UDIK: 81'373.7 František Čermak Filozofska fakulteta v Pragi BESEDILNA UVAJALNA SREDSTVA REČENIC IN DRUGIH STALNIH BESEDNIH ZVEZ Na osnovi dveh obsežnih in primerljivih korpusov, Britanskega in Češkega narodnega korpusa, se v razpravi preverja hipoteza, da se vsaj nekatere stalne besedne zveze uvajajo s posebnimi uvajalnimi sredstvi. Avtor pregleda 20 najpogostejših recenic in 20 kolokacijskih rekel in hipoteza se izkaže za pravilno. Poleg teh osnovnih rezultatov razišče tudi naravo in vedenje uvajalnih sredstev, kar mu omogoči delitev na oblikovni in pomenski tip. Pokažejo se tudi nekatere pomembne razlike med angleščino in češčino v rabi teh sredstev. Avtor predlaga, da bi bilo v prihodnje v raziskavo s tega stališča dobro pritegniti več jezikov. On the basis of two large and comparable corpora, British National Corpus and Czech National Corpus, a hypothesis that at least some idioms are introduced by special introducers in text is explored. Twenty most frequent proverbs and twenty collocational idioms have been studied and the hypothesis have been proved as correct. Next to these basic results, the nature and behaviour of these introducers in text have been studied which enabled ther classification into formal and semantic types. Some relevant differences between English and Czech languages in their use have been noted, too, and it is suggested that more languages should become object of a future study along these lines. Ključne besede: stalna besedna zveza, rečenica, korpus, uvajalno sredstvo, besedilna vloga Key words: idiom, proverb, corpus, introducer, text function 1 Uvod: Uvajalna sredstva Včasih se zdi govorcem potrebno z besedo ali skupino besed napovedati, kaj bo v govoru sledilo. Kar se uporablja v tej vlogi, se imenuje uvajalno sredstvo. Na splošno se taka sredstva uporabljajo vsaj v dveh primerih. V prvem primeru smo morda v negotovosti glede izbire besed (ali iščemo pravo besedo), kot na primer v angleški besedni zvezi ^o to speak ali češkem ustrezniku abych tak fekl. V drugem primeru gre, morda nepričakovano, za številne stalne besedne zveze in frazeme (v zelo širokem smislu), ki jih uvajajo določene besedne zveze ali besede. Tu se bomo natančneje ukvarjali z drugo vrsto uvajalnih sredstev, ki splošno veljajo za različne jezike. Problematiko smo skušali zajeti, kolikor se je dalo vsestransko, in sicer tako, da smo vključili različne pristope in črpali podatke iz dveh zelo obsežnih, a približno enako velikih korpusov, tj. The Br^i^ish Nat^^on^l Cor^pus (http://info.ox.ac.uk/bnc) in The Czech N^t^o^al Cor^-pus (http://ucnk.ff.cuni.cz), od katerih je vsak reprezentativna zbirka 100 milijonov besed. Uvajalna sredstva se pojavljajo pred ali za izrazom, ki ga uvajajo. Iz praktičnih razlogov obe vrsti tu obravnavamo kot enoten pojav. Čeprav ostaja vprašanje, kje v jeziku se še pojavljajo prepoznavna in standardna uvajalna sredstva, odprto, pa prve ugotovitve kažejo v smeri frazeologije in stalnih besednih zvez kot primarnih in najbolj opaznih področij. Prototipična raba samih je^ik^o-slov^ih poimenovanj, kot sta reklo in rečenica, ki sta kandidatki za uvajalna sredstva, o katerih razpravljamo na