klavnice. Na ta
način bi se radi izognili morebit-
nim kasnejšim zapletom, najbrž
pa tudi zagotovili, da bi do
gradnje klavnice tudi zares
prišlo.
Zelo zanimivo pa je bilo
poročilo inventurnih komisij, iz
katerega je bilo mogoče razbrati,
da različni stanovalci občini
Ormož v minulem letu niso
plačali za 3,5 milijonov tolarjev
stanarin, da dolgujejo okrog
800.000 tolarjev za ogrevanje, pa
tudi pri oddaji poslovnih prosto-
rov se je nabralo za dober mili-
jon tolarjev dolgov. Po zagotovi-
lu župana Vilija Trofenika so
občinske službe sprožile vse pos-
topke za izterjavo, vendar je ta
pogosto skoraj nemogoča. Zani-
mivo pa je tudi to, da je med
dolžniki tudi nekaj političnih
strank.
Nato so svetniki za koncesio-
narja za vzdrževanje in varstvo
lokalnih cest izbrali Komunalno
podjetje Ormož. Na minuli seji
je bilo za ta dela predlagano
Cestno podjetje Ptuj, ki je v svoji
vlogi navedlo boljše reference in
ponudilo več opreme in zaposle-
nih, vendar so svetniki takrat
omenjeno podjetje kot možnega
koncesionarja zavrnili. Med šti-
rimi podjetji, ki so se potegovala
za koncesijo, sta Komunalno
podjetje Ormož in Cestno
podjetje Ptuj edini izpolnjevali
pogoje, tako da občinskemu ura-
du ni preostalo nič drugega, kot
da svetnikom ponudi možnost,
da odločajo še o Komunalnem
podjetju Ormož, kar so takoj,
brez razprave, sprejeli. Komu-
nalno podjetje Ormož je tako do-
bilo vse koncesije, ki jih je v
zadnjem času podelila ormoška
občina.
Svetniki so obravnavali tudi
osnutke koncesijskih pogodb, ki
jih bodo ponudili koncesionar-
jem. Ker pa je njihova vsebina
zaupne narave in poslovna
skrivnost občine Omrož, so
javnost izključili. Seveda so
sprejeli kup sklepov povsem for-
malne narave, zanimiv pa je
razpis koncesije za urejanje in
vzdrževanje letnega kopališča.
Ker to vsako poletje pridela
precejšnjo izgubo, je razumljivo,
da bi ga občina rada oddala.
Za največje vznemirjenje pa je
gotovo poskrbelo imenovanje
odgovornega	urednika
Ormoških novic. Znano je, da je
ideja o občinskem glasilu še po-
sebej pri srcu predsedniku
občinskega sveta Alojzu Soku, ki
že dve leti vodi aktivnosti za us-
tanovitev glasila občinskega sve-
ta. Potem ko se je pred nekaj me-
seci zdelo, da bo glasilo izšlo, je
nepredvidoma odstopil takratni
odgovorni urednik. In ker zaple-
tom ni bilo videti konca, se je na
razpis za odgovornega urednika
prijavil kar sam predsednik
občinskega sveta Alojz Sok in
svetniki so ga potrdili za vršilca
dolžnosti urednika vse do 30. 6.
1997. Novi urednik je svetnikom
obljubil, da bo prva številka izšla
že 5. marca in da ne bo stran-
karsko obarvana.
viki klemenčič
tednik - četrtek, 13. februar 1997
3
V TOREK SEJEM MODA j
Na gospodarskem razstavišču bodo v torek popoldan za novinarje in poslovne partnerje odprli sejem
Moda, za javnost pa 1 9. februarja in bo na ogled do 22. Na okrog 3500 m^ razstavnih površin se bo '
predstavilo več kot 150 razstavljavcev. Po nekajletnem premoru se bosta znova predstavila Labod in Mura,
največja slovenska konfekcionarja. Na ogled bodo izdelki celotne modne industrije, od konfekcije in met-
raže do trikotaže in spodnjega perila. Tudi letos se bodo predstavile šole ter mladi, še neuveljavljeni krea-
torji. Društvo modnih delavcev pa bo vse dni sejma dvokrot dnevno pripravilo brezplačne modne revije. S
širšega območja Ptuja se bosta na sejmu predstavila Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in butik Sonja s
kreacijami Barbare Plaveč, ki se bo z večernimi oblačili predstavil tudi na modni reviji.
NOVI PROSTORI AGENCIJE
V kletnih prostorih Agencije za plačilni promet v Ptuju v Trstenjakovi ulici že nekaj časa štirje izvajalci ure-
jajo nove prostore, ki jih zahteva razširitev obsega dela. Včasih, ko je bilo pravnih oseb le 74, sta zados-
tovali dve blagajni, sedaj jih je pri 1 800 potrebnih veliko več. Investicija je vredna 30 milijonov tolarjev. Z
njo bodo pridobili več blagajniških mest in dodatne prostore za trezorje.
SVEČANO ODPRTJE PROSTOROV
Dispanzer za mentalno zdravje javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj dela od 3. februarja v novih prosto-
rih v Čučkovi 2 v Ptuju. Svečano jih bodo odprli 14. februarja.
50. OBČNI ZBOR CIRKOVŠKIH KRVODAJALCEV
V Zgornjih Jablanah se bodo v prostorih turistične kmetije Medved v petek, 14. februarja, sestali na jubi- i
lejnem, 50. občnem zboru člani krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije Cirkovce, ki je ena na- f
jbolj dejavnih v Območni organizaciji RK Ptuj oziroma med 35 krajevnimi organizacijami RK, kolikor jih de- j
luje na območju bivše občine Ptuj. Pregledali bodo dosedanje delo, sprejeli načrt dela za letos in priza-
devnim članom podelili 72 priznanj, ki so svojevrsten dokaz bogate dejavnosti te krajevne organizacije
Rdečega križa.	^
OBČNI ZBOR KRVODAJALCEV SAVE
31. januarje so imeli občni zbor krvodajalci Save Semperit - Proizvodnja zračnic Ptuj in iz Gumarne. Na i
njem so kn/odajalcem podelili priznanja. Zbora sta se udeležili predsednica RK Ptuj Zalika Obran in
sestra s transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice Marija Kante.	i
OBRTNIKI NA SEJEM V MUNCHEN
Pri Območni obrtni zbornici Ptuj so že pričeli zbirati prijave za ogled največjega sejma obrti IHM v ^
Munchnu, ki bo od 8. do 1 6. marca. Sprejemali jih bodo do 1 5. februarja. Ogled sejma bo trajal dva
dni.
2430 OBISKOVALCEV TlC-a I
V pustnem tednu, od 3. do 9. februarja, je v Ptuju in Podlehniku prenočevalo le 334 domačih in tujih gos-
tov, kar pomeni, da ptujske pustne norčije niso privabile stacionarnih gostov, temveč le prehodne, teh ,,
pa je bilo nadpovprečno veliko - vsak dan najmanj dva tisoč samo v karnevalski dvorani. Nadpovprečno
število obiskovalcev so v tem obdobju imeli v turističnoinformativnem centru: informacije jih je iskalo kar
2430, kar je največ doslej v delovanju TlC-a.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je redna informativna oddaja z več prispevki o kurentovanju s karnevalom v Ptuju, o j|
fašenku v Markovcih in pustovanju v Cerknici. Od drugih prispevkov pa posebno pozornost zasluži po- '
govor s predsednikom države Milanom Kučanom.	\
Pripravila: MG |
GOVORI SE ...
DA sta letos sovpadala dva
P<^^embna (vsaj za Ptuj)
fimsfnika. Ker nobenemu ne bi
želeli dati prednosti pred dru-
gim, bi lahko zaključili, da
smo letos slavili kulturni
fašenk.
•.. DA se je osrednje ptujske
kulturne slovesnosti udeležil
samo župan iz Gorišnice in
imel s seboj tudi medijsko po-
dporo svoje TV. Mestni župan
se je ta čas mudil na volilnem
karnevalu v parlamentu.
DA sta mestnega župana
niedtem doma zastopala kar
^^^I^^^Mgitg. GK- imata^
^^poT^^^ift^pg^mCi sta
^potemtakem že kar celota.
... DAjV mestna svetnica svo-
jim sosvetnikom potožila, da
jo volivci sprašujejo, ali hodi
na svet samu luft mešat. Voli-
vci imajo vedno prav, pravijo
naši politiki. Svetniki torej op-
ravljajo umazano delo, saj je
luft kar precej onesnažen.
... DA za razliko od prejšnjih
let na ptujsko kurentovanje ni
bilo niti ene tajnice z državne-
ga vrha. Razumljivo, da ne,
ko pa reve niso vedele, ali so še
tajnice, komu so tajnice in
kakšno latfo nosi njihov šef
(beri minister ali sekretar).
... DA bi bil prav sedanji, po-
pustni čas pravšnji za nove
volitve. Volivci so namreč ime-
li priložnost minule dni
spoznati dovolj iskreno butas-
tih ksihtov brez pretvarjanja
in zato vrednih zaupanja. Ko-
rani je korant, copmica copr-
nica, klovn je klovn. Pri pos-
lancih tega, glede na kruto
prakso, nikoli ne moreš vedeti.
... DA bi kazalo v Ptuju vsako
leto razglasiti najbolj nepre-
poznavno larfo leta. Ideja ima
samo eno napako: vsaj nekaj
let nazaj in naprej bi imeli po-
goje za ta naziv izključno slo-
venski politiki.
VIDI SE ...
... DA je s pričujočo gesto
mestni župan na svojstven
način ponazoril pomen slo-
venskega kulturnega praznika
in spomin na človeka, katere-
mu v spomin ga praznujemo:
"Bog živi vas, Slovenke, prele-
pe, žlahtne rožice!"
4
Četrtek, 13. februar 1997 - tednik
PUST "97
PTUJ / PUST SE JE ZA LETOS POSLOVIL
Razgibano, veselo in predvsem uspešno
1200 NASTOPAJOČIH V NEDEUSKI PUSTNI POVORKI, OD TEGA OKROG 300 KURENTOV • SAMO V NEDEUO V
PTUJU VEČ KOT 40 TISOČ OBISKOVALCEV
v letošnji nedeljski ptujski
pustni povorki je sodelovalo
dvesto mask več kot prejšnje
leto. Najmočnejša skupina so
bili kurenti, bilo jih je okrog
tristo iz 14 organiziranih sku-
pin. V etnografskem delu je
nastopilo 22 skupin iz Slove-
nije, Hrvaške in Italije, blizu
dvajset pa jih je bilo v t. i.
prostem delu ptujske karne-
valske povorke, v kateri ni
manjkalo zanimivih prikazov
aktualnih dogodkov.
Med tistimi, ki so se zelo
potrudili, so bili Perničani, ki
so ponujali gosto Drnovškovo
juho, Protnerjevo sadno kupo,
Thalerjev sladoled, Puckovo
maslo, Jelinčičevo zelenjavo,
opazne pa so bile tudi nore kra-
ve, tokrat kar iz slovenskega
parlamenta. Ta del ptujskega
pusta je izvabil tudi nasmešek
na lice predsednika države Mi-
lana Kučana, ki je bil častni
pokrovitelj 37. ptujskega ku-
rentovanja s karnevalom in ki
je predstavnikom pernatih in
rogatih kurentov izročil grafi-
ko Franceta Miheliča, častnega
občana Ptuja in tudi člana
častnega sveta kurentovanja
'97. Ptujski kurenti so zaplesali
s soprogo predsednika države
Štefko Kučan, ki jim je tudi
simbolično izročila robček.
V prvem delu povorke so
nastopili ptujske mažorete, Pi-
halni orkster Ptuj, podlehniški
pokači, ženitovanjski kopjaši
iz Markovcev, klada iz Sp.
Polskave, mali orači in orači iz
Lancove vasi, plesači iz
Pobrežja, pokači iz Lovrenca
na Dravskem polju, haloški Ju-
rek, mlajši orači iz Gerečje vsi,
ploharji iz Cirkovc, orači iz
Podlehnika, KTD Klopotec
Soviče-Dravci z vinogradniki
iz haloz, orači iz Dornave, ci-
gani iz Dornave, rusa z Destr-
nika, 14 skupin kurentov,
zvončarji, skupitia Italija festa
deForso in pihalni orkester PD
Podlehnik. Zaradi posrečeno
izbrane trase povorke in
odločitve organizatorja o petih
glavnih nastopnih točkah so si
letošnji obiskovalci lahko do-
dobra ogledali nastopajoče
skupine. Po prvi, neuradni
oceni je bilo gledalcev okrog
40.000.
Gneča je bila vsak dan tudi v
karnevalski dvorani, kjer je
bilo obiskovalcev od dva tisoč
naprej. Glede na prejcejšnjo
gnečo so se porodila raz-
mišljanja, da bi na 38. kurento-
vanju imeli dva šotora. Do ta-
krat pa bo potrebno glede na
dogovore s prizadetimi občani
CMD v letošnjem letu in še
prej v lanskem letu s takratno
KS Jožeta Potrča (ki je v imenu
svojih prebivalcev celo napisa-
la ugovor, na katerega v mestni
občini niso niti odgovorili) na-
jti drugo lokacijo za njegovo
postavitev.
Komisija, ki je ocenjevala
karnevalske skupine v okviru
37. ptujskega kurentovanja s
karnevalom, je ugotovila, da
skupine posvečajo premalo po-
zornosti estetskemu delu, čep-
rav jim zanimivih idej ne man-
jka. Bolj kot Ptujčani so se
potrudili udeleženci od dru-
god, razen zadnjih ptujskih vi-
tezov tudi ni bilo prave ptujske
ideje, ki bi bila deležna pustne
obdelave. Opazno pa je bilo, da
so letos v pustni povorki man-
jkali učenci in dijaki oziroma
šole. Razen učencev osnovne
šole Olge Meglič in ptujske
gimnazije letos mladih sko-
rajda ni bilo, morda zato, ker
sta bila njihova pustna dneva
bila ponedeljek in torek. Skup-
5
ni nagradni fond za najboljše
skupinske maske 37. ptujskega
kurentovanja s karnevalom je
znašal 500 tisoč tolarjev. Prvo
nagrado v vrednosti 200.000 je
komisija dodelila PD
Osluševci za nore krave, druga
nagrada v vrednosti 120 tisoč
tolarjev je pripadla KUD Per-
nica za Drnovška na konju,
zadnji ptujski vitezi so prejeli
tretjo nagrado s skupni
vrednosti 80 tisoč tolarjev,
četrto v vrednosti 60 tisoč je
prejelo GD Dvorjane, peta v
vrednosti 40 tisoč tolarjev je
pripadla skupini s Hajdine, ki
je predstavila podiranje kidri-
čevskega dimnika. Pri šolah je
prva nagrada (dvodnevni izlet
z avtobusom do 500 km) pri-
padla gimnazijcem za stonogo,
druga (skupinska večerja v ho-
telu Super Li) pa učencem os-
novne šole Olge Meglič iz Ptu-
ja. Tretje nagrade komisija pri
šolah ni podelila. Škoda je le,
da organizatorju ne uspeva, da
bi v nedeljsko povorko privabil
maske, ki se med tednom
predstavljajo v karnevalski
dvorani, in mladih mask, ki
pustujejo v ponedeljek in to-
rek.
V karnevalski dvorani je ko-
misija v soboto podelila os-
rednje nagrade: prvo v
vrednosti sto tisoč so prejeli
zadnji ptujski vitezi, drugo v
vrednosti 60 tisoč tolarjev sku-
pina The fašenks in tretjo v
vrednosti 30 tisoč tolarjev
triglavski orli.
Prve ocene 37. ptujskega ku-
rentovanja s karnevalom so
spodbudne, prireditev naj bi
bila po mnenju nekaterih celo
najboljša doslej. Na
podrobnejšo oceno pa bo
potrebno še počakati.
M, Goznik
Letos je zimo preganjalo okrog 300 kurentov
Predsednik Milan Kučan je kurentom izročil grafiko
Franceta Miheliča
KUD Pernica - Drnovšek je na konju
Soproga predsednika države Štefka Kučan s kurenti.
Iz vročega Ria v mrzli
Ptuj
Najboljša skupina v soboto v karnevalski dvorani -
zadnji ptujski vitezi
Na zdravje!
Zvončarji iz Istre
Poleg ptujskih kurentov, letos jih je bilo okrog tristo, je najbolj navdušila skupi-
na Hybris iz italijanskega Puntignana
tednik - četrtek, 13. februar 1997	5

PTUJ / RIBARJENJE V MASKAH
KoraMov pokal Pluiianom
Prazničen in živahen pustni
utrip so svojstveno popestri-
li tudi člani Ribišlie družine
Ptuj, ki so v soboto, 8. febru-
arja, ob Dravi pri ptujskem
mostu pripravili 3. ribiško
tekmovanje za pokal koran-
ta. V izredno lepem in
sončnem vremenu je sodelo-
valo rekordnih 92 tekmoval-
cev (med njimi tudi dve
ženski) iz raznih krajev Slo-
venije, celo iz Nove Goricc.
Ribam je zagotovo šlo na
smeh, ko so ob vodi zagleda-
le maskirane ribiče, zato
ulov ni bil najboljši. Sicer
pa so po končanem tekmo-
vanju in tehtanju ujete ribe
vrnili v Dravo.
Med 23 sodelujočimi ekipami
so bili najboljši člani ekipe Ptuj I
pred ekipo iz Pesnice in mari-
borskega Svatija. Med posamez-
niki je slavil Marjan Kokol iz
Slovenske Bistrice pred Petrom
Prosenjakom in Simonom Pi-
vcem - oba iz RD Maribor.
In ker je bil pust, je imela tek-
movalna komisija še dodatno
delo, saj je ocenjevala tudi mas-
kiranje posameznih ekip oziro-
ma tekmovalcev. Za najlepše
maskirano so proglasili ekipo
Baltazar s traktorjem iz Ro-
goznice, drugo mesto so prisodi-
li Zapornikom iz Ruš, tretje pa
Gusarjem iz RD Ptuj.
Naj ob koncu dodamo, da so
bili organizatorji tekmovanja,
člani RD Ptuj, kljub uspešnemu
in dobro obiskanemu tekmovan-
ju vendarle malce razočarani,
ker to vseslovensko in pustno
obarvano tekmovanje ni bilo
uvrščeno v uradni program pri-
reditev letošnjega 37. kurento-
vanja, čeprav si to zagotovo zas-
luži. Več kot 200 ribičev, ki so
skupaj s spremljevalci in sopot-
niki ta dan prišli iz raznih kon-
cev Slovenije, je namreč v Ptuju
ostalo še ves dan, mnogi so si og-
ledali pustne prireditve in mas-
ke, obiskali karnevalski šotor in
še kaj. In zagotovo so prav po
zaslugi ptujskih ribičev v svoje
domove ponesli iz Ptuja prijetne
pustno obarvane vtise in spomi-
ne.
M. Ozmec
Maskirani ribiči med tekmovanjem ob Dravi
Tri najlepše maskirane ekipe: od leve Baltazarji iz
Rogoznice, Zaporniki iz Ruš in Gusarji iz Ptuja.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / OBPUSTNO DOGAJANJE
Se premalo pust'
nega okraševanja
v okviru 37. ptujskega kurentovanja s karnevalom je bilo razpisano
tudi tekmovanje v izvirni okrasitvi stanovanjskih hiš in lokalov. Po-
sebna komisija je ocenila hiše in lokale -izložbe.
Pri hišah je bil osnovni kriterij
ocenjevanja zunanjost, pri loka-
lih celostna podoba. Nagrade v
obeh skupina so bile 40,25 in 10
tisoč tolarjev. Splošna ugotovi-
tev komisije je, da bi lahko bilo
mesto bolj pustno. Nasploh bi
moralo biti v izložbah ptujskih
trgovin in drugih lokalov več
pustnega utripa, nekateri so bili
letos pri okraševanju zelo
površni. Maskirali bi se lahko
tudi trgovci in gostinci, ta ko pa
se zdi, kot da v Ptuju ne bi pozna-
li večdnevnega pustovanja.
Že po tradiciji so se pri
okraševanju zgradb najbolj
potrudili na Slovenskem trgu 6
in 7, tretjo nagrado je prejela Sil-
va Žabota iz Miklošičeve 4 za iz-
redno domiselno okrasitev oken
svojega stanovanja v tej zgradbi.
Pri lokalih (izložbe) so se najbol-
je odrezali v Bo cafe na Slo-
venskem trgu 7, drugo nagrado
je komisija prisodila drogeriji
Mercatorja SVS v Miklošičevi
ulici, tretjo pa je dobila Art opti-
ka iz Slomškove 24. Najboljše je
komisija izbrala na osnovi
predhodnih prijav.
MG
Že po tradiciji so se pri okraševanju najbolj potru-
dili na Slovenskem trgu 6 in 7. Foto: M. Ozmec
PTUJ / PRVI MEDNARODNI DOBRODELNI PLES ROTARIJANCEV
Izkupiiek za
dobrodelne namene
v romanskem palaciju ptujskega gradu je bil 7. februarja prvi medna-
rodni dobrodelni ples Rotary cluba Ptuj, na katerem je plesalo 80 ro-
tarijancev, od tega tretjina iz tujine - iz Nemčije in Avstrije. Ples je
odprl avstrijski ambasador v Sloveniji dr. Kurt Wagner.
Predsednik ptujskih rotarijan-
cev Branko Vodušek je povedal,
da je ples glede na to, da je bil
prvi, izpolnil skorajda vsa
pričakovanja. Zelo zanimiva je
bila licitacija slik in ptujskih ar-
hivskih vin, ki so jo pripravili za
to priložnost. Tuje udeležence
plesa je ptujsko pustno dogajan-
je tako prevzelo, da so si že vna-
prej rezervirali udeležbo na dru-
gem mednarodnem dobrodel-
nem plesu, ki ga bodo organizi-
rali v okviru prihodnjega
ptujskega kurentovanja. Prevze-
la jih je tudi vožnja z vlakcem
Ptujčanom od Term do Mestne
hiše, kjer jih je sprejel župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci, kar je tuje udeležence ple-
sa še dodatno navdušilo.
Izkupiček od plesa, 250 tisoč
tolarjev, bodo darovali za nakup
elektronskega čitalca za slabo-
vidno dijakinjo ptujske gimnazi-
je; ta ustanova je v njenem ime-
nu ptujske rotarijance tudi za-
prosila za pomoč. Da je izku-
piček večji, je zaslužen tudi Po-
krajinski muzej Ptuj, ki je orga-
nizatorju zaračunal samo mate-
rialne stroške uporabe palacija.
Za nakup aparata tako manjka še
5000 mark. Ptujski rotarijanci si
želijo, da bi lahko ptujski gimna-
ziji izročili celotno vsoto za na-
kup tega za slabovidno dijakinjo
prepotrebnega aparata, ki ji bo
pomagal pri uresničitvi njenega
poklicnega cilja in ohranitvi
preostalega vida. Dekle ima
namreč še samo 10 odstotkov
vida.
MG
S prvega mednarodnega dobrodelnega plesa
ptujskih rotarijancev.	Foto: Langerholc
LENART
Pustovmie privabilo mnoii€0
MANDATAR JANEZ DRNOVŠEK JE V
SREDIŠČE SLOVENSKIH GORIC PRI-
JEZDIL KAR NA SPOSOJENEM KONJU
POMLADNIKOV • V SOCIALNI KU-
HINJI SO PONUJALI SAME SPECIAtl-
TETE DRŽAVNEGA ZBORA
Pustovanje v Lenartu, ki sta ga tudi letos'-
pripravila ZKO Lenart In TD Rupert iz
Voličine, je imenitno uspelo. Lepa, sončna sobo-
ta je privabila v mesto množico ljudi od blizu in
daleč. Najprej so maske zaplesale v središču Le-
narta, od lloder.ie nato povorka krenila do
ploščadi pred gasilsMm^domom. Tam je bila os-
rednja veselica, na kateri se je jedlo, pilo in ple-.
salo. Domači aktiv kmečkih žensk je pripravil
številne domače dobrote, meso in krofe, skuhali
pa so tudi veliko dobrega vina. Zaigrala je godba
na pihala, zaplesale so mažoretke in nato ob zvo-
kih ansambla in humorista..Korla še razposajene
maske. Takšnega pustovanja v Lenartu že dolgo
ni bilo.	jjT"'
AktualnQ§3^pustnega sporočila je bila v Lenar-
tu f^c kot dosežeiS. Od nesrečne dnevne politi-
ke ih zapletov okoli sestavljanja vlade do slabih
socialnih razmer in ekoloških problemov - vse to
so prinašali'pustjii liki. Bilo je tudi nekaj origi-
nalnih slpverfskogoriških mask, oračev na pri-
mer, lepo'prireditev pa so popestrili ,mdi ptujski
kurenti. Brez njih lenarškega karnevala ni. In
tudi brez konjev ne, tistih pravih, s katerimi je
prišla v Slovenske gorice Skandinavka Pika No-
.gavička, in tistega mogočnega, ki si ga je od
pomladnikov izposodil n^ndatar Drnovšek. V
Lenartu je trdno sedel v sedlu.