tem mestu, je seveda v jezikoslovni analizi, medtem ko je raba rekel precej drugačna. Vseeno pa je jasna povezava med rabo uvajalnih sredstev stalnih besednih zvez in rabo jezikoslovnega izrazja v jezikoslovni analizi, in sicer njun metalingvistični značaj. Kljub dejstvu, da se pričujoča analiza omejuje na angleščino in češčino, pa brez težav najdemo ustreznike teh izrazov tudi v drugih jezikih, kot npr. nemško sprichwörtlich: Ihr Glück ist schon sprichwörtlich, Ich habe, wie man sagt, in allen Ecken und Winkeln g;esucht, ali francosko Comme on dit, ali comme l'on dit, ^e i^enar^d cache sa queue; rusko kek rjiacHT Hapo^Haa My^pocTt ali kek b Hapo^e roBopHTca ffapenoMy KOHJO e 3y6bi He cMompmn; ali finsko Kuten sanotaan, om^a w^a^a mansikka, muu maa mustikka ipd. Tako se zdi, da so uvajalna sredstva zelo razširjena. Čep rav bi bilo treba natančneje določiti, kdaj in v kolikšni meri drži novogrška maksima J. R. Searla »Govori idiomatsko, če nimaš posebnih razlogov za neidiomat-sko govorjenje« (Searle 1979: 50), pa je na splošno sprejemljiva. Če predpostavljamo, da ima z idioma^skim govorom Searle res v mislih rabo stalnih besednih zvez in da meni, da je njihova raba knjižna norma, pa ostaja vprašanje, zakaj jih je potrebno pogosto napovedovati s posebnimi, tj. uvajalnimi sredstvi. Ali ta sredstva morda uvajajo nekatere manj znane stalne besedne zveze in ali pripravljajo poslušalca na to, kar bo sledilo, ali pa so morda stalne besedne zveze taka posebnost v jeziku, da morajo biti posebej označene? Splošnejše s tem povezano vprašanje je, kako pravzaprav prepoznamo stalno besedno zvezo, ko nanjo naletimo. Zagotovo pa ni res, da je raba uvajalnih sredstev obvezna. Upati je, da bo pričujoča analiza nakazala nekatere odgovore na ta vprašanja. L. 1998 (Čermak 1998) sem s korpusno analizo rabe rečenic v češčini uspel ugotoviti nekatere osnovne lastnosti vedenja rečenic v tem jeziku. Medtem ko je približno 80 % rabe rečenic prototipičnev smislu, da se uporabljajo kot splošne trditve, ki izražajo sprejete resnice in splošno znane izkušnje, da pravzaprav nekako upovedujejo predhodno omenjeni dogodek, dogajanje ipd., pa jih 18 % sodi med neprototipične, npr. za utemeljevanje, protivnost ipd. Dokazati želim, da raba uvajalnih sredstev pokriva obe vrsti oz. da je mogoče najti obe vrsti rabe. Za češčino je bilo dokazano, da je običajni, prototipični položaj rečenice za tem, na kar se nanaša, tj. dogodkom, dogajanjem ipd., kar najbolje ponazarja naslednja poved: Zlo občevanje kvari oliko, pravi grški pregovor, in v polariziranem svetu, v katerem živimo, ni čudno, da sta lepo obnašanje in olika izumrla. Dejstvo, da uvajalna sredstva (v našem primeru pii^a^^i grški pregovor) običajno nastopajo v določenem položaju glede na stalno besedno zvezo, zato se ponuja vprašanje, ali je morda med njima kakšna zveza. V nasprotju z rečenicami pa stalne besedne zveze nepovednega tipa praviloma ne povzemajo vsebine besedila v večji meri. Ta razlika in precejšnje število oblik in pojavitev uvajalnih sredstev sta predmet pričujoče analize (za nemščino gl. tudi Durčo 2002). V nadaljevanju bomo opazovali razliko med kolokacijskimi rekli in rečenicami, enim od podtipov povednih in predložnih stalnih besednih zvez (za razliko gl. Čermak 2001). Oba tipa stalnih besednih zvez bomo analizirali glede na njuno sopojavljanje z uvajalnimi sredstvi. 