M. ros
6
Četrtek, 13. februar 1997 - tednik
mLmtuk, BomiuaevAMJie
PTUJ / OBNOVA MALEGA GRADU
Lahko bi zdrsnil po poboju in se porušil
Zaradi starosti in zgodovinsiie vrednosti Ptujčani stare
zgradbe v mestnem jedru, ki so zaščitene kot kulturni spo-
meniki, nenehno obnavljajo. Kljub velikim investicijam se
ponekod že čez nekaj let stene ponovno "odprejo", barva se
lušči, omet odpada, stanovalci se jezijo. Ali je bila investicija
zaman, se v takšnih primerih sprašujejo občinski možje in
občani. Direktor Gradbenega podjetja Gradiš, gradbeni
inženir Ljubo Cimerman, je dejal, da je problem vlaga, ki se
je zajedla v vse stare temelje v mestu. V primeru, da dodobra
osušijo temelje in vlažne zidove, jih zavarujejo z zračnimi ki-
netami in se šele nato lotijo obnove, je le-ta uspešna. Za
Mali grad, ki ga podjetje temeljito obnavlja že pet let, je de-
jal: "Jamčim, da v Malem gradu ne bo vlage."
Pri tem je seveda najbrž misUI
na glavni del Malega gradu, ki ga
obnavljajo sedaj. V vzhodnem
delu, kjer domuje potujoča
knjižnica, se je namreč vlaga po
letu dni uporabe že pojavila.
"Vse obnove na Ptuju bi se mora-
le začeti s sanacijo kletnih zidov
in temeljev. Temelje Malega gra-
du, ki ga sedaj obnavljamo, smo
najprej obkopali, jih z zunanje
strani popravili in jih obdali z
zračno kineto. Sreča je, da
občina ni imela na razpolago
vsega denarja naenkrat, saj bi
drugače morali hitreje delati in
se temelji ne bi dobro posušili.
Seveda pa sanacija temeljev sta-
ne, in sicer v povprečju
približno 10 odstotkov celotne
investicije. Upoštevati je
potrebno, da ni najugodnejši
ponudnik, ki se javi na javni
razpis, tudi najboljši. Razpisi za
mestno jedro bi morali vsebovati
zahtevo po sanaciji temeljev," je
prepričan Ljubo Cimerman.
ŠE NEPOTRJENE
HIPOTEZE O
NOVIH
ODKRITJIH
Mali grad je izredno pomem-
bna	renesančno-baročna
zgradba, katere znana zgodovina
sega v konec 12. stoletja. Prav pri
sedanji obnovi pa so strokovnja-
ki Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine odkrili še ne-
poznane temelje, za katere
domnevajo, da so ostanki cerkve
spodnjepanonskega bogatega
mejnega grofa Pribina iz 9. sto-
letja. Odkrili so tudi doslej zazi-
dane in torej nepoznane arkade
in romanski leseni strop. Vendar
so vse to le hipoteze, ne zname-
nitosti stropa ne starosti odkri-
tih temeljev pa še niso potrdili.
Odkritja pričajo o tem, da je bil
Mali grad že večkrat dozidan,
nadgrajen in obnovljen in da so
današnji gradbinci pač zadnji v
vrsti kolegov, ki so v stavbo ob
robu današnje Prešernove ulice
vgrajevali vsak svoje materiale
in znanje že vsaj 8 stoletij.
"Ne, nič posebnega se nam ne
zdi, ko se srečujemo z dosežki
mojstrov izpred stoletij," odgo-
varjata na moje vprašanje o
občutkih ob srečanju z nekajsto-
letnimi zidarskimi izkušnjami
Igor Taciga, vodja gradbišča, in
Stanko Arnuš, gradbeni delo-
vodja. Gradisovi delavci imajo
že veliko tovrstnih izkušenj, saj
so se spoprijeli že z nekaj zname-
nitimi arhitekturnimi mojstro-
vinami. Sanirali so borlski grad,
ptujskega, v katerem so prav oni
odkrili romanski palacij, med
uspešnejše prenove v mestu pa
štejejo hišo, v kateri je bila Ko-
nusova trgovina in druge. "Ma-
teriali se dobro sprijemajo," sta
povedala, "tehnologija dela in
materiali pa so seveda danes
bistveno drugačni kot nekoč."
NEKAJ TON
ŽELEZJA
ZNOSILI ROČNO
Kako so se lotili obnove Male-
ga gradu?
Po načrtih statika Ribnikarja
in ob sprotnem spremljanju del
statika Angela Žigona in arhi-
tekta Marjana Berliča so od Ma-
lega gradu ohranili tako rekoč
samo obod, nekaj prečnih nosil-
nih zidov, ostrešje in oboke. Ce-
lotno stavbo so najprej prevezah
z močnimi jeklenimi žicami, da
so zidovi ostali skupaj. Pri tako
velikih posegih v statiko zgradbe
so se namreč strokovnjaki bali,
da ne bi spodnji del gradu enos-
tavno zdrsnil po pobočju. Tu so
opazili tudi nevarno posedanje
in zato morali dodatno ojačiti te-
melje. Potem pa so približno po
četrtinah porušili tako rekoč vso
notranjost od vrha do temeljev
in pričeli na novo graditi. Nosil-
ne zidove, ki so jih pustili, so ok-
repili iz obeh strani z betonskim
zidom, prav tako pa so v vse zi-
dove nalili "cementno mleko".
"Kaže, da so tudi nekoč štedili z
materialom, saj so zidovi pone-
kod čisto prazni," so opazili
današnji gradbeniki. Zidovi so
izredno široki, saj merijo v kleti
meter in pol, v pritličju meter in
dvajset centimetrov, v 2.
nadstropju približno 70 centi-
metrov.
Pri obnovi Malega gradu so dos-
lej vzidali 700 kubikov betona in
nekaj deset ton železnih palic in
mrež. Na tone železja so gradbinci
ročno znosili v posamezne etaže
stavbe, beton pa so morali dos-
tavljati na gradbišče z ulice. No-
beno tovorno vozilo namreč na
dvoriščno stran gradu ne more, saj
se lahko tja vstopi samo skozi por-
talni vhod, ki pa je zaščiten in pre-
majhen za vozila.
DA NE BI GRAD
ZDRSNIL PO
POBOČJU
"To so problemi," je dejal Lju-
bo Cimerman, "ki otežujejo delo.
Vendar- pa je bil največji prob-
lem pogrezanje jugovzhodnega
dela stavbe in pa streha. Ta nas
zaposluje še sedaj. Streha je
edinstvena, saj je visoka 14 met-
rov. Zaradi konstrukcije smo
razkrivali le po 4 metre naenkrat
in sproti pokrivali. Ko smo
prišli do vrha, smo opazili ne-
majhno razpoko v slemenu. Sle-
me bo sedaj potrebno ojačati, si-
cer pa smo celotno ostrešje sani-
rali z železnimi zaplatami in vez-
mi, nekatere nosilne dele pa za-
menjali. Delno je ostrešje na-
padla goba, vendar smo to sani-
rali," je pripovedoval Ljubo Ci-
merman.
V edinstveno visoki podstrehi,
ki doslej ni bila izkoriščena, bos-
ta po obnovi kar dve nadstropji.
Iz najvišjega si bo mogoče os-
trešje delno ogledati, saj bo del
zadnje plošče zastekljen, zastekl-
jeni pa bodo tudi na novo odkri-
ti temelji v pritličju. S kletno
etažo vred bo imel Mali grad, ko
bo dokončan, 6 etaž in skupaj
2500 kvadratnih metrov upora-
bnih površin. Vanje se bodo pre-
selili vsi tisti oddelki ptujske
knjižnice, ki domujejo sedaj še v
minoritskem samostanu in v
Krempljevi ulici. V stavbi bo
dvigalo, knjižnica pa bo dostop-
na tudi invalidom. Gradbena
dela bodo predvidoma končana
v prihodnjem letu, nato pa bo
potrebno prostore še opremiti.
Doslej je občina investirala v
obnovo 335 milijonov tolarjev,
predračun za dokončanje objek-
ta pa znaša v tem trenutku še 350
milijonov. Občina upa, da bo za
obnovo edinstvenega objekta v
slovenskem merilu še kaj denar-
ja poslala država, ki je doslej
prispevala pičlih 14 milijonov.
Že sedaj je videti, da bo imel
Mali grad nekaj izjemno impo-
zantnih prostorov. Knjižničarji
napovedujejo, da bo to najlepša
knjižnica v državi. Vendar je za
natančnejšo predstavitev bodoče
knjižnice še veliko časa. (MZ)
Direktor GP Gradiš Lju-
bo Cimerman
Na novo odkriti oboki ob vhodu v že večkrat dozi-
dano in prenovljeno stavbo.
Vodja gradbišča Igor Taciga in gradbeni delovodja
Stanko Arnuš sta odkrivanja zidarskih mojstrovin
izpred stoletij že vajena.
ZAVRC / MEDOBČINSKO LUTKOVNO SREČANJE
Domiselne Ivfire
v završki kulturni dvorani so
se prejšnji četrtek srečali
najmlajši lutkarji z območja
Zveze kulturnih organizacij
Ptuj. Letos so uprizorili štiri
predstave učenci treh šol, kar je
manj kot običajno. Lutkovna
skupina OŠ majšperk se je
predstavila z Grobovškovo lut-
kovno predstavo Črno in belo, ki
jo je pripravila mentorica Stanka
Veržič, lutkovni krožek OŠ Cir-
kovce je uprizoril Makarovičine-
ga Veverička posebne sorte pod
vodstvom mentorice Zvonke
Klajnšek, skupina Lutka lutkica
iz Podlehnika pa pod vodstvom
mentorice Zdenke Golub Hora-
kovo Cinca Marinca ima smolo
in Logarjevega Kralja v časopi-
su.
MZ
Kralj in njegov pomočnik iz OŠ Podlehnik v igri Kralj
v Časopisu.
Napovednik
Kot je videti, so pustne šeme
s kurenti na čelu dobro podku-
rile zimi. Pustnemu času sledi-
jo mirni postni dnevi, ki jih pri-
poročam preživeti ob dobrem
branju. Včasih se zdi, da je
dobrih knjig preveč za eno
samo življenje. Spet drugič pa
imam občutek, da je tako
težko najti zares dobro branje.
Ponavadi je slednje prekratko
in dobre knjige se prehitro
končajo. Kot pri glasbi: kakšna
slaba melodija se vleče in
vleče, da ušesa bolijo.
Tako mi je oni dan znanka
zaupala naslov svoje najljubše
knjige. Pohvalila je njeno du-
hovitost in se čudila, da knjige
HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ
GLINE ne poznam. Okoli
dvesto strani, je dodala. Pa
avtor? Janosch. Saj mi je zve-
nelo pisateljevo ime nekam
znano, toda Janoscha
poznam iz čudovitih avtorskih
slikanic za mlade bralce: Povej
no, mama, kdo dela otroke in
Zajec in jež tekmujeta. Da piše
tudi za odrasle, nisem niti po-
mislila! Knjigo sem dobila v
ljudskem oddelku knjižnice in
povem vam, da je zares
odlična. V spremni besedi je
zapisano, da se v knjigi ne
zgodi nič velikega in nadvse
pomembnega. Tudi osebe so
nepomembne in preproste.
Toda ti mali ljudje živijo ravno
takšno vsakdanje, naše
življenje. Poremba je vas ob
nemško-poljski meji, kjer se je
vsakdanje življenje odvijalo po
ustaljenem redu tudi v letih
pred drugo svetovno vojno.
Nič zgodovinskega se ni pri-
petilo rudniškim delavcem in
njihovim družinam, čeprav sta
se tudi Porembe dotaknila na-
cizem in židovsko vprašanje.
Toda pisatelj Janosch opisuje
male ljudi z izjemno duhovi-
tostjo, ki prežema vse, kar so
ljudje počeli (poroke, koline, ti-
hotapljenje, ponarejevanje ...).
Iz te knjige sem nekaj več izve-
dela tudi o samem avtorju, ki
še vedno objavlja svoja dela
pod psevdonimom Janosch.
Njegovo pravo ime je Horst
Eckert. Rodil se je 1931. leta v
kraju Zabroze (danes na
Poljskem, do leta 1945 v
Nemčiji). Janosch se je izučil
ključavničarstva in delal kot
pomožni delavec. Najprej je
doživel pomemben uspeh z
ilustriranjem knjig za otroke.
Kmalu se je lotil tudi besedil in
postal cenjen ter prevajan
avtorski ustvarjalec slikanic.
Za knjigo HOLONEK ALI
DOBRI BOG IZ GLINE je dobil
kulturno nagrado mesta
Munchna. Pri nas je knjiga
izšla leta 1981 pri Prešernovi
družbi v zbirki Ljudska knjiga,
172.
Morda se je današnja Tedni-
kova knjigarnica začela nena-
vadno, saj običajno pripo-
ročam knjige za mlade bralce,
ki si jih lahko izposodite v mla-
dinskem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča. Toda nav-
dušenje ob Holoneku (Tanja,
hvala) me je navedlo k temu
zapisu. Morda bi tudi vi želeli
povedati naslov knjige, ki vas
je zelo navdušila ali razveseli-
la? Prosim, pišite na naslov:
Knjižnica Ivana Potrča, Mino-
ritski trg 1, 2250 Ptuj^ s pripi-
som MOJA NAJUUBSA KNJI-
GA.
POMEMBNI
DATUMI ZA
ŠOLSKE IN
MLADINSKE
KNJIŽNIČARJE
18. In 19. februar - Me-
dobčinski knjižni kviz;
Marec - začetek medna-
rodnega knjižnega kviza: vse
o hrani (tudi v Tednikovi knji-
garnici);
2. april - mednarodni dan
knjig za otroke (svetovno pos-
lanico sta letos pripravila slo-
venska avtorja, pesnik Boris A.
Novak in ilustrator Matjaž
Schmidt);
10. do 13. april - medna-
rodni sejem knjig za otroke v
Bologni;
23. april - svetovni dan knji-
ge;
konec aprila - Bologna po
Bologni, prodajna razstava
knjig v Ljubljani;
15. maj - mednarodni dan
družine;
15. maj do 3. julij - evropski
mesec kulture Ljubljana 1997;
8. september - mednarodni
dan pismenosti;
17. september - dan zlatih
knjig;
5.	oktober - mednarodni dan
učiteljev;
6.	do 12. oktober - teden ot-
roka;
15. do 20. oktober - medna-
rodni knjižni sejem v Frankfur-
tu;
17. oktober - mednarodni
dan boja proti revščini;
Frankfurt po Frankfurtu -
prodajna razstava knjig v
Ljubljani;
Slovenski knjižni sejem v
Ljubljani;
27. do 29. oktober - strokov-
no posvetovanje bibliotekarjev
Slovenije v Portorožu;
BIB 97 - bienale ilustracij v
Pragi;
20. november - univerzalni
dan otrok:
Slovenski bienale ilustracij
v Ljubljani.
Navedeni so najpomem-
bnejši datumi, ki jih je izbrala
Tanja Pogačar iz Pionirske
knjižnice iz Ljubljane.
Llllana Klemenili
tednik - četrtek, 13. februar 1997	7
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 9
Dominikanski
samostan
1475 • Dne 25. marca je bil
Andrej, Bolfenkov sin, v Rimu
posvečen za duhovnika in je dobil
dovoljenje iti v svoj ptujski kon-
vent in tu opraviti prvo sv. mašo,
potem pa se vrniti v florentinski
konvent.
1482 • Prior Konrad Pruner
proda Juriju Hafnerju posestvo in
kramarijo v ptujskem predmestju
pri sv. Ožbaltu.
1486 • Od Ptujčana Jurija Vilje-
ma prejme konvent sto gld. in se
obveže opravljali zanj in njegovo
ženo ob vsakih kvatrah zadušnice s
toliko mašami, kolikor je v samos-
tanu duhovnikov; nad grobnico v
samostanski cerkvi morajo
vzdrževati večno luč. Omeni se
prior Erhard Streitberger.
1489 • Valentin Miillner proda
konventu hišo, dvorec in vinograd
na Vičavi, z Miillnerjevo hišo pa
dobijo tudi mlin na Dravi.
1491 • Blaž Lah sporoči skupaj
z ženo Uršulo dominikancem vi-
nograd Raucher v Mestnem Vrhu,
ki mu je slovensko ljudstvo nadelo
ime Blažič. V zameno bodo domi-
nikanci opravljali večno obletnico
z mrtvaško mašo in vigilijami ter
toliko tihih maš na dan obletnice,
kolikor bo duhovnikov v samosta-
nu. Na listini Hartmana Holle-
neškega se kot priča omenja domi-
nikanski prior Erhart Streitperger.
1492	• Župnik Tomaž Meruli
potrdi zadolžno pismo Sigismun-
da Weispracha ptujskim domini-
kancem, v katerem priznava, da
jim je dolžen sedemsto zlatih ogrs-
kih gld.
1493	• V torek po martinovem v
Gradcu cesar Maksimilijan I. potr-
di Bernardovo ustanovo. Domini-
kancem zapusti žena Petra
Miillnerja, Urša, brez kakšne ob-
veze kmetijo. Hans von Clech spo-
roči pet funtov letnih dohodkov za
dve obletnici, eno sredi posta, dru-
go pa po Mihaelovem z vigilijami
in črno peto mašo ter toliko tihih
sv. maš, kolikor je duhovnikov v
samostanu. Pri mrtvaški maši naj
se duhovnik po evangeliju obrne k
ljudstvu ter moli za njegovega
očeta Friderika von Clecha in ma-
ter "Sigaunen", za brata Martina in
sestro Barbaro Eppensteiner, po
njegovi smrti pa tudi zanj; poko-
pan želi biti v dominikanski cerkvi
in njegovo ime naj vpišejo med tis-
te, za katere se ob nedeljah moli na
prižnici. Ustanovo Hansa von
Clecha sprejme lektor sv. pisma in
prior Peter Fuellner z Dunaja. Ob
jernejevem je prior zopet Erhard
Streitberger.
1494	• V petek pred tiho nedeljo
v postu v Brucku a.d. Mur cesar
Maksimilijan I. potrdi Bernardovo
ustanovo. Dominikanci prodajo
nekemu Juriju Moisseju dva dvor-
ca na Vičavi.
1495	• Ulrik Weispriach vse,
kar je Sigismund sporočil za usta-
novo, proda nazaj dominikancem.
Tega oz. naslednjega leta darujeta
ptujski trgovec Jurij Moyse v.
Weissenstein in žena Veronika
konventu pristavo s peterimi dvori
na Vičavi in sto štiriindvajset ogrs-
kih dukatov proti temu, da se na
Janezovem oltarju opravi vsak
četrtek slovesna sv. maša v čast sv.
Rešnjemu telesu, poleg tega pa se
je konvent prostovoljno obvezal
opravljati za to rodbino štiri oblet-
nice: eno na dan sv. Julijane, dru-
go na dan sv. Pudencijane, tretjo
na dan sv. Timoteja in Simfonija-
na, četrto na dan sv. Krispina in
Krispinijana; vselej se imajo opra-
viti vigilije, peta mrtvaška maša in
toliko tihih sv. maš, kolikor je du-
hovnikov v konventu. Moyse je bil
najbrž krščen Žid. Baron Matej
Kastellburg napravi ustanovo za
svojega rajnega brata Jurija, ki je
bil pokopan v dominikanski cer-
kvi. Prior je Erhard Streitberger.
1496 • Dne 23. junija cesar
Maksimilijan I. potrdi Bernardovo
ustanovo. Dne 1. julija cesar
oprosti dominikanski samostan
vseh davščin, razen onih, ki bi jih
naložil vladar. Marjeta, vdova po
Miklavžu Liigerju, daruje konven-
tu masno obleko, križ z biseri in
sto ogrskih zlatih goldinarjev,
konvent pa se je obvezal opravljati
zanjo štiri obletnice z vigilijami.
Pri slavnostni maši se je moral du-
hovnik obrniti k ljudstvu in moliti
za Liigerjev rod, enako ob nedel-
jah na prižnici. Hans pl.
Rindsmaul izroči konventu sto
funtov pfenigov za štiri večne ob-
letnice.
Lit.: F. KOVAČIČ 1913, pas-
sim; B. VNUK 1996, passim; pri-
merjaj tam navedeno literaturo
16. stoletje
1506	• Kralj Maksimilijan I.
potrdi delitveno listino Friderika
III. iz leta 1461.
1507	• Papež Julij II. podeli do-
minikanski cerkvi sto dni
odpustkov. Dominikanci dajo
neki dravski mlin v najem Vidu
Šurku proti temu, da ga sam pop-
ravlja in prestavlja.
1509 • Dne 20. julija je podpi-
san prior Krištof Thrumperger s
pečatom v imenu konventa kot
priča na listini, s katero je Janez
Rogaški (Hans Rohatsch), rogaški
oskrbnik, s svojo ženo Uršulo,
hčerjo Franca Falka, v Rogatcu us-
tanovil beneficij sv. Mihaela.
1514 • Omenja se prior Zapf, ki
je izdal listino, s katero potrdi res-
ničnost raznih odpustkov. Istega
leta se omenja kot prior tudi Filip
Joannis. Ta je ptujski pekovski
zadrugi dal zagotovilo, da se ji
vrne mašna oprava, če bi se pe-
kovska bratovščina kdaj preselila
iz dominikanske cerkve.
1520	• Na sredpostno nedeljo
ustanovi deželni štajerski maršal
Gašpar Stubenberg večno luč na
svoj in Ženin grob v dominikanski
cerkvi. Za to dobijo menihi vsako
leto šest funtov denarja.
1521	• V ponedeljek po veliki
noči proda vdova Marjeta Breuner
dominikancem v Črešnjevcu pri
Ptuju neki travnik, na katerem je
bil prej dvorec. Dne 8. oktobra v
Gradcu nadvojvoda Ferdinand I.
na prošnjo obeh konventov potrdi
delitveno listino Friderika III. iz
leta 1461.
1526 • V nedeljo pred Janezom
Evangelistom pričata radgonski
oskrbnik Jurij Walzer in
radgonski meščan Krištof Eggen-
berger, da jima je kot komisarjema
ptujski konvent izročil veliko
srebrno in pozlačeno monštranco,
srebrn pozlačen križ z žlahtnimi
kamni, manjšo monštranco s štiri-
mi kristali in drugo majhno s šti-
rioglatim steklom, malo kadilnico,
srebrn kipec sv. Petra iz milanske-
ga srebra, križ s stojalom, kipec sv.
Katarine, pet srebrnih in po-
zlačenih kelihov, dva srebrna
vrčka, tri srebrne pozlačene kelihe
in tri patene, te tri kelihe pa sta jim
pustila.
1527 • Dne 4. septembra izda
opat samostana sv. Petra v Salz-
burgu brat Kilian vidimus doku-
menta nadvojvode Ferdinanda L,
v katerem ta oba ptujska samosta-
na na njuno prošnjo jemlje v svoje
varstvo in jima potrjuje vse pravice
in svoboščine iz leta 1521. Doku-
ment sta predložila dominikanec
in doktor teologije Vincenc Vieh-
peck ter minorit brat Ožbalt
Machenstaid (?).
1530 • Dne 14. novembra izda
cesar Kari V. posebno listino v
prid vsem moškim in ženskim sa-
mostanom dominikanskega reda.
Listina, ki izrecno pravi, kako
hudi časi so, priporoča domini-
kanske samostane v varstvo volil-
nim knezom, nadvojvodam, vojvo-
dam in škofom. Ferdinand I.
naroči vsem prelatom in gospo-
dom ter samostanom v deželi, naj
prodajo četrtino svojega pre-
moženja za potrebe obrambe pred
Turki.
MAG. FRANC AVBERŠEK, PREDSEDNIK LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
Lova bo v bodoče vedno manj
INTERVJU OB DEVETDESETEM, JUBILEJNEM LETU SLOVENSKE LOVSKE ORGANIZACIJE
TEDNIK: Živimo v času tranzi-
cije družbe in na prehodu v novo
tisočletje. Kako vi gledate in ko-
mentirate aktualna dogajanja v
lovskih organizacijah v času
pripravljanja nove lovske zako-
nodaje?
"Tisočletje, ki ga počasi zakl-
jučujemo, je polno uspehov. Žal pa
neradi slišimo drugi del zgodbe, to
pa so vedno nova in nova poročila
o zastrupljenih vodah, zemlji in
zraku ter umirajočih gozdovih,
obolelih živalih pa tudi ljudeh.
Tisočletje končujemo z vedno no-
vimi in novimi spoznanji, da ljud-
je nismo neomejeni gospodarji na-
rave. Tudi kreatorji sprememb v
družbi bodo ta dejstva morali
upoštevati.
Slovenski lovci smo na svoje
dosedanje delo upravičeno ponos-
ni. S svojim delom in stalnim opo-
zarjanjem smo pomembno prispe-
vali k ohranjanju narave. Žal pa
smo prevečkrat naleteli na neresen
odnos do naših opozoril prav pri
najodgovornejših. Prepričan sem,
da moramo lovci vztrajati pri na-
ravnovarstveni usmeritvi, čeprav
nam samim včasih ne bo najbolj
všeč. Kar pa zadeva novo lovsko
zakonodajo, menim, da so naše us-
meritve jasne. Sprejeli smo jih že
lani na občnem zboru Lovske
zveze Slovenije v Kranju. Dejstvo
je, da v Sloveniji imamo veljaven
lovski zakon, ki je vsebinsko mo-
deren, pa čeprav je bil sprejet že
pred dvajsetimi leti. To kažejo re-
zultati dela po tem zakonu in tudi
pohvale, ki nam jih dajejo priznani
evropski in svetovni strokovnjaki,
če že doma z njimi zelo skoparimo.
Slovenski lovci moramo in bomo
naredili vse, kar je v naši moči in
dosegu našega vpliva, da bo sprejet
takšen zakon, v katerem bo prevla-
dala dolgoročna ekološka in soci-
alna, ne pa kratkoročna dobičko-
nosna funkcija lastnine."
TEDNIK: Pogosto slišimo
očitke, da je bilo lovstvo preveč
zaprto vase in da se organizacija
ni želela odpirati navzven. Do
novosprejetih članov je bila sicer
odprta (slišati je celo očitke, da
se je sprejemalo vse po vrsti, kar
se danes že maščuje), drugače pa
dokaj toga in stereotipna. Se lah-
ko strinjate s takšno kritiko in
kje vidite slabosti oziroma posle-
dice organizacijske strukture iz
preteklosti?
"V slovenski lovski organizaciji
je približno 22500 članov in mis-
lim, da ni razlogov za trditev, da
smo bili v preteklosti zaprta orga-
nizacija. Morda je bila še največja
zapora pri včlanitvi dokaj zahte-
ven lovski izpit. Po informacijah,
ki jih imam, nekatere lovske
družine v zadnjem času zaradi
pričakovanja nove lovske zakono-
daje zavirajo sprejem novih čla-
nov. To seveda ni prav in ni
potrebno. Seveda pa se morajo vsi,
ki bi želeli postati člani lovske or-
ganizacije, zavedati, da je lov le
zelo majhen delček lovske de-
javnosti ter da so dolžnosti mnogo
pomembnejše kot pravice.
Pa še nekaj. V lovski organizaciji
delamo složno ljudje različnih sta-
nov, različnih poklicev in
različnih prepričanj. Ne bogastvo,
odnos do narave in divjadi ter od-
nos do prijatelja solovca nas deli
na dobre in slabe lovce. In v lovski
organizaciji se zavzemamo, da to
vrlino ohranimo tudi v bodoče.
Upam, da nam novi lovski zakon
tega ne bo preprečil!"
TEDNIK: Lovska zveza Slove-
nije je bila med prvimi nevladni-
mi organizacijami, kot del civilne
družbe torej, ki so dobile medna-
rodno potrditev s sprejemom v
mednarodno organizacijo CIC.
Tudi sicer ima slovensko lovstvo
precejšnjo veljavo v tujini, kar je
odsev dobrega dela in skrbi za
napredek. Kje je mesto LZS v
Evropi?
"LZ Slovenije je polnopravna
članica Zveze lovskih zvez držav
članic Evropske unije (FACE).
Lahko bi rekel, da smo slovenski
lovci zaradi dobrih ocen našega
dela in ugleda, ki ga uživamo med
evropskimi lovci, že tam, kamor si
želi tudi država Slovenija."
TEDNIK: Prav po zaslugi
lovstva je Slovenija med redkimi
državami, ki imajo bogato
živalstvo, tudi velike zveri, doma
pa je na ta račun veliko hudih in
enostranskih kritik. Zakaj? Kaj
predlagate v bodoče v smislu pra-
vega obveščanja javnosti o de-
janskem poslanstvu lovstva?
"Naravne danosti v naši deželi so
res izredne. Tudi to, da smo ohra-
nili zveri, je bogastvo, ki ga ne
smemo zapraviti. Za dobro gospo-
darjenje z divjadjo, kamor po za-
konu spadajo tudi zveri, imamo
slovenski lovci gotovo velike zas-
luge, bili pa bi krivični, če bi trdili,
da jih imamo le lovci. Kar pa zade-
va kritike, bi se strinjal, da so veli-
kokrat enostranske. Ce v Sloveniji
živi okoli tristo medvedov in eden
napade človeka, so časopisi polni
informacij o "porednežu", o drugih
skoraj tristotih pa nič. Ali če
medveda povozi avto, skoraj
nočemo pomisliti, da je za to kriv
človek, ki s svojo kulturo nepresta-
no sili naravo v svojo službo.
Glede obveščanja pa menim, da
bi o naravi morali ljudi informirati
Mag. Franc Avberšek:
"Slovenski lovci smo na
dosedanje delo upra-
vičeno ponosni."
čimveč, še posebno o primerih, ki
kažejo, da narava ni neomejena
dobrina. Da pa bodo novinarji o
nas lovcih lepo pisali, pa lahko, o
tem sem prepričan, še največ nare-
dimo lovci sami. Z urejenimi
lovišči ter lovsko pravičnostjo in
še posebno dobrimi odnosi s kme-
ti, gozdarji in drugimi uporabniki
prostora, ki ga vsi skupaj delimo
tudi z divjadjo, bomo utišali tudi
tiste redke posameznike, ki na
naše delo gledajo le skozi črna
očala."
TEDNIK: Časi se spreminjajo,
organizacija doživlja vzpone in
padce, pa tudi generacijske kon-
flikte. Politizacija v lovstvu je že
zdavnaj mimo, pa vendarle neka-
teri enostransko očitajo, da je
lovstvo ostanek prejšnjega siste-
ma, ki ga je treba postaviti na gla-
vo. Kako vi vidite to problemati-
ko?
"Prepričan sem, da v lovski orga-
nizaciji ni nobenih generacijskih
konfliktov. Vesel pa bi bil, če se
politika ne bo preveč mešala v
lovsko stroko, kamor seveda ne
štejem le lovcev, ampak tudi
gozdarje, veterinarje, biologe, eko-
loge itd. Bojim pa se, da bo razpra-
va o lovskem zakonu v parlamentu
važnejša politična točka kot tista o
vključevanju Slovenije v Evropo.
Tisto Evropo, ki je slovenske lovce
s sedanjo organiziranostjo in
doseženimi dobrimi rezultati dela
že sprejela medse. Kar pa zadeva
sedanji sistem lovstva, ki bi ga ne-
kateri radi postavili na glavo, me-
nim, da to ni potrebno, še posebno
v interesu divjadi ne. Lov, ko so
lovili le tisti, ki so imeli denar, ni
pokazal dobrih rezultatov, sistem,
ko je pravica lova pripadala lastni-
ku zemljišča, pa je bil najpo-
gubnejši za divjad. Sicer pa tudi
kapitalistična družba vedno bolj
spoznava, da tržne vrednote niso
dobre za vsa področja našega
življenja. Narava ima pač svoja
pravila."
TEDNIK: Kako bi lahko oceni-
li velik razkorak med deklara-
tivnim zavzemanjem za naravo-
varstvena načela in dejanskim
ravnanjem lovcev? Se vam ne
zdi, da je v lovskih vrstah veliko
takšnih, ki bi še vedno najraje go-
jili divjad preko puškinih cevi?
"Velika večina lovcev prav goto-
vo ni takšna. Sicer pa naše delo po-
teka skladno s plani, ki določijo,
kaj, kje, kdaj, koliko in kdo lahko
strelja. Uporaba puške torej ni
povsem svobodna odločitev posa-
meznega lovca. Tistim, ki naših
skupnih dogovorov ne mislijo
upoštevati, bo pač treba povedati,
da se vrata v lovsko organizacijo
odpirajo na obe strani."
TEDNIK: Temeljni problem
postaja tudi neznanje lovcev.
LZS je poskrbela za razvejan sis-
tem temeljnega in dopolnilnega
izobraževanja, pa vendarle se zdi,
da je preobrazba izobraževalnih
programov prepočasna. Kaj
pripravljate na tem področju?
"Premalo znanja je problem pri
vsakem delu, ki ga želimo dobro
opraviti. Tega se tudi v slovenski
lovski organizaciji dobro zaveda-
mo. Že prvi program dela slo-
venske lovske organizacije pred
devetdesetimi leti je postavil
izobraževanje lovcev na prvo mes-
to med svojimi aktivnostmi. Tudi
danes je to ena naših najpomem-
bnejših nalog. S to problematiko
se v LZS ukvarja posebna komisi-
ja. Delo te komisije je na eni strani
usmerjeno v še večjo kvaliteto
priprav in same izvedbe lovskega
izpita, na drugi strani pa k progra-
mom stalnega dopolnilnega
izobraževanja lovcev. Na lovskem
izpitu lovec pridobi osnovno znan-
je, ki ga potrebuje za dobro iz-
vedbo dela v lovišču, dopolnilno
pa je potrebno, da pri svojem delu
stalno upoštevamo nova dognanja
stroke ter da za nekatera posebna
dela še posebej usposobimo posa-
meznike. Oblike dopolnilnega
izobraževanja so: šola za lovske
tehnike, tečaji za lovske čuvaje,
mentorje in preglednike divjačine.
Brez lovskega izpita ne moreš biti
član naše organizacije. V svojih
vrstah pa imamo danes tudi več
kot 700 lovskih tehnikov, več kot
2000 lovskih čuvajev in prav toliko
mentorjev in preglednikov uplen-
jene divjadi. V pripravi pa je sis-
tem stalnega obveznega
izobraževanja vseh lovcev, a je v
času, ko se vsi zelo veliko, rekel bi
kar preveč, ukvarjamo z lovsko za-
konodajo, res nekoliko zaostal. Pa
tudi predavateljski tim je potrebno
dobro pripraviti.
Na kratko bi lahko rekel, da smo
lovci do smrti nedozorel sad. Do
konca življenja spoznavamo
skrivnosti narave, se učimo in
počasi zorimo. Na to simbolično
kaže tudi naša vedno zelena bar-
va."
TEDNIK: LZS razvija bogato
založniško in publicistično delo-
vanje. Zlatorogova in Strokovna
knjižnica sta lepo uveljavljeni, to
je gotovo prispevek k prosvetlje-
vanju lovcev.
"V okviru LZS, predvsem pa za
potrebe lovcev mesečno izhaja
strokovna revija LOVEC, na kate-
ro je naročen vsak član naše orga-
nizacije. Vsako leto izide v okviru
Zlatorogove knjižnice tudi po ena
knjiga in to izmenoma prevod iz
tuje lovske literature in dela
domačih avtorjev. Tudi na te knji-
ge so naročeni vsi lovci. Občasno
pa v okviru LZS izdamo v manjših
nakladah tudi nekatera druga stro-
kovna dela. Skratka, možnosti za
več znanja in večjo prosvetljenost
slovenskih lovcev je res veliko."
TEDNIK: Kaj pa druge de-
javnosti lovstva? Kam merite v
prihodnje?
"Pomembna dejavnost lovcev je
delovanje lovskih pevskih zborov
in ansamblov rogistov. Kar več kot
trideset takšnih skupin deluje v
okviru LZS. Praktično ni lovske
prireditve, kjer ne bi bila prisotna
lovska pesem. V mnogih krajih so
lovski pevski zbori zelo tesno po-
vezani kar z življenjem kraja v ce-
loti. Takšen kraj je na primer Glo-
boko v občini Brežice, kjer je lovs-
ki pevski zbor nedavno tega pred
polno dvorano lovcev in krajanov
praznoval srebrni jubilej. V Glo-
bokem pa je bila pred štiriindva-
jsetimi letu tudi prva revija lovs-
kih pevskih zborov. Danes je ta
prireditev prerasla v čudovito revi-
jo lovskih pevskih zborov in an-
samblov rogistov z mednarodno
udeležbo, na kateri se vsako leto
zbere že več kot sedemsto nastopa-
jočih. Letošnje, štiriindvajseto
srečanje bo junija v Gornjem Gra-
du. Tako se ohranja del naše kul-
ture, nastajajo pa tudi, kar je seve-
da tudi zelo pomembno, nove lovs-
ke skladbe.
Naslednja pomembna dejavnost
lovcev so priprave lovskih razstav,
ki jih prirejajo posamezne lovske
družine, več družin skupaj, v
večjih presledkih pa tudi LZS. S
temi razstavami želimo našo de-
javnost, predvsem pa del narave
prikazati širši javnosti, še posebno
šolski mladini. No, s šolami ima-
mo lovci sploh dobre odnose.
Večkrat nas povabijo na obiske v
posamezne razrede, kje se skupaj
pogovarjamo o problemih v nara-
vi, pa tudi v lovstvu.
Med pomembne dejavnosti lo-
vcev sodi tudi lovsko strelstvo. Tu
ne gre le za urjenje v streljanju,
ampak tudi za obliko druženja lo-
vcev, ki pride do izraza še posebno
na mnogih tekmovanjih. Izurje-
nost v streljanju je seveda zelo po-
membna, ko gre za lov.
Pozabiti pa seveda ne smemo na
lovsko kinologijo. Dobro izšolan
lovski pes je namreč lovčev prija-
telj in pomočnik pri lovu. Zato
tudi lovski kinologiji posvečamo
veliko pozornosti. To zadnje seve-
da še posebno velja za lastnike
psov. Pa še to: tudi lovci ne smemo
svojih psov po mili volji spuščati v
lovišče."
Marjan Toš
8
četrtek, 13. februar 7997- tednik

HOM, GRUŠKOVEC / PO PETDESETIH LETIH ZNOVA PRED MATIOMUA
ZLATO-
POROČENCA
MALEC
Sredi januarja sta se ponovno
vzela Franc in Otilija Malec,
rojena Keček, s Huma 66. Franc
je bil vse do upokojitve zaposlen v
ormoški opekarni, Otilija pa je
skrbela za dom in družino. V
zakonu se jima je rodilo pet otrok,
ki živijo v okoliških mestih.
Zakonca Malec sta kljub
manjšim zdravstvenim tegobam
še vedno zelo živahna, sama
skrbita za živino in obdelujeta
zemljo. Obletnico sta praznovala
v krogu družine, ki šteje danes že
11 vnukov in 3 pravnuke.
vk
ZLATO-
POROČENCA
TETIČKOVIČ
V soboto, 1. februarja, sta si po
50 letih skupnega življenja
ponovno nataknila zlata prstana
zlatoporočenca Ana in Mirko
Tetičkovič iz Gruškovca 15 pri
Cirkulanah v občini Gorišnica.
Oba sta se rodila med prelepimi
haloškimi hribi in tam tudi živela
in delala.
Zlati ženin se je rodil 31.
ŽENSKO IN MOŠKO FHUEKSTVO
'BRieiTA"
PC DOMINO,t779-226
AVTOBUSNA POSTAJA
%776-456
Zlatoporočenca Franc In Otilija Malec
avgusta 1919. Zaposlen je bil v
osnovni šoli v Cirkulanah, kjer se
je tudi upokojil. Zlata nevesta
Ana Tetičkovič, roj. Gavez,pa bo
30. aprila napolnila 10 let. Vse
življenje je delala doma in skrbela
za družino. Življenje sta podarila
petim hčerkam, od katerih živijo
še štiri. Na jesen življenja ju
razveseljuje deset vnukov, vesela
pa sta tudi svojih petih
pravnukov.
Obred zlate poroke sta opravila
župan občine Gorišnica Slavko
Visenjak in Marija Horvat.
Foto: Laura
Zlatoporočenca Tetičkovič s hčerami in zeti
VIDEM / SREČANJE PO 35 LETIH
Nekdanji sošolci
danes abrahami
Spominski posnetek s srečanja po 35 letih
Tik pred koncem leta 1996 so
se v Vidmu srečali nekdanji
sošolci, ki so tamkajšnjo osnov-
no šolo zapustili pred 35 leti.
Danes mladostni petdesetletniki
so si ogledali sedanjo novo šolo.
v kateri ni več sledi po učilni-
cah, v katerih so sami gulili
šolske klopi. Srečanje je bilo
prijetno, polno spominov na
davna in brezskrbna otroška
leta. Po ogledu šole so se družno
odpravili še v videmsko cerkev,
srečanje pa končali šele nas-
lednje jutro. Poleg štiriindvajse-
tih nekdanjih sošolcev, ki jih je
v šoli sprejela sedanja ravnatelji-
ca Marija Cernila, so na srečanje
prišli tudi nekateri njihovi
učitelji: Justa Šmigoc, Marija
Šoštarič, Ivan Tement in Simon
Petrovič.	(JB)
TEDNIK 13. FEBRUAR 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 9
PTUJ / SLOVESNOST ZKO IN MESTNE OBČINE
Velika olienka Antonu Horvatu
V Narodnem domu so se v četrtek, ko sta Zveza kulturnih
organizacij Ptuj in Mestna občina Ptuj organizirali slove-
snost v počastitev kulturnega praznika, zbrali mnogi ljubi-
telji kulture in zaploskali dobitnikom posebnih priznanj in
plaket Zveze kulturnih organizacij ter ustvarjalcem, ki so
prejeli spominska priznanja in oljenke Mestne občine Ptuj,
dogodek pa je kulturno obogatil še Komorni moški pevskli
zbor iz Ptuja, ki je pod vodstvom Franca Lačna zapel
Zdravljico in še nekaj drugih pesmi s svojega repertoarja.
Slavnostna govornica, kusto-
dinja Pokrajinskega muzeja Ptuj
Marjeta Ciglenečki, je orisala
zgodovinski razvoj Ptuja s pou-
darkom na njegovem kulturnem
utripu skozi stoletja. Kot pose-
bej pomembni za kulturo mesta
je (poleg rimske dobe seveda)
označila obdobji na prehodu iz
14. v 15. stoletje in trideseta leta
dvajsetega stoletja. V drugi polo-
vici 14. in prvi polovici 15. sto-
jetja, ko so na ptujskem gradu še
gospodarili gospodje Ptujski, so
namreč poklicali na Ptuj gradit
in kiparit takrat zelo znane in
umetniško visoko cenjene par-
lerjanske mojstre. Naročniška
širokopoteznost in kulturna
razgledanost gospodov Ptujskih
je kulminirala v mnogih danes
poznanih spomenikih iz tega ob-
dobja, med katerimi je največji
zagotovo romanska cerkev na
Ptujski Gori. Na ozemlju
današnje Slovenije ni bilo nikoli
zbrane na enem mestu toliko
ustvarjalne energije kot takrat
na Ptuju, je dejala Marjeta Cigle-
nečki. Konec tridesetih let 20.
stoletja pa je obdobje, ko so na
ptujski gimnaziji poučevala emi-
nentna profesorska imena, kot
so Ingolič, Žgeč, Mihelič,
Cajnkar in Mara Borštnik,
istočasno je v mestu zaživelo gle-
dališče, ki ga je umetniško vodil
Fran Žižek, Ptuj pa se je odliko-
val tudi po županu dr. Alojziju
Remcu, literatu in zgodovino-
piscu. Tega obdobja sodobniki
nismo dosegli, je dejala Marjeta
Ciglenečki.
Veliko oljenko, ki jo podeljuje
Mestni svet za izjemne zasluge
na področju kulturne dejavnosti,
umetniškega ustvarjanja in po-
ustvarjanja, ki je Mestno občino
Ptuj predstavljalo v širšem kul-
turnem prostoru, je letos prejel
profesor Anton Horvat, ravna-
telj Glasbene šole Karola Pahor-
ja Ptuj in vodja Pihalnega orke-
stra Ptuj. Veliko oljenko je prejel
za izjemne uspehe pri vodenju
Pihalnega orkestra Ptuj in vzgo-
jo mladih glasbenikov. Pihalni
orkester je pod vodstvom Anto-
na Horvata prejel več domačih
priznanj in v lanskem letu odli-
kovanje	Mednarodnega
združenja pihalnih orkestrov.
Župan je oljenki namenil Ivu
Cianiju in Jožetu Dernikoviču.
Ivo Ciani, urednik Radia Ptuj, že
polnih 30 let skrbi za ohranjanje
bogate kulturne ustvarjalnosti.
V tem času je posnel več kot 50
tisoč minut ljudskega petja in
igranja s ptujskega, ormoškega
in slovenjebistriškega območja,
ki jih hrani Radio Ptuj. Jože
Dernikovič je zborovodja že štiri
desetletja. V tem času je vodil
cerkveni zbor v Cirkulanah, še
danes vodi Moški zbor Komu-
nale Ptuj, vodil je Mešani zbor
slepih in slabovidnih Ptuj, še da-
nes pa vodi zbor Društva upoko-
jencev Ptuj.
Spominska priznanja z likom
sv. Jurija občine Ptuj so prejeli
Janko Jerenko, predsednik Fol-
klornega društva Lancova vas,
za zasluge pri ohranjanju, varo-
vanju in popularizaciji etnološke
kulturne dediščine v domačem
in širšem prostoru, Franc Kola-
rič, predsednik Folklornega
društva Markovci, za več kot 50-
Oljenki sta prejela Ivo CianI,
glasbeni urednik Radia Ptuj...
letno delo v markovski folklori,
in Rozina Šebetič, Likovna sek-
cija DPD Svoboda Ptuj, ob živl-
jenjskem jubileju za ustvarjalno
in pedagoško delo.
Posebna priznanja ZKO Ptuj
so prejeli Ivan Malek, FD Lan-
cova vas, Anita Širec, Mešani
pevski zbor Društva upokojen-
cev DPD Svoboda Ptuj, Boris
Urbančič, Moški pevski zbor
Talum Kidričevo, Anica To-
plak, PD Destrnik, Danica
Rozina Šebetič, edina pre-
jemnica dveh priznanj: spo-
minskega priznanja MO Ptuj
in srebrne plakete ZKO Ptuj
Žvarc, KD Vitomarci, Ivan
Brodnjak, Moški pevski zbor
GD Hajdoše, Peter Vesenjak,
KD Zavrč, Dušan Šegula in
Miran Forštnarič, PD
Gorišnica, Terezija Petrovič,
PD Cirkulane, Stanka Ivančič,
PD Cirkovce, Marjan Bezjak,
PD Grajena, Branko Babusek,
Komorni moški zbor Ptuj, Sta-
nislav Vauda, Moški komorni
pevski zbor Komunala Ptuj, in
Janez Horvat, PD Markovci.
Bronasti plaketi sta prejela
Anica Svenšek iz Folklornega
društva Lancova vas za dolgolet-
no vodenje ljubiteljskih pevk in
Miro Lesjak iz Prosvetnega
društva Cirkulane za uspešno
... /n Jože Dernikovič, zboro-
vodja
delo v dramski skupini in vo-
denje odbora za kulturo v občini
Gorišnica.
Srebrni plaketi sta prejela Ro-
zina Šebetič, članica Likovne
sekcije DPD Svoboda Ptuj, za
dolgoletno vodenje likovne sek-
cije in slikarsko delo, ki ga je
predstavila na 20 samostojnih in
130 skupinskih razstah, in Ivan
Vojsk iz Prosvetnega društva
Gorišnica za skoraj 50-letno
udejstvovanje v pevskem zboru
Ivan Vojsk, prejemnik
srebrne plakete ZKO Ptuj, ki
je dolga leta vodil Tambu-
raški orkester Gorišnica •
letošnjega prejemnika zlate
plakete ZKO Ptuj.
in vodilno delovanje v tambu-
raški skupini.
Zlato plaketo je prejel tambu-
raški orkester Prosvetnega
društva Gorišnica ob 100-letni-
ci obstoja.
Posebna priznanja in plakete
je podelil predsednik ZKO Ptuj
Franc Lačen, spominska priz-
nanja, pečat mesta Ptuja z likom
sv. Jurija, oljenki in veliko oljen-
ko pa so v odsotnosti župana Mi-
roslava Lucija podelili podžupa-
na Ivan Jurkovič in Ervin Hoj-
ker ter predsednik mestnega
sveta Milan Čuček.
MZ
DESTRNIK/ OBČNI ZBOR PROSVETNEGA
DRUŠTVA
Premalo denarja za
liubiteljsko kulturo
člani Prosvetnega društva Destrnik so v petek, 7. februar-
ja, pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega
praznika. V kulturnem programu so nastopili člani recita-
torske skupine, folklorna skupina in destrniški oktet.
Po končani slabo obiskani
proslavi so se člani prosvetnega
društva zbrali na občnem zboru
in na njem ocenih delo društva v
minulem letu. Prosvetno
društvo Destrnik vodi že skoraj
dvajset let Milan Šteger. Ima 80
članov. V njem delujejo tele sek-
cije: folklorna skupina (odrasla
in otroška), dramsko-recitator-
ska skupina, destrniški oktet in
šahovska sekcija.
Milan Šteger, predsednik
društva, je povedal: "Mislim, da
smo v lanskem letu veliko nare-
dili za kraj. Kultura je v celotni
državi v slabem položaju in do
nje imajo mačehovski odnos, po-
sebej še do ljubiteljske. V kraju
se je našlo nekaj entuziastov, ki
se ukvarjajo s kulturo, in mis-
lim, da jim tudi ni žal. Naši nas-
topi so popestrili mnoge prire-
ditve. Veliko nastopamo tudi
drugod. Dobro sodelujemo z
društvi v kraju in z Zvezo kul-
turnih organizacij Ptuj. V
društvu so problemi, potrebno je
malo potrpeti, pa se tudi veliko
naredi. Vedno pa se nam pojav-
lja problem pomankanja denar-
ja. Zelo težko čakamo na novo
večnamensko dvorano pri OŠ
Destrnik."
Ob tej priložnosti so Stanku
Mušiču podelili skromno darilo,
saj je s svojo frajtonarico vedno
pripravljen poskrbeti za dobro
voljo.
Zmago Šalamun
Veliko oljenko Mestne občine Ptuj je prejel profesor Anton
Horvat
SLOVENSKA BISTRICA / SLOVESNO
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Podelili ffoitif-
hova priznanja
Na prireditvi ob slovenskem kulturnem porazniku, katere
prireditelj je bil Zavod za kuUuro občine Slovenska Bistrica,
že vrsto let podeljujejo najvišja občinska priznanja za dosežke
na področju ljubiteljske kulture in za življenjsko delo, poime-
novana po Štefanu Romihu. Letos so podelili dve plaketi ter
pet priznanj. V kulturnem programu so sodelovali kitarist Igor
Saje, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky.
Slavnostni govornik je bil dr. Janko Čar.