2 Rekla in njihova uvajalna sredstva Za izhodišče smo vzeli različne vire rekel in rečenic (med drugim Čermak v tisku, Collins Cobuild Dictionary of Idioms 1995, Ferguson 1983, Moon 1998, Whiting 1989). Če je le mogoče, smo za kriterij vključitve rekla ali rečenice v seznam za testiranje upoštevati podatek o pogostnosti rabe. Odločilni kriterij za končno vključitev je temeljil na pogostnosti v obeh obsežnih korpusih. Čeprav vsi štirje seznami, tj. 20 kolo-kacijskih rekel (na kratko kolokacij; 2.1.1-2.1.1.3) in 20 rečenic (2.1.2-2.1.2.3), v obeh jezikih morda niso čisto uravnotežen (kar posebej velja za angleščino, za katero v nasprotju s češčino (Čermak, v tisku) ne obstaja seznam najmanjše pogostnosti), pa vse končno vključeno gradivo zajema jedro rabe rekel. Razprava se torej nagiba v smer bistvenega gradiva, medtem ko je podrobnosti rabe mogoče najti na obrobju z manjšo pogostnostjo. To pa bo potrebno še raziskati. 2.1 Iskanje rekel v besedilu Običajno smo zabeležili vse oblike, ki spremljajo rekla v besedilu - le-te bi se sicer lahko zdele nebistven besedilni element, a usmerjajo pozornost k reklu. Pomembna je tako njihova pojavitev kot odsotnost. Vendar pa je število zabeleženih elementov premajhno in ga je zato treba pojmovati samo kot uvod v širšo raziskavo. V nadaljevanju smo za analizo izbrali različne funkcijske tipe rekel. 2.1.1 Kolokacijska rekla v besedilu in njihova uvajalna sredstva 2.1.1.1 Angleška kolokacijska uvajalna sredstva Seznam dvajsetih angleških rekel, ki smo jih analizirali v Britanskem narodnem korpusu (BNK), zajema tabela na naslednji strani. Rezultati te analize so bili precejšnje razočaranje. Presenetljivo je, da samo eno angleško reklo dvakrat uvaja neke vrste uvajalno sredstvo, in sicer dog in the manger spremljata a kind of in real^yr; I think the idea of hav^ing numbeis fi^om each firm is really a dog in t^he manger attitude 'Mislim, da ideja, da bi imeli številke vsakega podjetja, kaže res nevoščljiv odnos', kar poudarja in krepi pojav, ki ga ubeseduje reklo. Temu ustreza zelo nizko preliminarno razmerje dveh uvajalnih sredstev na 586 pojavitev (1 : 293). Tudi status uvajalnega really utegne biti v določenem pogledu vprašljiv, a se s tem tu ne bomo ukvarjali. Pogostnost Uvajalno Prevod v BNK sredstvo head and shoulders 218 0 daleč, mnogo came to a head 114 0 zaostriti se be in the doldrums 73 0 biti ~emeren before one's very eyes 39 0 pred o~mi the nooks and crannies 32 0 sleherni koti~ek lead/go astray 29 0 zavesti place in the sun 28 0 prostor pod soncem like a drowning man 22 0 voda te~i komu v grlo tough as old boots 8 0 neuni~ljiv be at daggers drawn 7 0 biti pripravljen na boj catch so. with his pants down 7 0 zasa~iti koga pri prepovedanem dejanju mad as hatter 6 0 blazen go to pot 5 0 propasti, iti k vragu fresh as a daisy 5 0 zelo svež let the grass grow under one's 5 0 korenine pognati feet cry wolf 5 0 po nepotrebnem povzročati preplah dog in the manger 4 2 