Za življensko delo na področju ljubiteljske kulture sta Romi-
hovi plaketi prejela Jože Kolar iz Oplotnice za trideset let dela
na kulturnem področju in za petnajstletno vodenje oplotniškega
kulturno-umetniškega društva, njegova velika zasluga je ponov-
na oživitev godbe na pihala v Oplotnici, ki je po-25 letnem pre-
moru ponovno pričela delati, na njegovih ramenih pa je tudi or-
ganizacija vseh kulturnih prireditev v kraju, in Ignac Pančič iz
Slovenske Bistrice, vodja glasbene šole v Slovenski Bistrici, ki
je Romihovo plaketo prejel za delovanje na področju zborovske-
ga petja in vodenja okteta Planika, je tudi pobudnik za ustanovi-
tev sklada Milana Mlakarja in organizator decembrskih glasbe-
nih prireditev. Na njegovo pobudo so tudi ustanovili pihalni or-
kester Glasbene šole Slovenska Bistrica, ki je sestavljen in bivših
in sedanjih učencev.
Priznanja Štefana Romiha za leto 1996 je prejela Dramska sek-
cija DPD Svobode Slovenska Bistrica, ki deluje že petdeset let,
Marija Godec (KUD Gaj z Zgornje Polskave), Maks Jurič
(Frajhajmska godba), Albin Kohne (KUD Janko Zivko
Poljčane) ter Moški pevski zbor Laporje,
Vida Topolovec
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
Sreianie z Nikom Grafenauerjem
14. FEBRUARJA OB 19.
URI V MINORITSKEM
SAMOSTANU
Ko govorimo o Niku Grafe-
naerju, običajno pomislimo
nanj kot na pesnika in še to na
mladinskega. V resnici ga
lahko predstavimo tudi kot
urednika, prevajalca, aktivne-
ga kulturnega delavca, ki se ne
pusti vplesti v skorumpirane
oblastno-politične strukture,
temveč ohranja kritično dis-
tanco razumnika in ne naseda
dnevnim občilom. Kot znane-
ga umetnika ga je povabilo v
petek, 14. februarja, ob 19. uri
v refektorij minoritskega sa-
mostana Društvo sv. Viktori-
na Ptujskega.
Ob njegovi 50-letnici je zapi-
sal Miroslav Košuta v Primor-
ski dnevnik (2. 1. 1991) kaj la-
skave besede, da spada med na-
jimenitnejše, najmarkantnejše
pesniške osebnosti tega izteka-
jočega se povojnega pol stoletja.
Čeprav se je pred nekaj leti :
predstavil mladi publiki tudi v
Ptuju, je v resnici za Ptujčane še |
dokaj neznana osebnost, ki jo je ;
vredno videli in slišati ter se z ;
njo pogovoriti. Spada med zna-
no Grafenauerjevo rodbino, ki
je dala literarne zgodovinarje, ;
zgodovinarje in z njim tudi pes- i
nika - ali kot se je nekoč izrazil |
njegov stric, p. Radogost, da jih i
je pol vernih, pol pa ateistov. Če I
je bila starejša generacija zazna-
movana s strahom pred germa- ;
nizacijo ter je na drugi strani j
nasedla jugoslovanstvu, je Niko j
s svojimi sodobniki poln bojev !
za individualno osebnost, ki jo !
je hotel brezosebni samouprav-
ni in totalitarni socializem vta-
kniti v kalup splošnosti, pov- !
prečnosti in kolektivizma.
Kljub temu da je bil urednik
pri Problemih, ki so bili kon-
trolirano komunistično trobilo,
je ohranil morda prav zaradi
študija svetovne književnosti
ter kot študent prof. Pirjevca do
dnevne politike svojo osebno
distanco. Nato je poslal glavni
urednik Nove revije (1984-87),
ki je prinesla velik delež k osa-
mosvojitvi Slovenije ter k po-
gumnemu in strokovno
podprtemu razkrivanju napak
komunistične oblasti. Sicer pa
je od 1.1973 urednik za otroško
leposlovje pri Mladinski knjigi.
Od pesniških zbirk omenimo
Večer pred praznikom (1982),
Stiska jezika (1965), Šiukature
(1975), Palimsesti (1984), Izbri-
si (1989), Skrivnosti (1990), Sa-
mota (1990), Dramilo v petde-
setih epigramih (1992), Kam
pelje vlak (1995), Vezi daljav
(1996), posebej pa otroške zbir-
ke Pedenjped (1966), Kaj je na
koncu sveta (1973), Kaj ima
sonce najraje (1979), Nebo-
tičniki, sedite (1980), Skrivnos-
ti (1983), Abeceda (1991), Mož
besede Pedenjped (1995) aH
otroška proza Majhnica (1987),
Mahajana (1990), dalje tudi li-
terarne študije in interpretacije
Kritika in poetika (1974),
Izročenost pesmi (1982), Tretja
beseda (1991) in iz kulturne
zgodovine Stara Ljubljana
(1992). Poleg pesniškega in
uredniškega dela ga lahko Šteje-
mo med pomembnejše preva-
jalce iz nemščine. Rojen je bil 5.
decembra 1940 v Ljubljani, si-
cer pa so prišli Grafenauerji iz
Koroške.
Glasbeni utrinek ob tem
srečanju bodo oblikovali učenci
male Šole Med vrti. Peli bodo
pesmi Nika Grafenauerja, kot
so jih uglasbili razni slovenski
komponisti. Po srečanju bo
tudi pogovor z njim.
J.E.
10 - PUST '97
13. FEBRUAR 1997- TEDNIK
GORISNICA / PUSTNA OTROŠKA RADUSKA ODDAJA
Bili smo gostje
gorišniških maškar
"Pozdrav vsem malim in velikim, vsem maškaram in
našim gostiteljem v Gorišnici naj se sliši po radijskih va-
lovih na letošnjo pustno soboto. Tatjana in Dušan se to-
krat oglašava v prvi radijski otroški oddaji v živo s tere-
na." Tako nekako smo pričeli pustno obarvano otroško
radijsko oddajo za Male in velike otroke v soboto, 8. fe-
bruarja, v avli gorišniške šole, kjer so nam domačini pri-
pravili enkratno in nepozabno srečanje. Skupaj smo na-
redili pustno oddajo za otroke in seveda nagradili naj-
lepše maškare tega dne.
Slavica Cvitanič, Dragica Pe-
trovič, Štefka Bedenik, Suzatia
Vaupotič, Nevenka Maiterič,
Frančka Vajda, Sonja Tramšak,
Irena Koiafič in Boštjan Rihtar
so bili mentorji nastopajočim in
si zaslužijo - kaj drugega kot za-
hvalo. Skupaj z otroki so nam v
urici otroške oddaje znali poka-
zati tisto, kar dobro poznajo in
še danes ohranjajo v Gorišnici.
Naj samo omenimo, da so bili v
naši družbi poleg učencev od
prvega do osmega razreda tudi
najmlajši iz vrtca in male šole in
še najpogumnejši starši. V eter
smo spravili veliko pustnih pe-
smic, glasbe, zaigrane tudi na
domačih instrumentih, zaplesa-
li smo ob Makareni in Kavboj-
cih, Indijancih, nismo pa poza-
bili povedati še kaj po
gorišniško in predstaviti občine
in tamkajšnjih pustnih
običajev. Pogovarjali smo se s
prvim možem gorišniške občine
Slavkom Visenjakom in ravna-
teljem Brankom Šircem - oba
sta se pred mikrofonom dobro
odrezala.
Ko pa se je urica otrčške odda-
je že iztekla, smo se male in veli-
ke maškare sladkale s krofi, šol-
ske kuharice so nam pripravile
vroč napitek, zabave pa ni in ni
bilo konec. Ptujskim radijcem,
poleg obeh voditeljev otroške
oddaje sta bila z nami še tonska
tehnika Zvonko in Branko, je
bilo prvo radijsko rajanje prijet-
no in zagotovo se bomo že kma-
lu po pustnem času odpravili v
kak drug kraj - če nas boste po-
vabili, dragi poslušalci in pos-
lušalke oddaje za male in velike.
Za male in velike otroke
zapisala Tat/ana In Dušan
Za otroško radijsko oddajo sta govorila tudi župan (na desni)
in ravnatelj (na levi)
Toliko nas je bilo na pustno soboto v Gorišnici.
Foto: Laura
SLOVENSKA BISTRICA
Vesele pustne prireditve
v organizaciji Turističnoinformativnega centra, Turističnega društva Slovenska Bi-
strica in v sodelovanju z Zavodom za kulturo ter občino so maske na pustni torek s
svojo povorko razveselile tudi Slovenjebistričane.
Veselo pustno razpoloženje se je pričelo že mi-
nuli četrtek, ko je mesto pod Pohorjem obiskala
skupina kurentov iz Ptuja in s plesom po svoje
obeležila vesel in norčav predpustni čas. Kljub
temu da je bilo v minulih dneh videti kar nekaj
lepih in tudi izvirnih pustnih mask, pa se je glav-
nina pustnega dogajanja 'zgodila' na sam pustni
torek popoldan. Kot lansko leto so se tudi letos v
organizirani povorki, ki so jo vodile 'grajske
coprnice', takt pa so jim dajali godbeniki Fraj-
hajmske godbe ter godbe na pihala GD Spodnja
Polskava, odpravile po mestu velike in male
maske, sodelovali so tudi šolarji iz osnovnih šol
in vnca ter zabavali mimoidoče. Povorko so
sklenili na zunanjem grajskem dvorišču, kjer je
bil ob razglasitvi najboljših skupinskih in posa-
meznih mask še krajši program.
To pa ni edina pustna prireditev v občini. Pri
KUD Janko Živko iz Poljčan so minulo soboto
dopoldan na domačiji Riegler že sedmič zapored
obudili spomin na staro pustno šego koledovanja
pustnih oračev in drugih našemljencev v
Poljčanah. Zanimiv pustni karneval so na pustni
torek pripravili tudi v Makolah in Oplotnici.
Pusta ter njegovih norčij so se spomnili še v Stu-
denicah, Leskovcu in na Pragerskem.
Ker pa to podpohorsko območje v svojem
izročilu hrani veliko zanimivih in izvirnih
običajev okoli pusta, so se pri Zavodu za kulturo
Slovenska Bistrica odločili, da bodo v času med
15. in 28. marcem pripravili razstavo avtentičnih
pustnih mask s tega območja.
VT
PTUJ / ŽE DRUGIČ Z MUZEJSKIM VLAKOM
Na noriavem potovanju
Radio -Tednik je v okviru oddaje Za male in velike že drugič na pustno soboto v sode-
lovanju s Slovenskimi železnicami na muzejski vlak povabil majhne in velike otroke s
Ptuja in okolice. Pustni vlak je blizu 400 maškar popeljal v Ormož in nazaj na Ptuj,
vmes pa ni manjkalo nasmejanih otroških obrazov in čisto pravega pustnega vzdušja.
Z malimi in velikimi maškara-
mi sva bila tudi voditelja
otroške radijske oddaje - pika-
polonica Tatjana in pikapo-
lonček Dušan, v njihovi družbi
pa še pikapolonica Marija in
Ormožanka Viki. Na ptujski
železniški postaji so nas sprejeli
prijazni sprevodniki muzejske-
ga vlaka in Branko Marinič, ne-
pogrešljivi predstavnik Sloven-
skih železnic, prav prijetno pa je
bilo pozneje tudi v Ormožu.
Sprejem so pripravili kurenti v
družbi članov ormoškega Turis-
tičnega društva, vsekakor pa na
ta dan nismo pozabili na pos-
lušalce ptujskega radia, ki so
lahko norčavo potovanje
spremljali z vmesnimi javljanji.
Tokrat smo pokrovitelja pust-
nega potovanja našli kar na Ptu-
ju - Mercator SVS Ptuj, seveda
pa je bilo potovanje še toliko za-
nimivejše zaradi tristo krofov
ptujskih pekarn in slaščičarn,
piščalk prodajalne Pikapolonica
in nepogrešljive mojstrice frizu-
re in make upa Brigite.
Na koncu norčavega potovanja
smo si male in velike maškare
obljubile, da se prihodnje leto
spet podamo na pustno poto-
vanje in v družbo povabimo vse
svoje dobro prijatelje.
PIkapolonIta Tatiana In
pikapoloniek Dušan
Pustni muzejski viak je zasopihal na Ptuju in z njim smo se
popeljali v Ormož.
Sprehod po vlakcu med malimi maškarami
VIDEM / ZE DRUGA FASENSKA POVORKA
Pusfovanie v
lantovskem šotoru
Odbor za prireditev v videmski občini je bil na pone-
deljkov pustni dan organizator drugega fašenka, ki je
znova privabil ljudi od blizu in daleč. Pustna povorka je
bila letos razdeljena v dva dela: prvič so se nastopajoči
predstavili v Vidmu, drugič v Lancovi vasi.
Tistega dne na vasi ni manjka-
lo veselja in norčavosti z blizu
500 nastopajočimi. Zaigrala je
godba na pihala iz Podlehnika,
potem pa se je povorka odpravi-
la na pot od videmskega mostu
skozi osrednji del Vidma in do
pokopališča. Videli smo veliko
maškar in etnografskih skupin:
otroške maškare iz OŠ Videm,
OŠ Leskovec in OŠ Sela,
pokače, rušo in orače iz Podleh-
nika, pobreške plesače, haloško
gostijo PD Leskovec, haloški
Jurek z jurači ter ded in baba so
prišli iz FD Rožmarin Dolena,
etnografsko društvo Lancova
vas se je predstavilo z malimi in
velikim orači, orači so prišli
tudi iz Leskovca in Malega
Okiča, druščina korantov pa iz
Šturmovcev, Pobrežja, Podleh-
nika in Lancove vasi. Vsi nasto-
pajoči so ob koncu prejeli spo-
minska priznanja in darila s po-
vabilom ha tretji videmski
fašenk prihodnje leto.
Drugi del povorke se je letos
prvič predstavil še v Lancovi
vasi, kjer domače folkorno
društvo že nekaj let uspešno
ohranja stare ljudske običaje.
Obiskovalcev je bilo sicer zunaj
bolj malo, pa potem več v pust-
nem šotoru, kjer so uradno
končali drugo fašensko priredi-
tev. Od petka do torka se je
namreč v lancovskem šotoru
zvrstilo veliko nastopov
domačih in sosednjih folkornih
in etnografskih skupin, bilo je
obilo pustne zabave, organiza-
torji pa so bili navdušeni na
množičnim obiskom. Sicer pa
naj bi Lancovljani izkupiček od
pustnih prireditev že letos pora-
bili za gradnjo vaškega doma, ki
si ga želijo že nekaj let.
T. Mohorko
Zelo uspešna posebnost letošnjega videmskega pusta je bil
šotor v Lancovi vasi
Popravek
V zadnjem Tedniku je
izšel članek gospe KaroHne
Pičerko pod naslovom "Pi-
smo iz korantove dežele". V
njem piše, da je Etnografsko
društvo "Korant" v sodelo-
vanju s Filatelističnim
društvom Ptuj izdalo pri-
ložnostno spominsko kuver-
to. Pri tem dodaja, da sem jo
likovno oblikoval jaz. Poda-
tek ni čisto točen, kajti ku-
verto je likovno oblikoval g.
Darko Ferlinc iz Kidričeve-
ga, jaz pa sem naslikal ko-
ranta, ki je na kuverti nati-
skan.
Jože Foltin
TEDNIK - 13. FEBRUAR 1997
PUST'97 - 11
MARKOVCI / PRIPRAVILI SO 6. FAŠENK
Etnografsko obarvana prireditev
Etnografsko društvo Korant je uspešno organiziralo še eno
prijetno pustno dogajanje - Markovski fašenk, kot ga sami
imenujejo.
Prireditev so pričeli ob 10. uri
na dvorišču Runarove domačije
v Zabovcih. Lahko smo si ogle-
dali izdelovanje koraniij, kopij,
palic za piceke in duhov, v pro-
gramu pa so potem najprej nas-
topili pokači, ki oznanjajo
začetek pustnega časa, nato pa šc
vile, piceki, orači, kopanjarice,
nelika, ruse in dva originalna
koranta, ki jih lahko vidite samo
v Markovcih in Zabovcih, saj na
smejo iz vasi.
V popoldanskem delu so ob 13.
uri izvedli še povorko, v kateri
smo te etnografske like videli še
enkrat, pridružile pa so se jim še
razne druge pustne šeme. Res je,
da so ta svoj fašenk zgledno or-
ganizirali, vendar bi ga bilo po
mnenju mnogih izmed gledalcev
vseeno potrebno časovno uskla-
diti s ptujskim karnevalom, saj
bi tako lahko omogočili ogled
dogajanja še več obiskovalcem.
RŠ
Ko pridejo k hiši mašlore, jih gospodinja obdari. Foto: Rado
V dopoldanskem delu so različni mojstri na več krajih prika-
zovali, kako potekajo prirpprave na pust. Fotografija prikazuje
izdelavo maske za piceke.
KIDRIČEVO / PUSTNI CAR OBLJUBLJA:
»V obiini bo
vse urejeno!«
Prijetno, pisano in veselo pa je bilo na pustni torek tudi v
občini Kidričevo. Organizatorjem je vreme tokrat še pose-
bej služilo, tako da se je nekaj po 14. uri pred samopost-
režno trgovino v Kidričevem zbralo več kot 500 obiskoval-
cev 5. fašenka, ki se je čez dobri dve uri končal v Cirkovcah.
Po pustnem nagovoru ki-
dričevskega župan Alojza Špra-
ha so ob zvokih godbe na pihala
Taluma nastopili orači in pokači
iz Podlehnika, haloški Jurek,
ploharji iz Cirkovc, mladi
pokači iz Pleterij, koranti iz Ro-
goznice ter kar 16 karnevalskih
skupin. Apačani so se po-
norčevali iz parlamenta, Dra-
gonja vas iz POP TV, Cir-
kovčani so bili palčki, Sta-
rošinčani gozdni možje, Spodnje
Jablane so načele kidričevsko
kurjavo, Šikole avtoodpad, Lov-
renčani	parlament.
Stražgojnčani Casino, krajani
Gaja pri Pragerskem sami sebe,
Strniščani so se lotili sežigalni-
ce, iz Župečje vasi pa Zelenih.
Pustna povorka na čelu z vlak-
cem Ptujčanom je nato krenila
proti Apačam in Lovrencu ter se
nekaj po 16. uri ustavila v Cir-
kovcah, kjer je bila osrednja pri-
reditev. Na njej so letos ustoličili
novega pustnega cara, 40-letnega
podjetnika iz Cirkovc Toneta
Rampreta, ki je pred vsemi pri-
segel, da bo letos dobra letina in
da bo v občini vse urejeno.
•OM
Karnevalsko povorko so pričeli v Kidričevem, kjer se je zbralo
več kot 500 gledalcev.	Foto: M. Ozmec
Za uspeh prireditve se trudijo vsi
Lkari so znani po tem, da slabe volje ne poznajo in da ved-
no najdejo kak izgovor, da se lahko veselijo, plešejo ter pre-
pevajo. Tako je bilo v središču Lkarije - v Mezgovcih in
Dornavi - tudi na pustni ponedeljek, ko je tamkajšnje Tu-
ristično-etnografsko društvo pripravilo že drugo prireditev
Fašenk po dornavsko. Prebivalci so lično okrasili svoje kra-
je in ob tej priložnosti pripravili tudi manjše okrepčevalni-
ce za vse mimoidoče maškare in obiskovalce. Gospodinje
pa so ponujale slastne krofe. Mnogi obiskovalci od drugod
so bili presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo, saj je vse
bilo zastonj.
Pustna povorka, v kateri je so-
delovalo več kot 500 mask, je
začela pohod pri gasilskem
domu v Mezgovcih, nadaljevala
po dornavski cesti, se za krajši
čas ustavila na več točkah in
končala pri vaški dvorani.
Fašenk po dornavsko je letos
krepko presegel občinske meje
tako po sodelujočih v povorki
kot po obiskovalcih.
Tako kot vedno so tudi tokrat
bili najzanimivejši znani dorn-
avski cigani, ki so v svojem
domačem okolju tako pristni, da
mnogi celo ugibajo o njihovi
pravi identiteti. Poleg etnograf-
skih Hkov je bilo mnogo zanimi-
vih sodobnih mask. Nekatere
med njimi so opozorile na aktu-
alne dogodke v vsakdanjem živl-
jenju. Tako je TD Polenšak zelo
izvirno predstavilo znane spore
med lovskimi družinami, gobar-
ji iz Žamencev so opozarjali,
kako bo z nabiranjem gob ob
sprejetju novega zakona, ko bo
nova občina Slamošina pobirala
tudi potrebno pristojbino. Obu-
dili so tudi koline na domači
način, domača obrtna zbornica
je predstavila nekatere izumira-
joče obrti. Dornavski Martin
Krpan je prodajal znani
čebulček - Ikec, videli smo tudi
noro kravo iz Osluševcev, ki je
bila nagrajenka med sodobnimi
maskami.
Letošnje povorke so se v veli-
kem številu udeležili tudi dorn-
avski šolarji, ki so si dopoldan v
šoh izdelali zelo domiselne mas-
ke - od klovnov in norih znanst-
venikov do strašil, pajkov, ho-
botnic in še veliko drugega smo
lahko videli. Pridružili so se jim
tudi gojenci iz dornavskega za-
voda dr. Marijana Borštnarja.
Organizatorji so vse otroke na-
gradili s sladkarijami.
Brez kurentov in korantov tudi
v Dornavi ni šlo, domačim ku-
rentom iz Mezgovcev so prišli
pomagat odganjat zimo še ko-
ranti iz Markovcev, ki so bili na-
grajeni med etnografskimi mas-
kami.
Tudi letos so domačini tako po
organizacijski plati kot udeležbi
dokazali, da so sprejeli ta karne-
val z dušo in srcem. Sledilo pa je
seveda rajanje v vaški dvorani do
ranih jutranjih ur.
MS
"Gospa, daj mi nešto," so največkrat prosile dornavske ciganice
Duhovit fašenski karneval
Na prekrasen sončni pustni to-
rek se je v Ormožu zbralo veliko
število mask in gledalcev, ki so
uživali v pustnih norčijah. Za
začetek karnevala so nastopile
mažoretke in ormoška godba na
pihala, nato pa so se zvrstile skupi-
ne osnovnih šol in velika skupina
kurentov. Gledalci so se nasmejali
čez 20 nastopajočim skupinam, ki
so se vsaka na svoj način ukvarjale
z vsakdanjim življenjem. Tako so
med drugim lahko videli pogreb
mandatarja,	privatizacijo
ormoških ambulant, komunalno
podjetje D(aj).d(aj)., sojenje izda-
jalcu Pucku, krasne dornavske ci-
gane in še veliko bolj ali manj iz-
virnih idej. Vse nastopajoče skupi-
ne so bile nagraiene, skupni fond
nagrad je znašal 400.000 tolarjev.
Komisija je prvo mesto pripisala
skupini z Dobrave, ki je prikazala
propad našega gospodarstva, in
skupini "Od žandarjev do polonca-
jev". Tretji so bili člani TD Po-
lenšak z lovskimi pravicami.
vk
Zmagovalna skupina maškar je v priprave vložila veliko truda,
saj so prikazali razvoj policijske dejavnosti v petih slikah - od
žandarja, ki je za kolo privezal kurjega tatu, pa vse do vizije
bodočih(?) poloncajev.
Izredno so se potrudili tudi ivanjkovski šolarji, ki so izdelali
črnske obredne maske.
CIRKULANE / USPELA 4. PUSTNA
PRIREDITEV
Praznik veselja
Turistično društvo Cirkulane in cirkulanski osnovnošolci
iz turističnega krožka so tudi 4. fašenk na pustno soboto
odlično organizirali. V povorki se je predstavilo 480 nasto-
pajočih, prireditev pa si je ogledalo več kot 2000 obiskoval-
cev.
V prelepem sončnem vremenu
so se na osrednjem delu Cirku-
lan predstavili: maškare iz vrtca
in tamkajšnje šole, pustne skupi-
ne iz Muretincev, Bukovcev,
Zavrča in Osluševcev, Kulturno-
turistično društvo Klopotec
Soviče-Dravci z vinograd-
niškimi opravili, seveda pa niso
manjkali značilni haloški orači
in koranti. Slišali smo, da je ime-
la strokovna komisija težko delo,
ko je morala med množico
maškar in etnografskih skupin
izbrati najlepše in najizvirnejše.
Na prvo mesto so postavili vino-
gradnike iz Sovič-Dravcev, med
najmlajšimi pa so se najbolje
odrezali otroci iz vrtca, ki so
predstavili prodajno mrežo pod-
jetja Eme Dolane.
Anton Bratušek, predsednik
TD Cirkulane, je med drugim
povedal, da jim je bilo na četrti
fašenk z vremenom vred vse na-
klonjeno. Niso pričakovali take
množice obiskovalcev, zato pa so
se potrudili, da so povorko in
poznejšo zabavo izpeljah kar
najbolje. Zagotovo bodo pri-
hodnje leto za častnega pokrovi-
telja cirkulanskega fašenka za-
prosili župana domače občine
Slavka Visenjaka.
T. Mohorko
Med maškarami in množico obiskovalcev se "babe, ki nosijo
dede v košu" skorajda niso opazile.	Foto: Cilka
12 - NASI KRAJI IN LJUDJE
13. FEBRUAR 1997- TEDNIK
LENART / JANEZ KRAMBERGER, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU
"V politiki /e preveč osebnilt interesov"
... meni petintridesetletni Janez Kramberger, poslanec v
Državnem zboru RS iz Lenarta. Izvoljen je bil na listi
Slovenske ljudske straanke. Po poklicu je doktor veteri-
narske medicine, poročen, oče treh otrok. Na prvih de-
mokratičnih volitvah v Sloveniji je bil izvoljen za poslan-
ca na listi Slovenske kmečke zveze.
TEDNIK: Kaj nameravate
storiti v državnem zboru za
območje, s katerega izhajate?