nevoščljiv work like a Trojan 3 0 delati kot črna živina keep his hand in 2 0 ostati vključen out of a clear blue sky 2 0 kot strela z jasnega 2.1.1.2 Češka kolokacijska uvajalna sredstva Pogostnost v ČNK Uvajalno sredstvo Prevod vzit si do hlavy 1315 0 vtepsti si v glavo cerna ovce 323 0 črna ovca hodit/hazet flinta do žita 277 0 vreči puško v koruzo nechat nekoho na holickach 139 0 pustiti koga na cedilu prubirsky kamen 75 3 preizkusni kamen nebrat si servitky 74 0 povedati naravnost mit vystarano 73 0 biti brez skrbi vzit nohy na ramena 63 0 vzeti pot pod noge bejt padlej na hlavu 33 0 pasti na glavo kapka v mori 32 5 kaplja v morje mit nahnano 25 0 pognati strah v kosti/bati se dat nekomu co proto 17 0 ošteti koga/brati komu levite prasknout do bot 14 0 vzeti pot pod noge mit za ušima 12 0 imeti za ušesi mit hlad jako vlk 11 0 biti lačen kot volk dobrak od kosti 13 0 dobričina neslany nemastny 6 0 ne ptič ne miš/ne krop ne voda ptacek v kleci 4 0 ptič v kletki mit kachni žaludek 2 0 imeti želodec iz svinca ruže mezi trnim 1 0 cvet med trnjem Stanje v češčini je nekoliko boljše kot v angleščini. Češčina tu kot uvajalna sredstva uporablja dva tipa nedoločnih besed, od katerih vse kažejo visoko pogostnost v jeziku. Med njimi so pridevniki in prislovi hotovy 'pravi, dejanski', pravy pravi, resničen', npr. pravy prubifsky kamen, doslova 'dobesedno', pfimo 'naravnost, preprosto', členkapfece 'saj, vendar', vždyf 'saj, kajti', in štirikrat celo pridevnikpovestny 'legendaren, znamenit'. Razen zadnjega primera ne opazimo nobene določene težnje. Vse najdene oblike se uporabljajo kot tipična ojačevalna sredstva tudi v jeziku na splošno in usmerjajo pozornost na nekaj, kar je očitno in znano. Razmerje med uvajalnimi sredstvi in rečenicami je 8 : 3796 (tj. 1 : 474,5), kar je dvakrat več kot v angleščini. 2.1.1.3 Kolokacijska uvajalna sredstva v besedilu: povzetek Število pojavitev rekel v angleščini in češčini je različno; češčina ima v besedilu, morda presenetljivo, približno štirikrat več rekel kot angleščina. Vseeno pa je zaradi pomanjkanja primerljivih frekvenčnih slovarjev nemogoče priti do kakšnih jasnih in resnih sklepov. Vendar pa primerjava relativnih vrednosti v obeh jezikih kaže pomembno razliko: na primerljivo število kolokacijskih rekel gre v češčini po dvakrat več uvajalnih sredstev kot v angleščini. 2.1.2 Rečenice v besedilu in njihova uvajalna sredstva V raziskavi smo se skušali omejiti na rečenice z največjo pogostnostjo, ugotovljeno z drugo raziskavo (Čermak, v tisku). Tudi tu smo izbrali 20 rečenic. 2.1.2.1 Uvajalna sredstva rečenic v agleščini Iz tabele na naslednji strani so razvidna uvajalna sredstva štirih vrst: a) samostalniki kot npr. a^iom 'izrek', proverb 'pregovor, rečenica', r^a^im 'mak-sima, načelo', a^da^ge 'rek, pregovor', saving 'rek', i^ule 'pravilo', principle 'načelo', f^ct 'dejstvo', messagee 'sporočilo', conviction 'prepričanje', phi^ase 'fraza', argument 'dokaz', cliche 'kliše' (pogosto jim sledi ^a^t 'da', npr. message that 'sporočilo, da'); b) glagoli kot npr. remember 'spomniti se', conclude 'zaključiti, sklepati', co^-ment 'razložiti, pripomniti', decide 'odločiti (se)', assert 'trditi, izjaviti', point out 'opozoriti na kaj', counter 'odvrniti, ugovarjati'; c) besedne zveze kot npr. as they ^a^y 'kot pravijo', mind you 'upoštevaj(te)', so it is said 'menda', l^hey say that 'pravijo, da', on l^he basis/premise that 'na osnovi', to quote X 'če citiramo X'; č) drugo, večinoma prislovi in vezniki, npr. always 'vedno', really 'res', but 'vendar', though 'čeprav', if 'če' - then 'potem, torej', definitely 'res, vsekakor', w^ell 'dobro', so 'tako, torej'. Seveda se uvajalna sredstva v nekaterih primerih najdejo v različnih oblikah ali z dodatno besedo, npr. coommen^ing 'pripominjajoč, pripominjanje', he decided'odločil se je', coiningthephr^ase 'kovanje fraze', l^heg^r^m f^ctthat... 'kruto dejstvo, da ...', butt^^e idea ^as that 'ampak mišljeno je bilo, da'. Nekateri zanimivejši primeri v celoti: Contr^as^ing proverbs w^ith ponderous piroxe offers a w^ay in: 't^oo many cooks spioil the broth' is a f^r more expressive w^ay of saving: O^er^-ma^imi^a^ion of the wor^k for^ce is count^er^-pr^oduc^i^e becaause ^t inhibits the r^eaJi^a^ion ofa sa^is^act^oryout^come. 'Primerjava pregovorov z dolgočasno prozo nam nudi vpogled v zadevo: tako je npr. »Več kuha- Pogostnost v BNK Uvajalna sredstva Prevod 1 You cant have your cake and eat it 42 2 Da bo volk sit in koza cela. 2 There is no such thing as free lunch 36 5 Nič ni zastonj. 3 Prevention is better than cure 36 15 Bolje preprečiti kotzdraviti. 4 Chickens come home to roost 31 6 Kakor seješ, tako boš žel. 5 Every cloud has a silver lining 22 10 Za dežjemposije sonce. 6 Better late than never 18 4 Bolje pozno kot nikoli. 7 Discretion is best part of valour 15 9 Obzirnost je glavni del kreposti. 8 All's well that ends well 14 1 Konec dober, vse dobro. 9 Forewarned is forearmed 13 3 Svarilo je dobra obramba. 10 A bird in the hand is worth two in the bush 13 2 Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. 11 Let bygones be bygones 12 1 Kar je bilo, je bilo. 12 Practice makes perfect 12 5 Vaja dela mojstra. 13 Don't look a gift horse in the mouth 12 1 Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. 14 Like father like son 11 1 Jabolko ne pade daleč od drevesa. 15 An eye for an eye 11 3 Oko za oko, zob za zob. 16 An apple a day keeps the doctor away 11 4 Jabolko na dan varuje pred zdravnikom. 17 Once bitten twice shy 9 2 Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. 18 Two heads are better than one 8 2 Več glav več ve. 19 Charity begins at home 8 2 Bog je najprej sebi brado ustvaril. 20 Too many cooks spoil the broth 8 2 Preveč kuharic kašo spridi. ric spridi kašo« veliko učinkovitejši in slikovitejši izraz, kot če bi rekli »Prekomerno povečevanje delovne sile je neučinkovito, saj ovira uresničitev zaželenih rezultatov«'; The saying 'An apple a day keeps the doctor away' contains some truth. 'V izreku, da jabolko na dan varuje pred zdravnikom, je nekaj resnice'; ^e golden rule of banking is ^ 'zlato pravilo bančništva je ...'; If, however-, yoou get elected andyoou then ha^e t^o carry out^our policies, then ofcour^se yoou face the real w^orld and then yoou c^^ 't l^ave y^ourca^e ande^titproblem. 