"V državnem zboru se obravna-
vajo predvsem državne zadeve,
ki se tičejo celotne države. Po-
dročje severovzhodne Slovenije
je izrazito kmetijsko in je po-
trebno razmišljati, kaj nas čaka
ob vstopu v EU. Večina ljudi, ki
živijo na tem območju, se tako
ali drugače ukvarja s kmetijst-
vom. Predvsem na tem področju
je potrebno veliko narediti. Vla-
da je do sedaj nekaj naredila na
področju vinogradništva, ostaja
pa še veliko stvari, ki jih je po-
trebno urediti (sadjarstvo, živi-
noreja itd.). Kmetijstvo bi mora-
li reševati v takšnem kontekstu,
kot ga imajo v drugih državah.
Na tem področju imamo veliko
strokovnjakov, vendar imajo
zvezane roke, ker nimajo zakon-
ske podlage. Vlada na tak način
rešuje socialne probleme. Tisti,
ki ima nekaj zemlje, se bo že
preživel, tu pa tam dobi še
kakšno socialno podporo in
malo dela na črno. Dolgoročno
gledano je to zelo slabo. Iz Slo-
venskih goric in konkretno Len-
arta veliko ljudi dela na črno v
Avstriji za mali denar. Ti svojo
eksistenco krpajo na tak način,
vendar to ni rešitev, ker v tujini
hlapčujejo. Če bomo vstopili v
Evropo nepripravljeni, ob
upoštevanju španskega kompro-
misa, je ogroženo slovenstvo kot
tako. Tujci bodo pokupili pod-
jetja in zemljo, lastniki ne bodo
govorili slovensko in s tem bo
ogrožen slovenski jezik. Za nas
ni druge rešitve kot Evropa, vsa-
ko povezovanje z Balkanom je
slabša rešitev. Podeželje je bilo
vedno nosilec ohranjanja slo-
venstva. Pri nas se podeželje
prazni, ljudje odhajajo, ker tu ne
vidijo perspektive. Strateško gle-
dano pa poseljena krajina zagot-
avlja državi največjo varnost. Pri
tem je dolžnost nas poslancev,
da na te stvari opozarjamo in v
državnem zboru oblikujemo
temu ustrezno zakonodajo."
TEDNIK: Kateri zakon bi mo-
ral državni zbor najprej spreje-
ti na področju kmetijstva?
"Kmetijstva ne moremo gledati
samo preko ministrstva za kme-
tijstvo, ampak v okviru celotne
vlade. Priti moramo do general-
ne usmeritve in zakonodajo na-
praviti kompatibilno; ne smemo
sprejemati zakonov, ki so v na-
sprotju z drugimi in jih potem ni
možno izvajati. Tako se je zgodi-
lo z zakonom o denacionalizaci-
ji. V Lenartu se je kmetom nekaj
vrnilo, na Ptuju pa nič. Živimo v
eni državi, kdo tem delavcem
prepoveduje, da ne izvajajo za-
kona? Ali pa smo v Lenartu de-
lali proti zakonu? To povzroča
med ljudmi razburjenje. Kon-
kretno je težko reči, kje se lotiti
kmetijske zakonodaje, to morajo
reči strokovne službe, ki jih je v
naši vladi veliko. Reči morajo.
katera pot je prava, da bo tudi
pravno formalno zdržala. Če so
se odločili za Evropo, je naj-
boljše, da dobro prenesemo k
nam, kajti najlepše se je učiti na
napakah drugih. Mi pa si
izmišljamo vedno nekaj novega
in mislim, da je v naši politiki
preveč osebnih interesov."
TEDNIK: Zadnje čase se veli-
ko govori o razdružitvi občine
Lenart. Kakšno je vaše
mišljenje o tem?
"Vsi poskusi za pridobitev svo-
je občine so legitimni. V Lenar-
tu so že bili poizvedovalni refe-
rendumi in nekaj krajevnih
skupnosti je izglasovalo samos-
tojno občino. Vendar takratna
vlada in državni zbor teh izidov
nista upoštevala. Najboljše je, da
občina Lenart ostane takšna, kot
je. Krajevne skupnosti okrog
Lenarta kot enega centra so ne-
kako organsko povezane in ce-
lotna infrastruktura ter upravna
enota jih veže preko Lenarta. V
občinskem svetu smo v statutu
določili, da so krajevne skupnos-
ti pravne osebe. V naši občini so
dokaj samostojne tiste krajevne
skupnosti, ki to hočejo biti in ki
so sposobne. A nikomur ne mis-
lim odrekati pravice po samos-
tojni občini.
TEDNIK: Če se vrneva na
državno politiko, kje so vzroki
za nastalo krizo parlamenta?
"V tem ne vidim nobene krize.
Te stvari se umetno napihujejo,
za nedelo pa je kriv volilni rezul-
tat. Zelo je prisotno dejstvo "vaši
in naši". Politično še človek to
prenese, vendar pri zadevah, po-
membnih za državo, tega ne bi
smelo biti, morali bi delati sku-
paj za dobro nas vseh. Vedno
smo bili razdeljeni, enkrat so
morali biti eni tiho, drugi pa so
lahko govorili, sedaj pa lahko
oboji kaj rečemo. To, kar se je v
četrtek zgodilo v Ljubljani, ni
nobena groza. Predložena vlada
bi lahko bila vlada ljubljanske
pokrajine. Nekatere od teh ljudi
poznam in res niso sposobni za
ministre, to je vedel tudi manda-
tar Drnovšek kot izkušen držav-
nik."
TEDNIK: Kako se bodo po
vaše stvari odvijale naprej?
"Imam dober občutek. Mislim,
da se bodo karte na novo pre-
mešale in bo po vsej verjetnosti
prišlo do vlade, v kateri bodo
udeležene poslanske skupine z
leve in desne strani, ki bodo
oblikovale uravnoteženo koalici-
jo, sposobno narediti vse, o
čemer sva se prej pogovarjala."
Zmago Šalamun
ORMOŽ / IZŠEL ČASOPIS ZA SMEH
»Ormoški jež«
Na pustni torek je luč sveta
zagledal nov časopis Ormoški
jež, kar je dokaz, da Ormož zares
pretresa prava časopisna mrzli-
ca. Ni se bati, da bi bil jež kon-
kurenca težko pričakovanim
Ormoškim novicam. Kljub
temu da se bosta ukvarjala s po-
dobno tematiko, jo bo popisoval
vsak iz svojega zornega kota. Jež,
ki je letos izšel kot ježek na 6
straneh, naj bi izhajal vsako leto,
ko pride pust v torek, ali pa tudi
ne. Avtorja sta Rudi Pevec, neso-
jeni urednik Ormoških novic, in
Fran Krnjak. Časopis je izdala
Kabelska televizija Ormož v na-
kladi 1000 izvodov, pregled no-
rosti skozi leto pa prejmejo
naročniki KTV brezplačno. "Če
pa nimate denarja za KTV, si
kupite fototapeto. Je cenejša,
samo sliši se slabše." (iz
Ormoškega ježa)
vk
Iz zaupnih virov smo uspeli izvedeti,
da bodo ptujski, ormoški in destrniški
župan "vrgli skupaj denar" in si v
Jjubljano naročili Tednik. Na ta način
tioao pripravljeni na spremembe v
k^mačem kraju, ko se bodo po eno-
tedenskem poslančevanju vračali iz
Ljubljane.
MAIA ŠOLA ZA BODOČE SVETNI-
KE - obvezno branje
O NAJSREČNEJŠEM UREDNIKU *
Ziritiran s poročanjem časopisov in
radijskih postaj o delu dragega mu
občinsjiega cveta, je predsednik iste-
ga^Ma Alojz Sok postal V.D. odgo-
^^^irjega urednika Ormoških novic (v
nastajanju). Tako bo končno lahko
zapisal svojo resnico.
- V Za koga je ta vest prišla morda ne-
^iMkovano, pa vam povem, da je
^ilp vse skupaj skrbno načrtovano,
^kaj pa mislite, da so pred časom
novinarji dobili dodatno mizo v sejni
sobi ormoškega gradu? Zato, da bo
urednik Ormoških novic imel kje se-
deti! In glede na bleščečo novinarsko
kariero, ki je za njim, bo šolska klop
kar pravšnja.
* Pred časom je zlobna novinarka
Tednika napisala, da se na razpis za
urednika Ormoških novic ne bo javil
nihče, saj iščejo tajnico in ne novinar-
ja. Sedaj bodo prišparali še denar za
tajnico, bo predsednik cveta pisal kar
sam.
*	Novinarsko delo zahteva veliko
odrekanj. Novi urednik bo to kmalu
začutil. Kot neodvisni novinar se bo
moral nenehati podpisovati kot pred-
sednik občinskega cveta, predsednik
cveta krajevne skupnosti Ormož,
podpredsednik SKD Ormož, čebelar,
apostol in inšpektor Alojz Sok, dr.
vet. med. Poslej bo le še A.S.
*	ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI
DAN * 5. februarja 1997 ob 17.25 uri
sta bila Vili Trofenik in Alojz Sok ena-
kega mnenja. 5. februarja 1997 ob
17.26 uri - vse lepo hitro mine.
Državna inšpektorica za ceste je
potrdila naš sum, da gre pri prizade-
vanjih Zelenih iz Ormoža, da odstra-
nijo grm pri zdravstvenem domu, v
resnici za druge namene. Ugotovila
je namreč, da grm raste in se razvija v
skladu s predpisi, in da ga ni treba
izkoreniniti. Nadvoza torej ne bo.
Zeleni so na minuli seji predlagali
veliko sprememb in ugotovili marsi-
katero resnico. Med drugim tudi to,
"/.../ da se redi gdo vzdržuje mejne
prehode ali občina ali koncesionar".
Čeprav so najbrž želeli povedati pov-
sem nekaj drugega, pa bo ob
upoštevanju astronomskih vsot, ki jih
plačujemo za vzdrževanje mejnih
prehodov, tudi trditev, da se gdo redi,
povsem resnična.
Ormož pretresa časopisna mrzlica
in pričakovati je, da bo med novinarje
odšel tudi predsednik Zelenih I.K.
Urednik A.S. mu je baje že ponudil
delovno mesto lektorja Ormoških no-
vic.
V.T. se je na 24. seji občinskega
cveta obnašal strogo zaupno in ni v
vseh šestih urah dal izjave za rubriko
Gori doli naokoli. Župan očitno zane-
marja svoje dolžnosti!
vl-ki
Prejšnji četrtek, ko je državni
zbor razpravljal in odločal o
Drnovškovi ministrski listi za
novo slovensko vlado, je na trgu
pred parlamentom potekal pro-
testni shod različnih organizacij,
ki same sebe proglašajo za "Civilno
družbo". Poglavitni namen pro-
testnikov pravzaprasv najbolje po-
nazarja sporočilo "Civilne družbe",
v katerem piše, "da Slovernija do-
biva vlado, ki nima podlage ne v
volilnem izidu ne v naklonjenosti
javnega mnenja. /.../ Če bomo
nemo spremljali potrjevanje vlade,
ki je s prevaro in politično korup-
cijo prišla na oblast, bomo sprejeli
politiko in kulturo, ki nam je tuja.
Slovenska zgodovina ne sme biti
zgodovina kontinuitete - od ko-
munističnega terorja in pokolov
do kraj javne lastnine in poUtične
korupcije."
VOLILNE IN POVO-
LILNE PREVARE?
Protestni zbor naj bi torej pre-
prečil vzpostavitev "nelegitimne"
oblasti in podprl stranke slovenske
pomladi. "Civilna inciativa" je v
nekaterih svojih prejšnjih izjavah
namreč tudi namigovala, da naj bi
šlo za izigravanje in kupovanje vo-
htev in ohranjanje "realsocialis-
tičnega totalitarizma". "Civilna
družba" trdi, da "režim ostaja na
oblasti z blokado javnih glasil, s
krajo družbenega in državnega
premoženja ter z volilnimi in po-
volilnimi prevarami".
Demonstracije pred parlamen-
tom so naletele na različne odme-
ve. Seveda ne more biti nobenega
dvoma, da so demonstracije ses-
tavni del demokratičnega življen-
ja. Lahko pa se vprašamo, ali so res
vselej neizbežno in edino sredstvo
vplivanja na posamezne odločitve.
Ali vse pogostejše demonstriranje
pred parlamentom omogoča nor-
malno delovanje državnega zbora?
Seveda pri tem ne mislimo samo
na demonstracije desnih opcij, am-
pak tudi na različne protestne ak-
cije z leve strani politične scene, ki
so prav tako že potekale okoli par-
lamenta. Za zadnje demonstracije
bi težko rekli, da so bile "dostojne
in mirne", kakor so obljubljali or-
ganizatorji, če se je morala vmešati
policija in preprečiti demonstran-
tom pohod proti parlamentarnim
vratom. Prav tako ne more biti no-
benega opravičila za nespoštovanje
pravil, ki veljajo (za vse), ko gre za
organiziranje protestnih shodov.
Seveda bi morali še kako raz-
mišljati, kaj pomenijo za odnose in
za razvoj demokracije v Sloveniji
kategorične (in z ničimer dokaza-
ne) trditve o "volilnih in povolil-
nih prevarah", še zlasti če takšnim
trditvam (tiho in glasno) pritrjuje-
jo tudi posamezne politične stran-
ke, ki so sodelovale na volitvah in
na njihov potek niso imele takšnih
formalnih ugovorov, čeprav so bili
le-ti mogoči.
Demokracija je pred demonstra-
cijami zapisala, da želi "nova vlada
vladati mimo volje ljudstva, saj so
stranke slovenske pomladi na
zadnjih državnozborskih volitvah
dobile kar 15.600 glasov več kot
stranke, ki si želijo oblast za vsako
ceno. Število glasov bi bilo bistve-
no večje, če bi volivci v tujini volili
tako, kot volijo v vseh demokra-
nčno urejenih državah..." Demo-
kracija piše, da "komunistično-
nacionalistična oblast že zbuja ve-
like pomisleke pri vseh svetovnih
velesilah, saj bolj kot kadarkoli
doslej v zadnjih letih kaže, da so
pomembnejši ministrski kandidati
le podaljšana roka ideološko opre-
deljenega predsednika države.
Kaže tudi na dejstvo, da si stranke
kontinuitete, ki jih vodi slovenski
predsednik, bolj kot v Nato in Ev-
ropsko zvezo želijo nazaj na Bal-
kan. Napovedane demonstracije
zato niso same sebi namen - civil-
na družba še pravočasno opozarja
na poskus vzpostavitve oblasti, ki z
načeli demokratične države nima
nič skupnega."
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je dan pred demonstra-
cijami dejal, da so le-te "nepotreb-
ne in nekoristne". Dejal je tudi, da
so "indikacije, da jih organizirajo
politične stranke in ne civilna in-
ciativa". Poudaril je, da "imajo vse
parlamentarne stranke možnost za
izražanje svojih stališč v okviru in-
stitucij, v parlamentu in v nor-
maslni politični diskusiji" in zato
obsoja njihove poskuse prenašanja
politične diskusije na ulico. "Mis-
lim, da Sloveniji ni treba, da je to
umetno, za lase privlačeno in da
lahko vse probleme vedno rez-
rešimo v naših političnih diskusi-
jah. Zlasti pa zato, ker so te stranke
imele in še vedno imajo možnost
za delovanje v vladi, za skupne raz-
reševanje vseh odprnh vprašanj.
Še dodatno pa zato, ker jim je bil z
moje strani že dan predlog, da se
lahko ponovno srečamo tudi na
volitvah, če so seveda za to pri-
pravljeni." (Republika, 6. februarja
1967).
ČIGAVA JE "CIVILNA
I DRUŽBA"
Komentator Dela piše, da je dos-
lej živel v "očitno zmotnem pre-
; pričanju, da je civilna družba so-
j ciološki oziroma politološki po-
jem, kajti vse kaže, da je to - vsaj na
Slovenskem - nekakšna politična
organizacija. Organizatorji četrt-
kovega protivladnega zborovanja
se namreč predstavljajo kot skupi-
ne Civilne družbe z veliko začetni-
co, ki ima v naši slovnici nedvou-
men pomen. Civilna družba z veli-
ko začetnico torej ni konglomerat
raznorodnih organizacij, skupin in
posameznikov, kot bi pričakovali,
ampak organizacija; vsaka organi-
zacija pa ima notranjo strukturo in
ponavadi hierarhijo. Mimogrede:
i doslej sem menil, očitno prav tako
: zmotno , da smo "člani" civilne
I družbe tako rekoč vsi Slovenci, ko
komuniciramo v takih ali dru-
gačnih okoliščinah, ki jih država
' ne uravnava neposredno. V pri-
hodnje pa se bom moral sprijazni-
I ti, da ne pripadam tej ehti, ker ne
sodelujem ne v Novi slovenski za-
vezi, ne v Lipi sprave, ne v drugih
' organizacijah, ki sestavljajo tako
imenovano Civilno družbo.
No, in kdo je na vrhu hirerar-
hično lestvice v tej nadvse barviti
združbi, ki se je vehementno, kot
kaka šiba božja spravila nad
Drnovškovo vlado, še preden je
odprla oči in zavekala? Seveda ni
nujno, da ima taka organizacija
formalnega voditelja, saj je navse-
zadnje Milan Kučan samo nefor-
malni voditelj Kučanovega klana.
Da se ne bi preveč vrteli okoli te
kaše, kar na kratko: velika večina
Slovencev, ki vsaj bežno spremlja
politiko, na tem prestolu prepoz-
nava Janeza Janšo, ob njegovih no-
gah pa razne "generale", recimo
brata Podobnik, Lojzeta Peterleta
in še koga."
Republiko moti, ker tako imeno-
vana Civilna družba govori v ime-
nu civilne družbe v celoti, "kar pa
je daleč od resnice, saj je pojem ci-
vilne družbe veliko širši od
združenj in organizacij, ki so med
organizatorji protesta. Razlogi za
to slovensko inačico "mitin-
gašenja" so namreč precej prozorni
in so bolj izraz nezadovoljstva za-
radi nekaterih, zaenkrat še neure-
sničenih pričakovanj, kar vse je
bilo doslej bolj ali manj povezano z
napovedmi, da bo Slovenija dobila
tako imenovano pomladno vlado.
/.../ Če omenjane stranke niso ho-
tele v Drnovškovo vlado, to še ne
pomeni, da so vse bitke že iz-
gubljene ali da je vlada drugačne
barve neligitimna. Probleme, ki
jih omenjajo organizatorji protes-
ta, naj bi predvsem te stranke pre-
nesle na parlementarno bojišče."
Jak Koprive
TEDNIK - 13. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM - 13
PTUJ / KONCERT SOLISTOV ZBORA M. GLINKA IZ ST. PETERSBURGA
Sreianje z mladima
ruskima umetnikoma
Društvo Lumen, združenje prijateljev umetnosti iz Tržiča,
deluje že četrto leto. Po Sloveniji in zamejstvu združuje
duhovnost in umetnost tako, da organizira koncertc, na
katerih se predstavljajo mladi, nadarjeni glasbeniki. V
prejšnjem letu je združenje med drugim organiziralo več
celovečernih koncertov svetovno znanega zbora M. Glinke
iz St. Petersburga v Rusiji. Ptujčani smo jih z veseljem
poslušali v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
V četrtek, 20. februarja, bo ob
19. uri na Ptuju, v refektoriju
minoritskega samostana, zadnji
od štirih koncertov dveh
odličnih mladih pevce, solistov
zbora M. Glinka iz St. Peters-
burga. Predstavila se bosta mez-
zosopranistka Irina Legkaja in
basist Peter Migunov.
Irina Legkaja je leta 1996 di-
plomirala na oddelku za solopet-
je konservatorija Rimskega Kor-
sakova v St. Petersburgu. Poje
vse arije ruskih skladateljev:
Čajkovskega (loanna, Polina),
Rimskega-Korsakova (Ljubaša,
Ljubava, Kaščeevna), Musorg-
skega (Marfa), Dargomyžskega
(Laura)... Poleg tega ima na pro-
gramu tudi romance in ruske na-
rodne pesmi. Od zahodnih skla-
dateljev poje dela Bacha, Hndla,
Verdija (Asucenta), Bizeta (Car-
men), Saint-Saensa (Dalila) in
drugih. Od leta 1994 je kot so-
listka nastopila z orkestrom Ka-
pele iz St. Petersburga v Rusiji
in tujini z deli Bacha (kantate),
Prokofjeva (Aleksander Nevski),
Haydna, Beethovna in drugih.
Peter Migunov se je rodil leta
1974 v Leningradu Leta 1992 je
končal zborovsko srednjo šolo
kot dirigent zbora. Leta 1993 je
študij nadaljeval na oddelku za
solopetje pri konservatoriju v St.
Petersburgu, v tem šolskem letu
pa obiskuje tretji letnik. Leta
1993 je postal solist zbora M.
Glinka. V tem času je kot solist
pel veliko del ruskih in zahod-
nih skladateljev: 9. simfonijo in
Mašo v C-duru (Beethoven), Re-
kvijem. Veliko mašo v c-molu in
Mašo v C-duru "Kronungsmes-
se" (Mozart), Magnificat (Bach),
mašo "Terezija" (Haydn) in Re-
kvijem (Fauvre). Leta 1995 je v
opernem studiu konservatorija
pel vlogo starega cigana v operi
"Aleko" (Rahmaninov). Leta
1996 je z največjo operno hišo iz
St. Petersburga (Teater Marin-
ski) gostoval na Nizozemskem.
Nastopil je v operi "Svadebka"
(Stravinski).
Oba solista sta leta 1996 nasto-
pala z zborom M. Glinka v Slo-
veniji. Poleti istega leta sta imela
na Gorenjskem nekaj zelo
uspešnih koncertov. Kritika je
zapisala, da sta se oba umetnika
izkazala z izrednima naravnima
in tehnično izobraženima glaso-
voma.
Spoštovani, prisrčno vabljeni
na koncert mladih ruskih solis-
tov v četrtek, 20. februarja,, ob
19. uri v refektorij minoritskega
samostana na Ptuju.
B.Č
Oh slovenskem
kulturnem prazniku
Pred osrednjo občinsko svečanostjo v počastitev sloven-
skega kulturnega praznika je ormoški župan Vili Trofenik
pripravil sprejem za kulturnike iz vse občine. Na sprejemu
je dejal, da se že ukvarjajo s pripravo odloka, na temelju
katerega bi prihodnje leto poleg zahvale kulturnim delav-
cem podelili tudi posebna občinska priznanja. Priznanja
in značke, ki jih nameravajo poimenovati po F. K. Mešku,
bi podeljevali za dosežke na področju kulture.
Ob tej priložnosti so namenu
predali tudi okrog 150 kvadrat-
nih metrov novih prostorov
knjižnice, ki je bila urejena pred
dvema letoma. Z ureditvijo teh
prostorov so končali dela pri os-
rednji kulturni instituciji v
Ormožu. Župan je kulturnikom
zaželel, da bi bili pri svojem delu
vztrajni in plodni.
Prav knjižnica pa je bila orga-
nizatorica osrednje slovesnosti
ob slovenskem kulturnem praz-
niku, ki je potekala v domu kul-
ture in je bila tokrat precej dru-
gačna kot po navadi. Nekaterim
je bila všeč, drugim ne, ampak
gotovo ni mogel nihče reči, da je
bila dolgočasna. Ob podobnih
proslavah že dolgo ni bilo iz dvo-
rane slišati tako gromkega sme-
ha in aplavza kot minuli petek.
Za umetniški užitek je najprej
poskrbel gledališki igralec Alojz
Svete, ki se je predstavil z mono-
logom Zlodeja iz Cankarjevega
Pohujšanja v dolini šentflorjan-
ski in odlomkom iz dela Kako
sem razkrinkal neko družbo D.
Harmsa. Nato so zapeli člani
akademskega pevskega zbora iz
Maribora pod vodstvom Simona
Robinsona. Zadonelo je 12 pe-
smi domačih in tujih skladatel-
jev. Ker je občinstvo zahtevalo
še, je dirigent Robinson, ki je v
zanimivi in simpatični slo-
venščini vodil od pesmi do pe-
smi, napravil nekaj nepričakova-
nega. Povprašal je, ali si kdo iz-
med obiskovalcev želi dirigirati.
In ker prostovoljca seveda ni
bilo, so si ga izbrali kar sami.
Franci Magdič je mojstrsko od-
dirigiral Žabjo svatbo in požel
velik aplavz.
vlc
Akademski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom
Simona Robinsona.	Foto Hozyan
AEROKLUB PTUJ
iefolcf pred
novo sezono
Jutri bo v ptujskem domu Franca Kramber-
gerja ob 17. uri redna letna skupščina Aero-
kluba Ruj, na kateri bodo letalci pregledali
delo preteklega leta in začrtali aktivnosti za
letošnjo sezono. Sprejeti nameravajo novi
statut Aerokluba, pa tudi novi pravilnik o sofi-
nanciranju letenja s strani članov. Zimo so iz-
koristili za obnavljanje teoretičnega znanja.
Letalci bodo v predsezoni, ko je letališče še
zelo mokro in zato letenje tako rekoč onemo-
gočeno, pripravili v ptujski Mestni hiši razsta-
vo o svoji lanskoletni dejavnosti, pripravljajo
pa se tudi na organizacijo letalskega plesa, ki
bo 1. marca. Kmalu za tem pa bodo že pričeli
tudi leteti in se pripravljati na letošnja tekmo-
vanja.	(MZ)
PTUJ / OS OLGE MEGLIC
Ko prireditev pre-
seže šolske potrehe
Ptujska osnovna šola Olge Meglic je tudi letos ob kultur-
nem prazniku pripravila zelo lepo prireditev. Šola jc zna-
na prav po povsem izvirno pripravljenih slovesnostih.
.Spomnimo se samo na množico svečic, ki so dale šolski te-
lovadnici posebno praznično vzdušje pred nekaj leti, ta-
kratni učenci pa so se povabljenim gostom in staršem
predstavili s svojo raznovrstno ustvarjalnostjo.
KIDRIČEVO / ŠOLA
OB KULTURNEM
PRAZNIKU
Vsak razred
napisal svojo
kniigo
življenje piše zgodbe, radi
rečemo. Tokrat pa so učenci
kidričevske osnovne šole na-
pisali svoje zgodbice in pe-
smi, iz katerih so sestavili
knjige. Vsak razred je izdal
svojo knjigo. Ker je izšel
samo po en izvod vsake, jih
bodo hranili v šolski
knjižnici.
Na ta način so se v Ki-
dričevem spomnili letošnjega
kulturnega dne. To pa ni vse,
saj so šestošolci pripravili za
svoje sošolce še gledališko
predstavo o Piki Nogavički.
Prav dan pred praznikom
kulture so jo odigrali premi-
erno, z njo pa se bodo pri-
hodnji teden predstavili še na
medobčinskem srečanju
otroških gledaliških in ple-
snih predstav na Ptuju. V
Piki Nogavički nastopa 21
šestošolcev, ki jih je pri upri-
zoritvi vodila učiteljica slo-
venskega jezika Sonja Za-
kelšek. Ob kulturnem prazni-
ku so se učenci spoznali še z
Eptinimi pravljicami v raz-
ličnih jezikih, ki jih je v šoli
razstavil predstavnik založbe.
MZ
Povsem drugače so zasnovale
učiteljice letošnjo slovesnost, na
kateri so zdajšnji učenci brali
Prešerna, plesali, zaigrali na in-
strumente ter v slovenskem in
angleškem jeziku predstavili
svoje literarne poskuse. Tudi to-
krat bi si lahko marsikateri po-
klicni snovalci kulturnih prire-
ditev poiskali zgled prav pri
učiteljicah te ptujske osnovne
šole. Res pa je tudi, da prinaša
delo z mladimi poleg nujnih na-
porov in odrekanja prostemu
času tudi zadovoljstvo. Prav
aplavz na takšni drobni proslavi-
ci je velikokrat za prizadevne
mentorice največje plačilo.
Ravnatelj šole Ervin Hojker je
najzaslužnejšim učiteljicam, ki
so pripravljale slovesnost, razde-
lil šopke in priznanja, priznanje
pa je prejel tudi časopis Tednik,
ki spremlja šolske prireditve vse
leto in v katerem lahko mladi
objavljajo svoje literarne pris-
pevke.
MZ
PTUJ / "USPESNOST"
PTUJSKEGA PODJETNIKA
V zmoto
spravil 27
oškodovancev?
Kot kaže, se javnosti odpira nova,
nekoliko zapletena zgodba znane-
ga in na videz uspešnega ptujske-
ga podjetnika, ki naj bi mu oškodo-
vanci zaradi neporavnanih dolgov
že nekajkrat grozili - tudi z odvrženo
molotovko (steklenico z vnetljivo
snovjo) na dvorišče njegove hiše (o
tem smo v Tedniku poročali). Na
zahtevo Okrožnega državnega
tožilstva na Ptuju je bila namreč s
sklepom preiskovalnega sodnika
Okrožnega sodišča na Ptuju že 8.
septembra leta 1994 uvedena prei-
skava zoper obdolženca F. Š. zara-
di kaznivega dejanja goljufije. Ta
preiskava je bila s sklepom preisko-
valn^a sodnika 3. oktobra 1995
razširjena še za pet kaznivih dejanj
goljufije, v okviru te preiskave pa
opravljajo tudi preiskovalna dejanja
zaradi kaznivega dejanja oškodo-
vanja tujih pravic.
F. S. je osumljen, da je kot lastnik
zasebnega podjetja s prikazovan-
jem lažnivih okoliščin, da je njego-
vo podjetje solventno, spravil v
zmoto 27 oškodovancev oziroma
fizičnih oseb, p>odjetij in bank, da
so mu posodili različne vsote de-
narja. Pri tem naj bi nekaterim pred-
ložil kot garancijo kredita akceptne
naloge, ki pa zaradi nesolventnosti
njegovega podjetja niso mogli biti
sprovedeni. Kot garancijo naj bi
podjetnik zastavljal tudi nepre-
mičnine in premičnine, na katerih
naj bi bil že predhodno upnikom
priznal hipotekarno^pravico. Kot je
pojasnil Andrej Žmauc, vršilec
dolžnosti predsednika okrožnega
sodišča na Ptuju, je kazenski posto-
pek v fazi preiskave, ki še teče. Več
o tem primeru bomo torej zapisali,
ko bo preiskava končana.
-OM
14-NASVETI
13. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
Kuharski nasveti
Pust po pustu
Tudi danes bomo govorili o krofih in drugih sladkih jedeh,
ki jih uživamo v tem času, kajti kot sem že zadnjič zapisa-
la, neuspeh pri krofih je posledica tega, ker jih delamo
tako redko in znanja o njihovem izdelovanju nikoli pov-
sem ne osvojimo. Torej naj bodo letos krofi še popustna
jed.
Testo za krofe lahko polnimo
tudi, preden ga ocvremo. Takrat
celovito količino testa razdelimo
na dva enakomerna dela in oba
razvaljamo okrog 1 centimeter na
debelo. Na eno plast razvaljanega
testa si lahko nežno zarišemo ena-
komerne kvadrate in na sredino
vsakega s pomočjo dresirne vrečke
nabrizgamo marmelado, z drugo
polovico razvaljanega testa pa na-
dev pokrijemo. Krpi testa najprej
zlepimo na eni strani in počasi
spuščamo, da med testom in nade-
vom ostane čim manj zraka. Nato
krofe razrežemo in jih damo vzha-
jat; pazimo na primerno razdaljo,
da se ne zlepijo med seboj.
Vse krofe cvremo pri ne previso-
ki temperaturi, saj bi v sredini os-
tali surovi. Temperatura se najpo-
gosteje giblje od 150 do 160C. Pre-
den vzamete krofe iz vroče
maščobe, je najboljše, da preverite
njihovo pečenost z lesenim nabo-
dalcem, tako kot sem že zadnjič
omenila. Ni potrebno, da v posodi
prebodete vse krofe, dovolj bo, če
preizkus pečenosti izvedete na
enem krofu.
Če jih režete z modelom, upo-
rabljajte model, ki zgoraj ni zapn,
zaradi tega ker z zaprtim modelom
v krofe z rezanjem stisnete tudi ne-
kaj zraka. Torej če jih že režete, jih
režite z obodcem za krofe. Kro-
glanje pa lahko vadite predhodno,
ko pripravljate domače žemljice ali
kvašene rogljičke.
Lahko si pripravite tako imeno-
vane ameriške krofe. Te pripravl-
jamo prav tako iz kvašenega testa,
le da ni potrebno dodati toliko ru-
menjakov oziroma jajc. Pripravi-
mo torej kvašeno testo kot za poti-
ce, ga pustimo, da vzhaja, in dovolj
vzhajanega razvaljamo 2 centime-
tra na debelo. Z okroglim mo-
delčkom izrežemo krofe, nato pa z
manjšim modelčkom izrežemo še
sredino. Krofe damo ponovno
vzhajat. Vzhajati morajo prav tako
enkrat več, kot jih je bilo prvotno.
Nato jih damo cvret v ne prevročo
maščobo. Vanjo jih najprej
položimo z zgornjo oziroma vzha-
jano stranjo. Cvremo približno 3
minute. Pečene ponudimo na dva
različna načina, in sicer tako, da
jih samo potresemo s sladkorjem v
prahu ali da jih prelijemo s čoko-
ladno glazuro in potresemo s pisa-
nimi mrvicami. Prelijemo pa jih
lahko tudi z razredčeno marmela-
do in potresemo s sesekljanimi
lešniki, mandeljni ali kokosovo
moko.
Če pa bi radi razveselili svoje
najmlajše, pa lahko pripravite
ocvrte pujske iz kvašenega testa
oziroma ocvrte pujskove glave.
Prav tako pripravimo kvašeno tes-
to iz 50 dekagramov moke (pol
ostre, pol gladke), prisipamo 3 de-
kagrame vzhajanega kvasa, doda-
mo še 6 dekagramov sladkorja,
enako količino staljenega masla ali
margarine, eno jajce in počasi pri-
livamo mlačno mleko. Potrebuje-
mo 2 do 2,5 dl mleka. Ko je testo
dovolj elastično in se ne prijema
rok in posode, ga postavimo na to-
plo vzhajat. Vzhajano testo razval-
jamo pol centimetra na debelo in
izrežemo 20 krogov premera 10
centimetrov in 10 krogov premera
4 centimetre. Večje kroge nadeva-
mo z orehovim nadevom ali mar-
melado in jih pokrijemo z enako
velikim krogom; da se testo lepše
zlepi, lahko robove premažemo z
raztepenim	rumenjakom.
Manjšemu krogu testa izrežemo
dve luknjici za nos in nato še ta del
testa zlepimo s pomočjo raztepene-
ga jajca. Izrežemo še dve manjši
ušesi, za oči pa v testo narahlo za-
taknemo dve rozini. Sedaj celotno
testo premažemo z rumenjakom in
pečemo v pečici pri temperaturi
180 - 200C petnajst minut.
Lahko še pripravite krhke flan-
cate (sploh če vam testo za krofe ni
najbolj uspelo), istrske fritule,
miše, ježke in podobno. Poznamo
pa tudi orehove krofe. O teh pa ne-
koliko več enkrat prihodnjič.
Vsem krofom pa lahko pp-
lepšamo videz tudi tako, da slad-
kor po vrhu potresemo v različnih
oblikah, na primer tako, da iz kar-
tonskega papirja izrežemo nekoli-
ko večje srce ali krog in s pomočjo
nastavka, ki smo ga sami pripravi-
li, ne tresemo sladkorja v prahu pa
celotnem krofu.
•> Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAO. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 108. NAD
Vzgoja A kuiturnosti
Po končanem šolanju mnogi ljudje mislijo, da jim na-
daljnje izobraževanje ni več potrebno, drugi pa se zgolj
izobražujejo le v svoji stroki. Res je, da vse večja poklic-
na specializacija zahteva od posameznika, da se osredo-
toči na vedno ožje vidike stroke, toda s tem se veča ne-
varnost, da postanejo omejenci, ki vedo vedno več o "nič"
in vedno manj o "vsem". Zato je treba šteti med neizo-
bražence tudi ljudi, ki so končali sicer visoke šole, toda
njihovo strokovnost v službi zamenja doma le branje
stripov ali kriminalk in gledanje TV.
Kriterij neizobraženosti torej
ni število šol, ki jih je nekdo
končal, saj so mnogi, ki niso
končali niti osnovne šole, zaradi
svojega živega interesa bolj izo-
braženi kot marsikdo, ki si je pri-
dobil razne diplome samo zato,
ker je imel ugodne materialne
pogoje za študij. Za veliko število
neizobraženih ljudi ni značilno
samo to, da nimajo znanja, pač
pa si ga niti ne želijo, ne čutijo
potrebe po njem, razen če jim ne
prinese neposredne osebne ali
materialne koristi.
Neizobraženost povzroči tudi
omalovažavanje in celo sovražen
odnos do tistih, ki so bolj izo-
braženi, pa tudi do znanstvenega
in kulturnega napredka sploh. V
tem smislu vodi neizobraženost
do prepada med ljudmi, cepi nji-
hove skupne interese in otežkoča
skupno akcijo.
Neizobraženi ljudje pa tudi ne
morejo primerno vzgajati svojih
otrok. Kako naj zadovoljijo nji-
hovo vedoželjnost, če sami
ničesar ne vedo? Nič ni hujšega
kot poslušati otroke, ki sprašuje-
jo matere o tem in onem, a jih te
grobo zavrnejo (da bi skrile svoje
neznanje) ali pa jim dajo povsem
neumen ali napačen odgovor.
Dokazano je, da se neizo-
braženi zlasti v mestih počutijo
bolj osamljene in imajo nasploh
več duševnih problemov. Pomis-
limo samo na zakonca, ki sta si v
prvega pol leta poznanstva pove-
dala vse o svojih preteklih
doživljajih in potem v zakonu,
ker ne rasteta več, ne vesta, o čem
bi še govorila.
Z neizobraženimi ljudmi je
tudi lažje manipulirati. Ker sami
niso sposobni kritično presojati,
so bolj podvrženi raznim sugesti-
jam v sredstvih javnega
obveščanja. Neumnost, ki je te-
sno povezana z neizobraženostjo,
je v bistvo prav tako duševna
motnja kot katerakoli druga. In
kakor te, je tudi neumnost sila
odporna.
Naj potemtakem znanje in izo-
brazbo v vsakem primeru kuje-
mo v nebo? Kaj nam jamči, da bo
tak človek svoje znanje porabil v
korist človeštva? Ali znanje ljudi
res bogati v njihovi človečnosti?
Odgovor na vsa ta in podobna
vprašanja je jasen: znanje samo
ne pomeni prav veliko. Postati
mora del človeka, da oblikuje
njegovo osebnost, osmisli njego-
vo ravnanje, vzbudi v njem^na-
daljnji interes, ljubezen - skrat-
ka, da človeka v najširšem smislu
bogati in kultivira. Vzemimo kot
primer nekoga, ki zaradi izobraz-
be ve za imena slikarjev ali smeri
v umetnosti. Morda bo šel neko
nedeljo v galerijo, toda če sli-
karstva in umetnosti ni vzljubil,
če ni razvil v sebi čuta za lepo, bo
kvečjemu listal po katalogu, hitel
od slike do slike in ime slikarja
mu bo povedalo več kot slika
sama. Isto velja za inženirja, ki si
je med študijem pridobil potreb-
no znanje, a zaradi premajhne
vzgojenosti v smislu tehnične
kulture ob nekem svojem projek-
tu ne bo pomislil tudi na eko-
loški vidik.
Kot vidimo je torej vzgoja,
vzgojenost in kultiviranost tisto,
kar daje znanju človeško in
družbeno vrednost; brez tega je
znanje le puhlo vedenje o stvareh
in odnosih. Vzgojenost je nadalje
zagotovilo, da bo človek ravnal
dosledno, to je, da bo neko nje-
govo doživljanje in reagiranje
trajno. Poleg tega se doživljanje
takega človeka vedno bolj po-
glablja. In končno se vzgojenost
z nekega področja življenja širi
na druga; tak človek odkriva
vedno nove vrednote, ki dajejo
smisel njegovemu življenju.
Še več o tem pa naslednjič.
mag. Bojan Šinko
KRVODAJALCI
: 30. JANUARJA: Alojz Zoreč, Mino-
i ritski trg, Ptuj, Stanislav Meznarič,
" Trnovska vas 45/a, Jožef Rajh,
. Apače 294, Franc Prelog, Markov-
? ci 52, Anton Zajko, Pobrežje 86/a,
Jožica Kos, Miklošičeva 3, Ruj,
Miran PešI, Arbajtarjeva 8, Ruj, Iz-
tok Kojc, Volkmerjeva 27, Ruj, Sil-
vo Klajnšek, Lovr.na Dravskem
polju 5, Anton Cep, Kočice 16, Bo-
rut Šalamun, Nova vas 101, Leon
, Pišek, Hotinjska cesta 75, Oreho-
va vas, Antonija Štebih, Potrčeva
42, Ruj, Stanko Lesjak, Apače 80,
Vojko Sohar, Zg. Hajdina 137,
Cvetko Šprah^ Kraigherjeva 16,
Ruj, Kristina Zgeč, Kraigherjeva
21, Ruj, Jože Lipovnik, Markovci
23/b, Stanko Vajda, Gajevci 34,
Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Vik-
tor Lesjak, Mestni Vrh 75, Štefan
Pesek, Ui. 5. prekomorske 12,
Ruj, Avguštin Ros, Planjsko 7,
Ivan Šibila, Apače 250, Albin
Avguštin, Lovrenc na Dr. Polju,
Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Martin
Leskovar, Žabjak 7, Franjo Vrba-
nec, Kajuhova 3, Ruj, Marjan Koc-
mut, Koritno 17, Anton Čelan, Ptuj-
ska 67, Pragersko, Ivanka Zemlja-
rič, Kajuhova 12, Kidirčevo, Silvo
Širec, Prečna pot 4, Ruj, Viktor
Dvoršak, Stopno 8, Mojca Gorjup,
Pleterje 15/a, Vinko Drevenšek,
Pleterje 44, Alojz Magdič, Pršetinci
33, Marjan Vaienko, Moškanjci 19,
Miran Lozar, Borisa Kraigherja 2,
Kidričevo, Janko Muhič, Prvenci
19, Darko Šumenjak, Prerad 37,
Slavko Kirbiš, Apače 45, Boris
Čuš, Hlaponci 5, Franc Greif,
Trniče 10, Danica Bombek, Gajev-
ci 29, Miran Žgeč, Žamenci 4,
Branko Zaje, Lackova ul. 3, Ruj,
Dragica Bavdek, Apače 194, Jan-
ko Krapša, Potrčeva 46, Ruj, Albin
Petrovič, Vareja 6, Franc Hrga,
Juršinci 75, Anton Pršuh, Trnovec
4/a, Alojz Karlo, Krivi Vrh 22, Mar-
jan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ruj,
Ivan Horvat, Gubčeva 6, Lenart,
Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16,
Janez Marin, Podgorci 74, Jože
Majerhofer, Hajdoše 40, Rajko
Vrečar, Bišečki Vrh 18, Janez Ven-
ta, Cvetkovci 67, Ivan Križariec,
Cesta v Njivejce 9, Kidričevo, Šte-
fan Kotnik, Žmavčeva 4/a, Mari-
bor, Robert Kotnik, Ješenca 52.
28. JANUARJA: Leon Zoreč, Gre-
gorčičev drevored, Ruj, Vlado
Belšak, Panonska 5, Ruj, Ivan
Hentak, Gubčeva 5, Ruj, Zvonko
Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ruj, Al-
bert Frčeč, Apače 246, Slavko Lju-
beč, Nova vas 73/a, Franc Galun,
Majšperk 83, Drago Vugrinec,
Dravinjski Vrh 3/d, Andrej Horvat,
Gorišnica 95, Ivan Voršič, Rujska
C. 2/a, Ormož, Andrej Ogrizek,
llčeva 1, Ruj, Marjarv Sakelšek,
Potrčeva 42, Ruj, Marjan Avbel,
Majšperk 76, Zdenka Juriševič,
Apače 176, Boris Žgeč, Žamenci
3/a, Franc Korez, Janški Vrh 56,
Stanko Jus, Rujska Gora 2, Dušan
Jeza, Rimska pl. 21, Ruj, Ivan
Auer, Pobrežje 151/a, Miran Gaj-
ser, Gerečja vas 75/a, Zvonko
Juriševič, Apače 176, Irena
Tašner, Trubarjeva 11, Ruj.
SLOVENJ GRADEC / TRETJIČ IZBRALI TRAKTOR LETA
Po zetoriu same dorado
Strokovna kmetijska revija Kmetovalec, ki izhaja v Slo-
venj Gradcu, je letos že tretjič zapored razglasila traktor
leta. Slovenski traktor leta 1997 je postal SAME DORA-
DO 70, ki ga je začel uvoznik - ljubljansko podjetje AM
Cosmos - uvažati šele v lanskem letu.
Svoje glasove za traktor leta je v
tretji akciji revije Kmetovalec pos-
lalo 936 kupcev in uporabnikov
oziroma poznavalcev traktorjev.
Prejšnja leta je bil rezultat jasen že
daleč pred koncem zbiranja gla-
sov, letos pa se je bil za prvo mesto
ogorčen boj tako rekoč vse do
zadnjega dne. Same dorado 70 je
ob koncu zbral 116 glasov, zetor
43-40 na drugem mestu pa 105 gla-
sov. Sledijo massey ferguson 382 s
95 glasovi, zetor 53-40 z 81 ter ze-
tor 63-40 s 76 glasovi.
Kot je povedal Andrej Golob,
urednik revije Kmetovalec, se je
same dorado slovenskemu kmetu
prikupil zaradi nekaterih
tehničnih rešitev, ki v tej kategori-
ji traktorjev doslej niso bile
običajne. Svoje pa je prispevala
tudi njegova relativno ugodna
cena, saj je bil zlasti v začetku lan-
skega leta tečaj lire za kupce v Slo-
veniji zelo ugoden.
"Razglasitev našega traktorja za
slovenski traktor leta 1997 nam
pomeni veliko," je po razglasitvi
dejal direktor podjetja AM Co-
smos Graciano Lovrečič, "ker
potrjuje naša prizadevanja v pro-
daji in propagiranju traktorjev
Same na slovenskem trgu." Trak-
torji Same so na slovenskem trgu
sicer znani, saj podjetje AM co-
smos zastopa to italijansko podjet-
je že okoli 35 let. V primeru dorada
gre za traktor višjega cenovnega in
kakovostnega razreda, zato ga je
nekoliko težje plasirati in uveljavi-
ti na trgu. Kljub relativno visoki
ceni je to traktor, ki je glede na
kavliteto najcenejši na slovenskem
trgu. Če bi traktorjem nižjega ce-
novnega razreda dodali vso opre-
mo, ki je možna na tem traktorju,
bi prišli približno na isto ceno.
Same dorado 70 je lažji, travniški
traktor, namenjen živinorejcem.
Zelo uporaben je tudi v klasičnem
kmetijstvu. Predvsem pa je kvali-
teten, relativno kompakten in
okreten. Lani je bilo v Sloveniji
prodanih 20 do 25 teh traktorjev.
Na našem trgu sta dva tipa (60 in
70 konjskih moči). Sicer pa je
Same proizvajalec traktorjev od 25
do 265 konjskih moei, tako da so
vsi ti traktorji prisotni na sloven-
skem trgu in v celem sektorju
kmetijstva: od majhnih sadjarsko-
vinogradniških traktorjev pa do
traktorjev za velika kmetijska po-
sestva. Servisna služba je zagotovl-
jena s pogodbenimi serviserji za
celo Slovenijo.
Če upoštevamo seštevek glasov
po znamkah traktorjev, je še vedno
v prednosti češki Zetor, ki vodi z
262 glasovi. Traktorji znamke
Same so skupaj zbrali 181 glasov,
na tretjem mestu so traktorji Mas-
sey Ferguson s 131 glasovi. Sledijo
znamke traktorjev Universal (80),
Lamborghini (64), Deutz Fahr
(42) in tako naprej.
J. Bračič
Slovenski traktor leta - Same Dorado 70
Poleg priznanja za traktor leta še torta v obliki traktorja, ki
jo je načel direktor uvoznega Podjetja AM Cosmos
Ljubljana, Graciano Lovrečič
Nagradno turistično vprašanje
Devet norih pustnih dni je
mimo. Dobra dva meseca po pus-
tu pa bo v Ptuju še ena velika slo-
venska prireditev - Dobrote slo-
venskih kmetij, ki pa se žal ne
morejo ponašati s tolikšnim šte-
vilom obiskvoalcev kot kurento-
vanje. Škoda, da prireditev, ki jo
v Ptuju organiziramo že od leta
1990, tudi v tržnem pogledu ne
uspeva. Vsako leto na novo si si-
cer organizatorji prizadevajo, da
bi jo bolje prodali, pa jim ne
uspeva. Toliko let, kot je stara
prireditev, so stara prizadevanja
za sprejem zakona o dopolnilnih
dejavnostih. Kmalu naj bi luč
sveta zagledal sicer pravilnik o
prodaji domačih izdelkov na
kmetijah. Z njegovim sprejemom
bo odpravljena ena največjih ovir
za razmah prodaje kmetijskih in
drugih izdelkov na domovih ozi-
roma kmetijah. Tako je novem-
bra lani v Ptuju napovedal
državni sekretar v ministrstvu za
kmetijstvo Ivan Obal, ki je sode-
loval na posvetu o izobraževanju
za razcvet turizma v Ptuju, ki sta
ga organizirala Šolski center Ptuj
in mestna občina Ptuj.
V Ptuju z okolico so trije hoteli
(Super Li, Mitra in Roškar v
Hajdošah). Nagrado za pravilen
odgovor na vprašanje izpred šti-
rinajstih dni bo prejela Irena
Podhostnik iz Kvedrove 5 v
Ptuju. Čestitamo!
Danes vprašujemo, katera po
vrsti bo letošnja prireditev Do-
brote slovenskih kmetij. Nagrada
za pravilen odgovor, ki ga
pričakujemo do 21. februarja na
naslov: Tednik, Raičeva ulica 6,
Ptuj, je novi turistični vodnik
Ptuja s spominkom.
TEDNIK 13. FEBRUAR 1997
ŠPORT - 19
ODBOJKA #
Hit Gorica - Marsel 0:3
Odbojkarice ptujskega Marsela
so tudi po gostovanju v Novi Gori-
ci ostale neporažene. V prvem in
drugem nizu niso imele težav, le v
tretjem nizu so se domače odboj-
karice močneje upirale. Za Marsel
so nastopile: Merharjeva, Prauhar-
tova, Gosakova, Zenunovičeva,
Emeršičeva, Godčeva, Lipovčeva
in Intiharjeva. Posamezni nizi:
6:15,7:15,13:15.
V naslednjem krogu bodo odboj-
karice Marsela v športni dvorani
Mladika gostile zelo močno ekipo
Zgornje Savinjske, ki ima v svojih
vrstah dve kvalitetni ruski igralki,
prav tako pa ruskega trenerja.