'Če pa si izvoljen in moraš izvajati svojo politiko, potem se seveda soočiš z realnostjo in nato s problemom, da mora biti volk sit in koza cela'; T^e old adage t^^at holds prevention is bet^t^er than cure 'Stari rek, ki pravi, da je preprečevati bolje kot zdraviti ...'; Deciding that discretion is best of valour Davidson beg^n . 'Ko se je odločil, da je obzirnost glavni del krepostnosti, je Davidson začel ...'. Včasih je sklicevanje na pregovor ali rek precej zastrto, saj je prisoten le namig na pregovor, kot npr. v ' Once bitten and things of that nature,' smiled Tuppe '»Kogar je kača pičila in take vrste stvari,« se je zasmejal Tuppe'. Včasih je rečenica nakazana s sklicevanjem na vplivnega avtorja, kot je npr. A^^l s w^ell that ends w^ell, to quote Shakespeare 'Konec dober, vse dobro, če citiramo Shakespearja'. Ali pa je morda zavit v humor, npr. v This seemis like looking a gift horse in the mouth buut ^ese things do occuir 'To se morda zdi, kot da gledamo podarjenemu konju na zobe, a take stvari se res dogajajo'. Če rečenice ne poznamo, jo je skoraj nemogoče prepoznati, če se uporablja kot citat v dobesednem govoru, npr. Then, thr^ough a loudspeaker, the mother t^old cheer^ing neighbours in Palermo, Sicily: 'An eye ^or an e^e, a t^oo^ f^or a t^oo^ and nudity f^or nudity^'Potem je mama po zvočniku povedala navdušenim sosedom v Paler-mu na Siciliji: »Oko za oko, zob za zob in golota za goloto«'. Kljub nizki pogostnosti in številu primerov nekatera uvajalna sredstva izkazujejo težnjo po ponavljanju, kar je znak, da utegnejo biti v jeziku stalna. Med pet najpogostejših sodijo sa^^ng 'pregovor, rek' (7-krat), a^lw^a^s 'vedno' (7-krat), t^ey say that 'pravijo, da' (5-krat), decide 'odločiti, zaključiti' (5-krat), principle 'načelo' (4-krat). Omejen vpliv na izbiro in obliko uvajalnih sredstev je mogoče pripisati občasnemu preoblikovanju rečenic v kaj drugega, kot npr. posamostaljenje v ^^lv^erlining. Tako je pri tej rečenici v sedemnajstih od dvaindvajsetih pojavitev. Zdi se, da iz še nepojasnjenih razlogov pomen rečenic morda v nekaterih primerih vpliva na izbiro uvajalnih sredstev. Tako sopojavitve glagola decide 'odločiti, zaključiti' z rečenico Discretion is be^tpa^rt ofvalour 'Obzirnost je glavni del kreposti' v skoraj 50 % primerov najbrž ni mogoče pripisati samo naključju. Opazimo tudi lahko, da ima najbolj pričakovan kandidat, namreč neposredno angleško poimenovanje pr^o^er^b 'pregovor, rečenica', zelo nizko pogostnost (1-krat); izpodrinilo ga je poimenovanje say^ing (7-krat), v nekoliko manjši meri tudi max^im (2-krat), adage (2-krat), axiom (2-krat) in podobni. To najbrž potrjuje misel, da običajni uporabniki ne morejo vedno poimenovati tipa in funkcije z ustreznim izrazom ali pa se temu izognejo iz kakšnega drugega, nam nejasnega razloga. Nizko pogostnost izraza proverb nekoliko izboljšuje dvojna pojavitev pridevnika pr^o^er^biaJ 'pregovorni'. Ko poskušamo ugotoviti tipe rečenic, ki se uporabljajo z uvajalnimi sredstvi, ne pridemo do nobenih jasnih zaključkov. Glede na to, da je v rečenici s fr^ee lunch 5-krat rabljeno uvajalno sredstvo, se zdi, da ni nobene očitne povezave med uvajalnim sredstvom in metaforično naravo rečenice. 