Danilo Klajnšek
PLAVANJE •
Dve uvrstitvi v finale
Kranjski plavalni klub Triglav je
minuli konec tedna gostil skoraj
300 najboljiših mladincev iz vseh
slovenskih klubov, ki so se potego-
vali za državne naslove. Visoka
stopnja organizacije je sovpadala z
desetsteznim 50-metrskim pokri-
tim bazenom s tribuno, ki je bila v
popoldanskih finalnih tekmovanj-
ih skoraj premajhna za vse ljubi-
telje plavanaj. V soboto sta odličja
najboljšim podeljevala med drugi-
mi zvenečimi imeni slovenskega
športa tudi Jure Košir in Darjan
Petrič, za popestritev pa še pred-
stavnik mask, oblečen v jezuitske-
ga duhovnika.
Ko so plavalci in plavalke ob
zvokih Beethovna in Straussa pri-
hajali na start finalnega tekmovan-
ja, je bila med njimi tudi Bojana
Kološič, ki je osvojila v discipli-
nah 100 in 200 delfin dve peti mes-
ti in se s popravljenima osebnima
rekordoma približala potrebni
normi za evropsko mladinsko
prvenstvo. V disciplinah 50 in 100
m prosto je nastopil Mitja Ličen
in prav tako izboljšal svoj najboljši
rezultat in osvojil 12. in 15. mesto.
Najboljše plavalce ptujskega pla-
valnega kluba čaka v petek nastop
na absulutnem državnem prvenst-
vu v Celju, ki bo krona vseh zim-
skih tekmovanj.
Franjo Rozman
NOGOMET • Aluminij -
Železničar 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Alih (5), 2:0
Zrnko (25), 3:0 Boškovič (35), 4:0
R. Hojnik (60), 4:1 Puhalj (71)
ALUMINIJ: Horvat, Rozman,
Habjanič, Emeršič, Zemljič,
Zrnko, R. Hojnik, Alili, Boškovič,
Pole in Gerečnik; igrali so še: Her-
tiš, Vindiš, Ivančič, Lončarič, J.
Šmigoc. Trener: Bojan Špehonja.
ŽELEZNIČAR: Dukarič,
Krček, Onič, Bulajič, Hoetzi,
Vuksanovič, Harc, Milojevič, Pe-
jovič, Pitamic in Kobler; igrali so
še: Plazni, Kokol, Tomažič, Mla-
denovič, Kolmanič, Pipenbaher,
Puhalj. Trener : B. Horjak.
Po neodločenem izidu proti Naf-
ti v Lendavi so se nogometaši Alu-
minija predstavili svojim gledal-
cem v igri z mariborskim drugoli-
gašem. Domači so takoj dali vede-
ti, da igrajo na svojem igrišču in
potisnili goste na njihovo polovi-
co. Rezultat dobre, predvsem pa
hhrejše igre so bili trije lepi zadet-
ki v mreži gostujočega vratarja. V
60. minuti še četrti zadetek za
domače. Gostje so v 71. minuti re-
zultat znižali, nato pa imeli še dve
izjemne priložnosti, vendar se je
domači vratar izkazal.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET •
Puntar - Peotovio Mila
6:3 (2:2)
STRELCI: 1:0 M. Rejec (3), 2:0
Taljat (9), 2:1 Leben (11). 2:2
Jurišič (29), 3:2 Jevtič (43), 4:2
Drole (45), 5:2 S. Rejec(46), 6:2
Brežan (50), 6:3 Leben (51)
POETOVIO MILA: Komik,
Najvirt, Jurišič, Arlič, Huzjak,
Vidmar, Milidragovič, Hrastnik,
Stravs, Leben.
Nogometaši ptujske Poetovie so
v Tolminu pred nabito polno
športno dvorano izgubili prvo
prvenstveno srečanje v nadalje-
vanju prvenstva v prvi državni ma-
lonogometni ligi.
Naslednje prvenstveno srečanju
bodo igralci Poetovia Mile igrali v
petek v športni dvorani Center za
mariborsko ekipo Carioce. To je
izredno pomembno srečanje v bor-
bi za obstanek v I. SLMN, saj eki-
pi na lestvici ločijo samo tri točke.
D. Klajnšek
ORMOŽ • Zimska liga
malega nogometa
Minulo soboto so bili v 10. krogu
zimske nogometne lige v malem
nogometu doseženi tile rezultati:
Središče - VVS Jeruzalem 2:0,
Mestna graba 2 - Hum 0:15, Fran-
kovci - Središče 0:8, Mestna graba
1 - Mehanične delavnice 13:3,
Ivanjkovci - Mladost 2:3, Fortuna
- Sv. Tomaž 0:6, TSO - VVS Jeru-
zalem 0:2, Sv. Tomaž - Mehanične
delavnice 15:0. Po tem krogu je
prišlo do spremembe na vrhu tabe-
le in je sedaj v vodstvu Sv. Tomaž
z 31 točkami, Fortuna je druga z
28, tretji, Smokiji, pa so nabrali 26
točk.
Najboljši strelec lige je Miran
Tušek (19 zadetkov)^ Boris Polak
je dosegel 18, Alojz Čeh pa 17 za-
detkov.
V soboto se liga nadaljuje, odi-
grane pa bodo tele tekme: Mestna
graba 1 - Ivanjkovci, Mladost -
Mestna graba 2, Središče - Fortu-
na, Sv. Tomaž - Pušenci, Meha-
nične delavnice - TSO, Hum -
Frankovci, Mestna graba 2 - Mest-
na graba 1, Ivanjkovci - TSO,
Frankovci - Mladost in Središče -
Pušenci.
vk
MALI NOGOMET •
Turnir Mariborčanom
Dvorana Center je v nedeljo, 2.
februarja, gostila na turnirju pod
organizatorstvom DTV Partizan
Ptuj osem ekip mlajših dečkov, ki
so se potegovali za pokal v malem
nogometu. Najboljšo pripravlje-
nost so pokazali mladi nogometaši
MNK Maribor, ki so v finalu z re-
zukatom 3:0 premagali ekipo Alu-
minija iz Kidričevega. Ekipa DTV
Partizan Ptuj je zasedla solidno 5.
mesto. Končne uvrstitve: 1. MNK
Maribor, 2. MNK Aluminij Ki-
dričevo, 3. MNK Drava Ptuj.
Simon Starček
HITROPOTEZNI ŠAH •
Zmagal Gregor
Podkrižnik
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem šahovskem turnirju
Šahovskega društva Ptuj za febru-
ar je zmagal Gregor Podkrižnik, ki
sicer nastopa za Šahovski klub Pi-
ramidia Maribor, pred edinim re-
snim konkurentom Robertom
Roškarjem. Vrstni red na turnirju
je bil: Gregor Podkrižnik 12 točk,
Robert Roškar 11,5 točke, Jože Čič
in Martin Majcenovič 7 točk, Igor
Iljaž 6,5 točke, Franjo Lazar 6 točk
itd. Naslednji hitropotezni turnir
bo prvi petek v marcu. Ljubitelji
šahovske igre, vabljeni!
Janko Bohak
TINJE NA POHORJU / RAZGLASITEV ŠPORTNIKA LETA 1996
Najodmevnejša prireditev v obiini
Brez dvoma sodi razglasitev najboljšega športnika leta v slo-
venjebistriški občini med najodmevnejše in najbolj obiskane
prireditve, pa naj bo to v Slovenski Bistrici ali na Tinju, in
kot napovedujejo, prihodnje leto v Poljčanah.
Lepa večnamenska dvorana na
Tinju je bila polna do zadnjega
kotička, celo premajhna za vse, ki
so se prireditve želeli udeležiti.
Lep in prijeten je bil tudi kulturni
program, v katerem so sodelovali
domači mladinski pevski zbor, in-
strumentalni trio, ljudske pevke s
Tinja, Nadja Stegne, bistriške
mažoretke, plesni par Sašo Ko-
privnik in Tina Božičnik, pevec
Raf iz Rogaške Slatine, Duo Inter-
national ter domača folklorna sku-
pina.
Oba nagrajenca Športne zveze
občine Slovenska Bistrica, Ranko
Leskovar in Mira Zorič, sta kljub
temu, da je med njima dvajset let
starostne razlike, vsak po svoje iz-
jemna športnika. Ranko, ki bo le-
tos dopolnil 20 let, je na petem
mladinskem svetovnem prvenstvu
v lanskem avgustu v Sydneyju,
kjer je skočil 768 cm v daljavo, do-
kazal, da je med najobetavnejšimi
skakalci v daljavo na svetu. Mira
Zorič, letos bo stara štirideset let,
pa je že dolga leta alpinistka z dušo
in srcem. Za njo so številne
prvenstvene smeri v ženskih nave-
zah, vmes pa skrbi še za športne
plezalce.
Športna zveza v Slovenski Bistri-
ci vsako leto razglasi tudi najboljši
športni kolektiv. To je tokrat Judo
klub Impol, ki je sloves mesta pod
Pohorjem in občine ponesel daleč
preko občinskih in tudi državnih
meja.
Seveda je potrebno omeniti še tri
izjemne športnike, ki so priznanja
prejeli izven konkurence. To so:
smučar Rene Mlekuž, ki si vztraj-
no nabira točke v najvišjem
smučarskem razredu, Franci Pin-
ter, dobitnik srebrne medalje na
paraolimpijskih igrah v Atlanti,
ter Marjan Krempl, tretji na sve-
tovnem veteranskem prvenstvu v
atlenki v tekih na 5000 in 10000
metrov.
Poleg teh priznanj je Športna
zveza občine Slovenska Bistrica
podelila še dvajset priznanj per-
spektivnim športnikom, enajstim
športnim delavcem, sedmim
športnim kolektivom, petim zas-
lužnim športnicam ter dvanajstim
zaslužnim športnikom.
Vida Topolovec
Ranko Leskovar in Mira Zorič ■ športnika leta 1996 v občini
Slovenska Bistrica.	Foto: Samo Brbre
JUDO / SVETOVNI POKAL V BOLGARIJI
Dober nastop Jožeta Marina
Slovenski judo je konec leta 1996 dosegel nekaj zelo odmev-
nih rezultatov. Za Damjanom Petkom (3. mesto na tekmi sve-
tovnega pokala) je športno javnost na tekmi svetovnega poka-
la v bolgarski Sofiji razveselil še en član Judi kluba Gorišnica
- Jože Marin, ki je v absolutni kategoriji zasedel odlično dru-
go mesto. Po dobrem nastopu je torej več kot dovolj razlogov
za razgovor z uspešnim judoistom.
# V Sofiji ste prišh do drugega
mesta v kategoriji nad 95 kg. Ali
ste kaj podobnega pričakovali?
"Niti približno. Potihoma sem
računal na zmago ali dve. Bil sem
namreč nekakšen polamater med
profesionalci, za katere skrbi pravi
štab ljudi".
Jože Marin - drugo mesto na
tekmi SP v Sofiji. Foto Laura
# Kakšna je bila vaša pot do
drugega mesta?
"V moji kategoriji je bilo 25 tek-
movalcev. V prvem krogu sem bil
prost, nato pa sem premagal Rusa
Kulikova (7:0), Makedonca Bog-
danovskega (10:0), potem pa je bil
že finale s Špancem Amorosem,
kjer sem tesno izgubil. Kljub temu
da tudi nisem ravno lahek, me je
malo zgrozilo, ko sem pred sabo
zagledal preko 195 cm in preko
130 kilogramov težkega nasprotni-
ka. Moj cilj je bil, da čim dalje
vzdržim. Bil je tj3 taktični dvoboj,
ki ga je dobil Španec. Lahko bi
bilo tudi neodločeno, vendar se na
sodniške odločitve ne da vplivati,
še posebej če znanim judoistom
zmeša štrene neki Slovenec - iz
države, ki je praktično do pred
kratkim ni bilo na judo sceni. Sem
pa zadovoljen z drugim mestom. S
tem sem izpolnil normo za medite-
ranske igre in evropsko prvenstvo
ter za mednarodni razred športni-
ka. Zraven tega pa naj bi, vsaj po
zagotovilih Judo zveze Slovenije,
eno leto bil na študiju juda v Fran-
ciji."
# Vaši naslednji nastopi in cilji?
"9. marca bo tekma svetovnega
pokala v Pragi, kjer si želim dobre
uvrstitve. Sedaj sem se posvetil
judu in rezultati ne bi smeli izosta-
ti. Tu je še državno prvenstvo, kjer
imam tudi visoke cilje, na drugih
prvenstvih pa priti maksimalno
daleč in ne razočarati.
Seveda sem vesel uspeha. Veseli
me pa tudi, da so moji tekmovalci
v moji odsotnosti osvojili naslov
državnih prvakov. Namreč vodim
sekciji na OŠ Juršinci in Cirkula-
ne, kjer mi pomaga Valter Pli-
beršek. Oporo imam v ravnateljici
OŠ Juršinci Francki Petrovič, pa
tudi pri županu Alojzu Kavčiču.
Ob tem naj omenim še fitnes cen-
tra Panter, ki mi je nudil pomoč,
in tudi vse prijatelje ter JK
Gorišnica, ki so verjeli vame.
Upam, da bomo v letošnjem letu
prišli daleč v ekipnem prvenstvu,
saj se v klubu izredno dobro dela.
Lepo je, da nisi sam, da tudi klub-
ski tovariši dosegajo dobre rezulta-
te. Začel je Damjan Petek, sedaj še
jaz, pa tudi drugi prihajajo.."
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Rezultati 13. kroga I. B lige:
Šešir - Besnica 23:20, DOL TKI -
Pomurka 22:31, Ajdovščina - Gro-
suplje 23:26, Škofljica - Radeče Pa-
pir 21:17, Šmartno - Drava 30:19,
Velenje B - Inles preloženo.
1.	ŠKOFLJICA 13 10 1 2 299:267 21
2.	ŠEŠIR 13 9 1 3 301:276 19
3.	BRESNICA 13 8 1 4 320:293 17
4.	INLES 12 6 3 3 313:284 15
5.	GROSUPLJE 13 6 2 5 303:290 14
6.	DRAVA 13 5 2 6 304:347 12
7.	ŠMARTNO 13 5 1 7 325:320 11
8.	RADEČE PAP, 13 5 1 7 302:306 11
9.	DOL TKI 13 4 1 8 308:329 9
10.	AJDOVŠČINA 13 4 1 8 291:323 9
11.	POMURKA 13 4 O 9 302:307 8
12.	GORENJE B 12 4 O 8 286:312 8
ŠMARTNO - DRAVA
30:19(18:10)
Rokometaši ptujske Drave so na
svojem drugem zaporednem gos-
tovanju v nadaljevanju prvenstva
doživeli še drugi poraz. Tokrat so
dokaj visoko klonili v Litiji. Nas-
topili so v močno oslabljeni ekipi,
kar je vsekakor moralo pustiti sle-
dove. Domači so prišli do visoke
prednosti predvsem iz nasprotnih
napadov, saj so ptujski rokometaši
izredno slabo zaigrali v napadu.
Ne moremo reči, da se ptujski ro-
kometaši niso borili, vendar je bilo
to vse bolj stihijsko. Že v soboto
jih čaka srečanje prosd Gorenju B
v športni dvorani Center. Na tem
srečanju bi morali zmagati, če ne
želijo zabresti v nevarne vode na
prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
2.	SRL-VZHOD •
Pyramidia - Radgona
25:21 (8:6)
PVRAMIDIA: Pintarič, Korpar,
Rihtarič, M. Šandor 2, Margušič,
3,	Roškar, I Ivančič 5, Žnidarič 3,
Šandor 7, Ranfl 2, Cvitanič, D
Ivančič 3.
Po dveh zaporednih porazih so
rokometaši Pyramidie iz
Moškanjcev uspeli premagati eki-
po Radgone. Razlika v kvaliteti je
bila več kot očitna. Domači roko-
metaši so dobro pričeli in povedli z
8:1, nato pa z slabo igro v napadu
omogočili igralcem Radgone, da
so se jim približali na samo dva za-
detka razlike. V nadaljevanju
srečanja so domači imeli ves čas
prednost dveh ali treh zadetkov.
Tudi zaključek je bil v znamenju
igralcev Pyramidie in mladega D.
Ivančiča, ki je dosegel tri lepe za-
detke.
Naslednje srečanje bodo roko-
metaši iz Moškancev igrali v Slo-
venj Gradcu proti ekipi Prevente
B.
Danilo Klajnšek
2.SRL-VZHOD •
Velika Nedelja -
Prevent 8 27:15 (12:8)
Velika Nedelja: Kovačec, Ku-
mer, R. Mesarec 3, Trofenik, Gre-
gurič 6, Sok, Kumer 2, Bezjak 5,
Planine 9, Kokol 1, A. Mesarec 1,
Belec.
DANES SKUPŠČINA RK
DRAVA
Igralci Rokometnega kluba Dra-
va in trener so zopet prepuščeni
sami sebi. Zato so se igralci, da
končno presekajo gordijski vozel,
odločili za skupščino kluba, ki bo
danes, v četrtek, ob 18. uri v sejni
sobi v Dravski 18. Upajo, da se bo
skupščine udeležil tudi kdo drugi
razen igralcev, staršev in kakšnega
ljubitelja rokometa. Stanje v ptuj-
skem rokometnem taboru je vse
prej kot rožnato. In če se želi po-
magati temu izredno popularne-
mu športu na Ptuju, bo končno po-
trebno nekaj narediti. Ali res ni za-
nimanja za rešitev nakopičenih
težav?
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
DOPISNA LIGA « V vodst-
vu Peteršičeva in SD Ptuj
Končan je zadnji, šesti krog, pol-
finale pa bo v Postojni 15. februar-
ja. Strelci z zračno standard
pištolo iz Ptuja imajo največ ekip.
SD Ptuj, trikratni zmagovalec lige,
vodi s 6558 kr., drugi so Kam-
ničani 6451. tretji MIP Ptuj 6435,
četrti Ptuj-Petlja 6435. Možnost
uvrstitve med prvih deset imajo
vsi ptujski strelci: Ludvik Pšajd
ml. iz MlP-a, Srečko Šeruga, Mi-
lan Stražišar, Izidor Pulko, Majda
Raušl in Slavko Ivanovič.
Pri mladincih in mladinkah je
Alenka Peteršič s 2135 kr. prva
pred Robertom Šimenkom 2128
kr., tretji je Matija Potočnik 2054,
peti David Valič 2051 in šesti Mar-
jan Gril 2042 krogov.
Med veterani je Ivanovič s 1103
kroga drugi in kot lanskoletni
zmagovalec ima možnost zmage
na polfinalu.
ALENKA IN ROBERT V NITRI
Mladinka Alenka Peteršič in
mlajši mladinec Robert Šimenko,
člana SD Ptuj, sta po zelo uspešnih
nastopih na kontrolnih državnih
tekmovanjih in meddržavnem
srečanju v Bjelovarju na seznamu
državnega selektorja za nastop na
velikem mednarodnem strelskem
tekmovanju v Nitri v Slovaški.
Pričakujemo dobre rezultate mla-
dih ptujskih strelcev.
ŠIMENKO IN PETERŠIČEVA V
DRŽAVNI REPREZENTANCI
v soboto je bilo v Bjelovarju
meddržavno srečanje strelcev
Hrvaške in Slovenije. Strelci
Hrvaške so zmagali v vseh katego-
rijah razen člani z zračno puško. V
državni vrsti Slovenije so zelo
uspešno streljali ^ptujski strelci.
Mladinec Robert Šimenko je imel
svoj prvi nastop prav v Bjelovarju
in je nastrelil 532 krogov ter zase-
del šesto mesto. Tudi najboljša
ptujska mladinka Alenka Petrešič
je spet bila v državni reprezentan-
ci. Nastrelila je 345 krogov in za-
sedla šesto mesto.
IV. TURNIR ML MLADIN-
CEV« SD Ptuj prvak
Strelska družina Postojna je bila
organizatorica četrtega turnirja
mlajših mladincev v streljanju z
zračnim orožjem. Strelci SD Ptuj
so vnovič ekipno zmagali s 1062
kr.; od zmagovalnega rezultata
tretjega turnirja so bili boljši za 39
krogov. Posamezno je bil Robert
Šimenko drugi z izrednim rezulta-
tom 364 krogov, tretji Matija
Potočnik s 354 kr., četrti Marjan
Gril - 344 kr., David Valič pa je bil
s 317 kr. osmi.
SI
SLOVENJEGORIŠKA LIGA
v petem kolu Slovenjegoriške
lige v Juršincih so bili doseženi
tile rezultati: ekipno: 1. Gomila
605 kr. 2. Dornava 598 kr. 3.
Željka 591 kr. 4. Trnovska vas 584
kr.; posamezno: 1. Branko Žmauc
160 kr. 2. Robi Holc, 160 kr. 3.
Bogdan Zelenko 159 kr. itd.
Vrstni red po 5. Kolu - ekipno: 1.
Dornava 3037 kr. 2. Željka 2975
kr. 3. Gomila 2867 kr. Posamezno:
1. Bogdan Zelenko, Dornava, 804
kg. 2. Mirko Moleh, Željka, 785 kr.
3. Branko Žmauc, Željka, 767 kr.
itd.
Darko Pavlin
LENART / OBČNI ZBOR KONJENIŠKEGA
DRUŠTVA SLOVENSKE GORICE
Hipodrom Polena bo zaživel
v Jurovskem Dolu je bil redni letni občni zbor Konjeniškega kluba
Slovenske gorice iz Lenarta, na katerem so sprejeli nov statut in se
preimenovali v Konjeniško društvo. Združujejo rejce in lastnike
kasačev, noriških in jahalnih konj, ki se že več let uspešno uveljavljajo
v konjeniškem športu. Kot je povedal dosedanji predsednik Slavko
Kramberger, so njihovi tekmovalci dosegli nekaj dobrih rezultatov
na kasaških dirkah, rejci noriških konj pa so dobili več visokih priz-
nanj za rejo v Krškem. Nasploh si želijo, da bi imeli še več članov in
da bi počasi vendarle rešili problem hipodroma Polena. To je tudi os-
rednja naloga v letošnjem delovnem programu, v katerem so tudi
določili datum konjeniških prireditev. Osrednja bo 1. junija, ko bo v
Lenartu elitno kasaško tekmovanje z nastopom kmečkih dvovpreg, ki
so nepogrešljiv dodatek tekmovanj na Poleni. Radi bi uredili hleve za
konje in pritegnili več mladih tekmovalcev. Na veliko veselje so dobi-
li nekaj mlajših kasačev, ki bodo branili barve Slovenskih goric.
M.T.
20 - ZA RAZVEDRILO
13. FEBRUAR 1996 - TEDNIK
TEDNIK -13. FEBRUAR 1997
ZA KRATEK CAS - 21
Glasbeniki skozi pesmi izkazuje-
jo svoja čustva. Besedila se naj-
večkrat navezujejo na ljubezen in
ne glede na srečno ali nesrečno
ljubezen nastajajo nepozabne pe-
smi!
Islandska pevka BJORK je lani ne-
kaj časa hodila s producentom in
DJ. Goldijem, ki je zanjo naredil
nekaj remiksov za album Tele-
gram. BJORK pa tokrat meša razne
plesne stile v komadu IMISS YOU
ki je izvrstne podprt
tudi s pihalno sekcijo.
Britanska pevka MICHELLE
GAYLE je svoj debitanski projekt
v obliki zgoščenke z naslovom
Walk with Pride posnela že v letu
1994. Leta 1997 MICHELLE na-
poveduje veliki "come back" s
skladbo DO YOU KNOW
LOS LOCOS so si vzor vzeli pri
skupini Los del Rio in njihovi
mega uspešnici Macareni. Spanci
LOS LOCOS izvajajo zabaven ko-
mad TIC TIC TAC	na
katerega se da zaplesati Macareno!
Studijski mojstri, producenti in D.
J. nas odlično zalagajo z novo ple-
sno glasbo. Prihajoče plesne plošče
so: Temple of Love - PHARAG,
Take me through the Night - BG
PRINCE OF RAP, Oxygene 8 -
JEAN MICHEL JARRE, Freed
from Desire - GALA, Party -
LOWNOISCE & THEO, Ali I
wanna do - TIN TIN OUT, On a
Ragga Tip 97 - SL 2, Are you there
- JOSH WINK, Atomic Moog -
COLDCUT, Gestation Period Un-
known - ONC, When Pm Good
and Ready 97 - SVBIL, The Widl-
style - DJ SUPREME, The funk
Phenomena - ARMAND VAN
HELDEN.
Nemški duo DUNE je z londonski-
mi filharmoniki posnel odličen al-
bum Forever. Kompilacijski al-
bum Queen Dance Trax 1. je duet
navrgel velik hit Who Wants to
Live Forever, ki je seveda klasika
legendarnega ročk banda Queen.
DUNE nadaljujejo s priredbo
NOTHING COMPARES 2U
ki jo je napisal Prince in je
neverjeten uspeh doživela v izved-
bi Sinead 0'Connor.
JON SECADA je zaslovel s polet-
nim pop komadom Just Another
Day. V začetku kariere je bil JON
spremljajoči vokalist pri Gloriji
Estefan in sedaj upa na novi solo
uspeh s skladbo TOO LATE, TOO
SOON
Prince je pod imenom TAFKAP
posnel obsežno število novih pe-
smi, ki so zajete na albumih Eman-
cipation. TAFKAP tudi pod no-
vim imenom ostaja odličen glasbe-
nik, saj je v novi pesmi THE
HOLV RIVER	vse in-
strumente odigral sam.
Legendarni BEE GEES so tudi v
letu 1996 doživeli veliko glasbeno
obujanje, saj je skupina Take that
priredila njihovo popevko How
Deep is your Love in nato je še
skupina Boyzone priredila popev-
ko Words. BEE GEES se vračajo z
novo popevko ALONE
ki jih bo morda popeljala nazaj na
stara pota velike slave.
NICK CAVE ne počiva, ampak že
snema novi album, ki naj bi nosil
naslov The Boatman's Call. Go-
spod CAVE je s svojo zasedbo THE
BAD SEEDS že predstavil novo
pesem INTO MY ARMS
Ameriška post punkovska skupina
THE OFFSPRING je pred leti
zažgala z albumom Smash, katere-
ga so prodali kar v 8 milijonih ko-
pijah. THE OFFSPRING bodo
poizkušali ponovit uspeh z novim
albumom Ixnay on the Honabre, ki
ga že najavlja pesem ALLIWANT
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
a^Mladi dopisniki
PREDPOCITNISKI
PRETEP
Bližalo se je novo leto in z njim
božič, še posebej pa dolgo pričako-
vane počitnice. V šoli je vladalo
veselje, petje in zabava. Ravno za-
bava pa je bila glavni vzrok tega
dogodka.
Uroš, Dejan, Matjaž in Damijan
so se lovili po hodniku in se prav
prijetno zabavali. Zabava pa ni
dolgo trajala, saj je zelo hitro prišlo
do prepira in tako tudi do pretepa
med Urošem in Damjanom. Vsi
učenci so se tega pretepa zelo hitro
soudeležili z gledanjem. Eni so
vriskali:" Dajmo, Damijan, brcni
ga!" Drugi so vzklikali: "Uroš,
pokaži mu en karatejski!"
Nobeden pa ni bil tako pameten,
da bi pretep ustavil. Tako se je zgo-
dilo, da je Uroš potisnil Damijana
v vrata s steklom. Ta je padel in se
prav grdo porezal. Šele takrat so
učenci pohiteli do tovarišic in jim
povedali za pretep. Damijanu so
odpeljali k zdravniku. Uroš pa je s
solzami v očeh odšel domov.
Izogibajte se pretepov, saj so ena
velika zgaga.
Nataša Pišek,
OŠ Kidričevo
MOJ RECEPT ZA PRO-
TIKLEPETALNO JUHO
Otroci 3. b razreda so vedno kle-
petali. Učiteljica ni nikakor uspela
prekiniti njihovega klepetanja.
Doma je pogledala v kuharsko
knjigo in poiskala recept za protik-
lepetalno juho. Pisalo je: "Vzemite
velik lonec, vanj dajte olupek ba-
nane, staro nogavico, olupke
krompirja, vso sol in poper, ki ga
imate doma. Nato dodajte hrasto-
ve liste in zamešajte posebej:
ostrgano palico, brezovo mast,
zmlete mušice in osja žela. Vse to
premešajte in pustite vreti eno uro.
Servirajte jo v jogurtove skodelice
in aranžirajte s smetano. Utrdite jo
v zmrzovalni skrinji in odnesite
otrokom. Nikoli več ne bodo kle-
petali med poukom."
Učenci tretjega b, pa poskusimo,
mogoče bo pomagalo!
Katja Markež, 3. b,
OŠ Breg
NA GLAŽUTI
v soboto, 18. januarja, smo se z
avtobusom odpeljali na Glažuto.
Vozili smo se dobro uro. Pripeljali
smo se do zapornic. Naprej smo šli
peš.
Ko smo prispeli do koče, smo se
namalicali. Potem smo se šli
smučat. Vlečnica je bila pokvarje-
na, zato smo na vrh hodili peš.
Kosilo je bilo ob pol dveh. Za ko-
silo smo dobili zrezek in riž. Po
kosilu je bil počitek. Potem je bilo
na vrsti spet smučanje. Na srečo je
vlečnica že delala. Po vožnji sem
bila zelo zmučena, ker je bila
vožnja z vlečnico navzgor zelo
strma.
Večerja je bila ob sedmih. Po njej
pa disco. Bilo je super. Ob devetih
se je disco končal. Odpravila sem
se v sobo štiri, kjer smo bile same
deklice. Spravila sem se v pižamo.
Zaspala sem okoli dvanajste ure.
Zjutraj ob osmih je bil zajtrk. Po-
tem smo si ogledali diapozitive o
Pohorju, ob katerih nam je preda-
val Franček. Zvedeli smo kar veli-
ko stvari o Pohorju. Dopoldan
smo se še smučali. Po kosilu je nas-
topil čarodej Albin. Večino trikov
sem že poznala. Ko je bila predsta-
va končana, smo odšli na avtobus
in domov. Prispeli smo ob peti uri.
Doma sem bila zelo utriyena. Na
Glažuti mi je bilo všeč. Želim si,
da bi še kdaj s sošolci preživela tak
vikend.
Lara Pišek,
OŠ Lovrenc na Dr. p.
MISLI O DROGI
Minili so časi, ko so mladi živeli
lepo, mirno mladost. V mestih in
šolah ni bilo ne drog ne kriminala.
A vse, kar je lepo, se kmalu spre-
meni. Na žalost na slabše. Vedno
več je mladih, ki posegajo po dro-
gah. Veliko je takšnih, ki začnejo
jemati droge zaradi velikega priti-
ska nad njimi. Ko pridejo v
srednjo šolo in vstopijo v svet
odraslih, kjer se vsaka stvar jemlje
resno in je veliko obveznosti, se
nekateri pod pritiskom vsega tega
zlomijo. Zaprejo se vase, izogibajo
se stari družbi. Zahajati začnejo
med narkomane in kmalu tudi
sami poskusijo, kako je, ko padeš v
nirvano. Pozabijo na vse skrbi,
svet postane lep in vse je enostav-
no. A ko odmerek droge popusti.
potrebuje novega, vedno malo
večjega. Droge pa veliko stanejo.
Mladi začnejo vdirati v hiše, avto-
mobile in kradejo stvari, samo da
pridejo do denarja. Nekateri gredo
celo tako daleč, da vstopijo v svet
prostitucije in preprodajanja
orožja.
"Orožje, droge, seks, prodaš vse,
samo da denar se vrača. Zdaj poza-
bi na vrednote, zdaj pozabi na
vrednote, zdaj pozabi na moralo.
Čas je za falote..." (A. Smolar)
Svet drog je res krut. Tam nima
nihče nikogar rad in vsem je vsee-
no za druge. Preprodajalcem je po-
polnoma vseeno, komu bodo pro-
dali droge in komu bodo uničili
življenje. Važno jim je samo to, da
dobijo denar. Potem kupujejo še
več drog in uničujejo življenje še
več mladim, samo da se bogatijo.
Mladi pa počasi propadajo in gni-
jejo v vlažnih in zakotnih ulicah,
kamor drugi ljudje ne hodijo.
Žalostna je usoda vsakega narko-
mana; tako tistega, ki je začel
uživati droge, da bi bil vreden ne-
kaj več, kot tistega, ki mu je obrnil
hrbet ves svet. Vsak si da še na-
zadnje svoj zlati šus in potem še
zadnjič pade v omamo, še zadnjič
zadiha in potem se zanj življenje
konča. Najdejo ga komaj čez čas,
ko začne ljudi motiti smrad in od-
krijejo truplo, ki že propada, koli-
kor še ni, medtem ko je še živelo.
Šele takrat se vsi zavedo, kaj so sto-
rili. Naenkrat je vsem žal za svoja
dejanja, a takrat je že prepozno,
kajti te osebe ne bo nikoli več na-
zaj.
Droga med mladimi je res velik
problem. Vera, da veliko mladih
misli, da ne bodo postali odvisni,
če bodo kadili marihuano ali vzeli
trdo drogo samo enkrat. Skoraj vsi
poskusijo še enkrat in potem še en-
krat, dokler ne postanejo odvisni.
Čeprav nekateri poizkušajo z
zdravljenjem, imajo v svetu veliko
težav, ker se ve, da je bil narko-
man. Težko dobijo službo in po-
tem gredo spet na stara pota. Prob-
lem drog je nemogoče odstraniti.
Čeprav se veliko govori o
osveščanju mladine, bodo vedno
mladi narkomani. Ta problem po
moje nima rešitve.
Čeprav je mladih narkomanov
veliko, lahko vsak izbere svojo pot.
Zbrati moraš dovolj moči in reči:
"Ne, hvala." Prav gotovo se boš
počutil bolje.
Sašo Kmetec, 8. a
OŠ VIDEM
22 - POSLOVNA SPOROCIIA
13. FEBRUAR 1997- TEDNIK
TEDNIK 13. FEBRUAR 1997
OGLASI IN OBJAVE -23
Varnostne razmere ugodnejše
v Upravi za notranje zadeve Maribor ocenjujejo leto
1996 na področju javne varnosti dokaj ugodno, saj so se
kazniva dejanja kriminalitete zmanjšala za dobrih 24 od-
stotkov - lani so jih obravnavali 5.874. Za dobrih 11 od-
stotkov manj je tudi kršitev javnega reda in miru - lani
so obravnavali 6.022 kršilcev. Število prometnih nesreč je
lani sicer poraslo za 3 odstotke - obravnavali so jih
7.609, vendar je bistveno ugodneje to, da je za njihovimi
posledicami umrlo 66 ljudi ali 19 odstotkov manj kot
predlani. Optimističen je tudi podatek, da je policija vse
uspešnejša pri odkrivanju in raziskanosti vseh kaznivih
dejanj.
Ob tem je načelnik maribor-
ske Uprave za notranje zadeve
Milan Čuš na ponedeljkovi ti-
skovni konferenci novinarjem
potožil, da so se povečale prijave
o nastavitvah eksplozivnih sred-
stev, v porastu pa so tudi kršitve
v povezavi s proizvodnjo in pre-
prodajo mamil, saj je v lanskem
letu na našem območju zaradi je-
manja mamil umrlo kar šest
oseb. Narašča škoda, povzročena
zaradi storjenih kaznivih dejanj,
žal pa naraščajo tudi pritožbe za-
radi ravnanja policistov, vendar
so ugotovili, da je med 224 pri-
tožbami le četrtina upravičenih.
V Sloveniji so v lanskem letu
zabeležili 4,2-odstoten upad kri-
minalitete, na območju UNZ
Maribor pa so v ugodnejšem
položaju, saj je upad bistveno
večji - znaša kar 24,3 odstotka,
torej skoraj četrtino. Tudi razi-
skanost kaznivih dejanj se iz-
boljšuje, saj znaša skoraj 60 od-
stotkov. Zaradi storitve kaznivih
dejanj so lani državnemu tožilst-
vu ovadili 5.126 osumljencev,
kar je za dobrih 6 odstotkov več
kot predlani.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da
bistveno naraščajo predvsem de-
likti, ki so posledica organizira-
ne kriminalne dejavnosti, ter
dejstvo, da se je lani kar za 162
odstotkov povečala škoda, ki je
bila povzročena s kaznivimi de-
janji.
Med najhujšimi vrstami
krvnih deliktov so lani obravna-
vali 7 (predlani 11) umorov ter
12 (predlani 8) poskusov umora.
Za 9 odstotkov se je povečalo
število kaznivih dejanj zoper
spolno nedotakljivost, za dobro
polovico so se povečala kazniva
dejanja zoper človekovo zdravje,
15 odstotkov več pa je tudi kaz-
nivih dejanj zoper zakonsko zve-
zo, družino in mladino. Kar za
62 odstotkov - s predlanskih 49
na lanskih 80 - je poraslo število
ropov, medtem ko so kršitve zo-
per javni red in mir lani manjše
za dobrih 28 odstotkov.
Ugodnejše je tudi stanje na
področju mladoletniške krimi-
nalitete, saj se je lani število kaz-
nivih dejanj s tega področja
zmanjšalo za skoraj 13 odstot-
kov. Zal pa je manj razveseljiv
podatek, da so v porastu mlado-
letniški premoženjski delikti, saj
so mladoletniki lani storili kar
29 ropov.
Gospodarska kriminaliteta je
lani upadla za dobrih 28 odstot-
kov, predvsem na račun
zmanjšanja poslovnih goljufij.
Med kršitvami javnega reda in
miru - lani so jih obravnavali
6022 - je bilo skoraj polovica za-
radi prepirov in vpitja. Podatki
kažejo, da je v primerjavi z ena-
kim obdobjem leta 95 upadlo
število večine vrst teh kršitev,
medtem ko je njihova notranja
struktura ostala v glavnem ne-
spremenjena.
Na področju prometne var-
nosti se je število prometnih nes-
reč s smrtnim izidom zmanjšalo
za 22 odstotkov, število nesreč s
telesnimi posledicami pa se je za
13 odstotkov povečalo. Največ se
jih je pripetilo na lokalnih ces-
tah in ulicah, za 3 odstotke pa so
porasle prometne nesreče s po-
begom - lani jih je bilo 1039. Ob
tem je razveseljivo, da so razi-
skanost nesreč s pobegom lani
izboljšali za 7 odstotkov. Sodni-
ku za prekrške so napisali za 15
odstotkov več predlogov za kaz-
novanje - takih primerov je bilo
30.521.
Izboljšuje se tudi stanje v zve-
zi s pojavi in ukrepi na meji. V
letu 1996 je prestopila državno
mejo 35,4 milijona potnikov ali
za dobrih 8 odstotkov več kot
predlani, potovali pa so v skoraj
10,9 milijona vozil, kar je za 16
odstotkov več kot predlani. Na
mejnih prehodih so zasegli 99
kosov različnega orožja in 19.831
kosov razstreliva. Tuji varnostni
organi so lani vrnili v Slovenijo
33 naših državljanov, varnostni
organi Avstrije in Hrvaške pa so
zaradi ilegalnega prehoda
državne meje vrnili v Slovenijo
185 tujcev.
M. Ozmec
Do vei znanja s pomoiio nmnalnikov
Franc Najdič, predstavnik ministrstva za šolstvo, in
učitelj računalništva Branko Horvat sta minuli petek -
dan pred slovenskim kulturnim praznikom - svečano
odprla vrata nove računalniške učilnice na OŠ Juršinci.
Naložba je vredna dobre 3 milijone tolarjev, ministrstvo
za šolstvo in občina Juršinci pa sta prispevali vsaka po
50 odstotkov k vrednosti investicije.
Ravnateljica Francka Petrovič
je na petkovi slovesnosti med
drugim dejala: "Prvi računalnik
smo na šoli že imeh pred leti,
vendar samo za pomoč v računo-
vodstvu. Priznamo, da nas je
bilo računalnika takrat še malo
strah, vendar pa smo že raz-
mišljali o nadaljnjem računal-
niškem opremljanju. Prosili smo
za finančno pomoč, kupili dev^t
novih računalnikov in ti so nam
zelo dobro služili do konca lan-
skega leta. Takrat nas je razvese-
lilo obvestilo, da smo bili po raz-
pisu šolskega ministrstva tudi
mi med številnimi slovenskimi
šolami izbrani za novo računal-
niško opremo. Sofinancer opre-
me je bila občina. Računalniško
učilnico smo preuredili v krat-
kem času in takoj pričeli delati z
računalniki, čeprav je uradna ot-
voritev učilnice šele danes.
Računalniki nam bodo v pomoč
pri učenju in delu v šoli, morda
pa se bodo z njimi srečali tudi
naši občani."
Nekateri juršinski učenci so
delo z računalnikom že dodobra
spoznali, kajti na šoli že nekaj let
dela računalniški krožek pod
mentorskim vodstvom Branka
Horvata, pri delu pa mu poma-
gata še učitelja Tomislav Jakomi-
ni in Slavko Feguš. Najmlajši
spoznavajo delo z računalniki in
uporabniškimi programi, višja
stopnja pa je že dovolj resno vze-
la programe corell, word in pro-
gram za tehnično risanje. Bran-
ko Horvat pravi, da jim poleg re-
snega dela ostaja še nekaj časa
tudi za zabavo, ko se pomerijo v
kakšni računalniški igrici.
Sicer pa je juršinska šola med
tistimi, kjer že nekaj časa izvaja-
jo računalniško opismenjevanje,
saj je računalnik že postal nepo-
grešljiv pri nekaterih šolskih
predmetih (slovenskem jeziku,
tehničnem in likovnem pouku,
biologiji, matematiki, zemljepi-
su) in za popestritev zabavnih ur
pri matematiki.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Juršinskim učencem gre delo z računalnikom dobro
od rok in to so pokazali tudi na nedavni svečanosti
Zaplesali
naimlajši
v osnovni šoli v Cirkovcah so v petek
na medobčinskem srečanju otroških fol-
klornih skupin, ki sta ga pripravili Zveza
kulturnih organizacij in domača osnovna
šola, zaplesali najmlajši folkloristi. Nasto-
pili so mali kopjaši iz Markovcev, ki jih
vodi Milan Gabrovec, s plesom s kopji,
otroška folklorna skupina Klopotec iz
ptujske bolnišnice, katere mentorica je
Cvetka Glatz, je zaplesala karneval na
Ruju, folklorna skupina Osnovne šole
Cirkovce, ki jo vodi Marija Jurtela, je nas-
lovila plese Živali pojemo in plešemo,
otroška folklorna skupina Prosvetnega
dmštva Destmik, ki jo vodi mentorica
Anica Toplak, je zaplesala Jaz pa bon ka-
ruzo puva, folklorna skupina Žvegla iz
Osnovne šole Podlehnik, ki pleše pod
vodstvom Romane Mere, je zaplesala Vsi
jih poznamo, folkloma skupina Osnovne
šole Cirkulane je pod vodstvom Danice
Zelenik zaplesala Grejo svečnice pet in
splet štajerskih plesov, mladi lukarji iz
Osnovne šole Dornava, ki plešejo pod
vodstvom Darinke Žnidarič, so zaplesali
Mica pisker mi je dala, otroška folklorna
skupina Prosvetnega društva Rožmarin iz
Dolene, ki jo vodi Francka Petrovič, pa je
zaplesala Gremo v maškore za debelo
repo.
MZ
S PETIMI STRELI
ŠTIRIKRAT ZADELA
MOŽA
fVled zakoncema, 47-letnim
R. B. in njegovo 48-letno ženo
A. B. so baje bili pogosti prepi-
ri, ko sta živela v Mariboru, kjer
innata še vedno tudi stalno bi-
vališče. Prepiri naj bi se bili na-
daljevali tudi po tenn, ko sta se
preselila v Dolič pri Destrniku.
Po ugotovitvah policistov in kri-
nninalistov sta se sprla tudi v
sredo, 5. februarja. Okoli 11.25
naj bi bil R.B. v dnevni sobi
svoji ženi grozil z napeto
pištolo znamke CZ, kalibra
7,65 mm. To je ni preplašilo,
iztrgala je možu orožje iz rok in
proti njemu izstrelila vseh pet
nabojev, ki so bili v pištoli. Za-
dele so ga štiri krogla in ga
hudo ranile, žena pa je z drugi-
mi člani družine pobegnila k
sosedom, od koder so poklica-
li pomoč. R.B. 80 pripeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer so
ugotovili, da so rane zelo
hude, zato so ga poslali v mari-
borsko bolnišnico. Kot smo iz-
vedeli, je tam še vedno v kri-
tičnem stanju. Zoper ženo
bodo policisti napisali kazen-
sko ovadbo zaradi suma po-
skusa umora.
UKRADLI AVTO S
PRIKOLICO
Med 1. in 4. februarjem je
neznanec s parkirnega prosto-
ra Petrolovega motela v Pod-
lehniku odpeljal osebni avto-
mobil Renault 19 (temno mo-
dre barve) in dvoosno prikolico
za vleko vozil (registerska šte-
vilka UHD 614). Oboje je last
Zvonka S., državljana Hrvaške.
VLOM V GOSTILNO
v noči na 5. februar je nezna-
nec vlomil v gostilno Ob brajdi
v Stročji vasi pri Ljutomeru
tako, da je na vhodnih vratih
zlomil cilindrično ključavnico.
Iz gostinskih prostorov so z
vlomilcem izginili registrska
blagajna, aparat za kavo, ledo-
mat in večja količina cigaret.
Glede na to je moč domnevati,
da je vlomilec imel pomočnike.
Po oceni je škode za 640.000
tolarjev.
ODVZELI OROŽJE IN
STRELIVO
Prejšnji teden so policisti iz
Slovenske Bistrice z odredbo
preiskovalnega sodnika opra-
vili hišno preiskavo pri N. K. iz
Slovenske Bistrice. Našli so
pištolo Bereta, puško Maverick
in precej streliva. Najdeno so
zasegli, N. K. pa bodo ovadili
državnemu tožilstvo.
DVE TATVINI
NABOŽNIH KIPCEV
Konec minulega tedna so na
območju občine Ormož, v fari
Sv. Tomaža, ugotovili dve tatvi-
ni nabožnih kipcev. S križa pri
hiši št. 8 v Bratonečicah je bil
ukraden kipec device Marije,
visok 60 centimetrov. Devica, ki
jo predstavlja kipec, ima sklen-
jene roke, modro ogrinjalo in
rdeče rokave. V bližini hiše št.
11 v Sejancih je bil prav tako
ukraden kipec device Marije,
izdelan pred več kot 150 leti,
pred kratkim pa obnovljen. Ki-
pec je visok 50 centimetrov,
oblačila so pobarvana belo in
modro. Oba ukradena kipca
imata veliko kulturnozgodovin-
sko vrednost.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Liljana Vogrinec, Gre-
gorčičev drevored 4, Ptuj -
Roberta: Milena Lah, Miha-
lovci 22, Ivanjkovci - Dom-
na; Helena Trunk,
Moškanjci 116, Gorišnica -
Luka; Gordana Begič, Zg.
Pristava 13, Ptujska Gora -
Bojana; Marjeta Malek,
Kraigherjeva 28, Ptuj -
Zana; Brigita Toplak, Štur-
movci 8, Videm - Nejca;
Jožica Plavčak, Tlake 9, Ro-
gatec - dečka; Naghije Do-
bra, 5. prekomorske 7, Ptuj -
Albiona; Aleksandra Golob,
Dornava 24/b - Ina; Bernar-
da Furman, Lešje 14/a,
Majšperk - dečka; Brigita
Marinič-Zajc, Sela 14/a,
Lovrenc - deklico; Suzana
Šoštarič, Slomi 6, Polenšak -
Valentino; Nadja Majcen,
Grajena 38, Ptuj - Tjašo; Ve-
sna Borko, Skolibrova 8,
Ormož - Alena; Sonja Po-
platnik, Moškanjci 9,
Gorišnica - deklico; Sandra
Žvajkar, Ločki Vrh 20 -
Gregorja; Remzija Durano-
vič, Kvedrova 5, Ptuj -
Ismaila.
UMRLI SO: Dominik Sat-
ler, Trubarjeva ul. 7, Ptuj,
1932, t 1. februarja 1997;
Ivan Šel, Jurovci 21, 1929,
t 30. januarja 1997; Filip
Topolovec, Aškerčeva ul. 8,
Ptuj, 1921, t 5. februarja
1997; Marija Štefančič, roj.
Plajnšek, Industrijsko nasel-
je 1, Kidričevo, -i: 1912, t 3.
februarja 1997; Rudolf Žula,
Hrastovec 12/a, 1943, t 1.
februarja 1997; Marija Ma-
jer, roj. Zadravec, Vodranci
23, 1937, t 2. februarja
1997; Stanislav Gajšt, Sto-
govci 20, 1927, t 5. febru-
arja 1997; Stanko Zagoršek,
Gradišča 117, 1928, t 6.
februarja 1997.
PTUJ • V petek, 14. februar-
ja, bo ob 19. uri v refektoriju
minoritskega samostana
Viktorinov večer, katerega
gost bo letošnji Prešernov
nagrajenec - pesnik, preva-
jalec in urednik Niko Grafe-
nauer.
SLOVENSKA BISTRICA *
MoRZ DU Slovenska Bistrica
in MoPZ 2 Zgornje Ložnice
vabita na koncert, ki bo v pe-
tek, 14. februarja, ob 19. uri v
viteški dvorani gradu Sloven-
ska Bistrica.
PTUJ • V petek, 14. februar-
ja, organizira Gledališče Ptuj
ob 20. uri v gledališču kon-
cert Jazzbine Zlata jama.
LAPORJE * KUD Laporje in
ZKO občine Slovenska Bistri-
ca vabita na koncert MoPZ
KUD Laporje ob 20-letnici
njegovega delovanja, ki bo v
telovadnici osnovne šole La-
porje v soboto, 15. februarja,
ob 19. uri.
ZGORNJA LOŽNICA *
Dramska skupina KUD Alojz
Avžner z Zgornje Ložnice
vabi v soboto ob 19. uri v avlo
osnovne šole na premiero
veseloigre "Kakršen gospod,
takšen sluga". Repriza bo v
nedeljo, 16. februarja, ob 15.
uri, prav tako v avli tam-
kajšnje osnovne šole.
ORMOŽ • V nedeljo, 16. fe-
bruarja, si lahko v kinu ob 17.
uri ogledate risani film Notre-
damski zvonar, ob 19. uri pa
akcijski film Blisk smrti.
PTUJ • Zveza kulturnih or-
ganizacij Ptuj organizira v to-
rek, 18. februarja, v gleda-
lišču medobčinsko srečanje
otroških gledaliških in plesnih
skupin. Srečanje se bo
pričelo ob 8.30, do 14.30 pa
bodo uprizorili sedem pred-
stav.
PTUJ • V četrtek, 20. febru-
arja, bo ob 19. uri v refektori-
ju minoritskega samostana
koncert solistov zbora M.
Giinka iz St. Petersburga.
Nastopili bodo mezzosopra-
nistka Irina Legkaja, basist
Peter Migunov in pianist Pe-
ter Zoltan.