20 angleških rečenic, vključenih v BNK, se pojavi 351-krat, skupno pa imajo 69 uvajalnih sredstev (19,65 %). Vse analizirane angleške rečenice imajo vsaj eno uvajalno sredstvo. 2.1.2.2 Uvajalna sredstva recenic v češčini Pogostnost v ČNK Uvajalna sredstva Prevod 1 Učel sveti prostredky 89 44 Namen posvečuje sredstvo. 2 Nic neni zadarmo 88 28 Nič ni zastonj. 3 Oko za oko, zub za zub 76 24 Oko za oko, zob za zob. 4 Mnoho povyku pro nic 71 0 Mnogo hrupa za nič. 5 Pravda vitezi 50 15 Resnica vedno pride na dan. 6 Vlk se nažral a koza zustala cela 48 16 Volk je bil sit in koza cela. 7 Nadeje umira posledni 44 9 Upanje umre zadnje. 8 Všechno zle je k nečemu dobre 40 10 Vsaka nesreča h kaki sreči. 9 Za malo penez malo muziky 40 5 Za malo denarja malo muzike. 10 Boži mlyny melou pomalu, ale jiste 39 6 Božji mlini meljejo počasi, a temeljito. 11 Když delaji dva totež, neni to totež 39 15 Dva človeka nikoli ne opravita istega dela enako. 12 Stara laska nerezavi 39 5 Stara ljubezen ne zarjavi. 13 Sliby chyby 3 12 Lepe besede niso dovolj. 14 Čas jsou penize 35 21 Cas je denar. 15 Kdo umi, umi 34 5 Kdor zna, ta zna. 16 S jidlem roste chuf 33 11 Z jedjo raste apetit. 17 Kdo hleda, najde 33 5 Kdor išče, ta najde. 18 Pozde bycha honit 32 3 Po toči zvoniti je prepozno. 19 Šaty delaji človeka 32 10 Obleka naredi človeka. 20 Všude dobre, doma nejlip 32 10 Povsod je lepo, doma pa najlepše. Podobno kot v angleščini, smo tudi tu našli štiri osnovne vrste uvajalnih sredstev, in sicer: a) samostalnike, npr. axiom 'aksiom', heslo 'geslo', pofekadlo 'rek', pravidlo 'pravilo', prikazani 'zapoved', prislovi 'pregovor', rčeni 'reklo', kredio 'verovanje', skutečnostže 'dejstvo, da', slogan 'parola', uslovi'fraza, izrek', z^a^^a^da 'princip', z^ak^on 'zakon'; b) glagole, npr. dbä^t l^oho 2^e 'biti pozoren na/paziti na', dokazovat 2^e 'dokazovati', pla^t^^t ž^e 'držati, veljati', potvr^ova^t 'potrjevati', rikat si 'reči si', u/včfit 'verjeti', včdčtže 'vedeti'; c) fraze, npr. da se rict že 'mogoče je reči', jak je vidčt/jak vi^iš 'kot je videti/kot vidiš', /akserika 'kot pravijo',7ak užt^o b)y^ä 'kot je običajno', jez^n^^o^e 'znano je', jak z^nä^o 'kot vemo', rika se/rikava se 'pravijo'; č) druga, večinoma prislove, členke ali veznike, npr. ale 'a, ampak', holt 'samo', jen^e 'vendar, samo da', koneckoncu 'konec koncev', nebof 'kajti, zakaj', ov^em 'seveda', prot^ože '(zato) ker', v^ak 'vendar, toda, pa'. Nekatera uvajalna sredstva, posebno samostalniška, nastopajo z dodatnim določilom, ki izraža razmerje govorca do česa ali utrjuje, poudarja njegovo veljavnost, npr. nemr^avne heslo 'nemoralno geslo', cynickf nä^or 'ciničen nazor', dnes opet modni heslo 'danes spet modno geslo', plati jen relativnč 'drži le relativno', mčlo byplatit 'naj bi veljalo'. Nekaj primerov: V modernidopravčplati vi^c nežjinde, ž^e čas jsou penize 'V sodobnem prometu bolj kot kje drugje velja, da je čas denar.'; Zn^m je^no prislovi, co pravi, že stara laska nerezavi a v tom je asi cela vada 'Poznam pregovor, ki pravi, da stara ljubezen ne zarjavi in ravno v tem je verjetno problem.'; Jadro jeho mySlenkoveho arzenalu tvori pravč zasada učel svčtiprostfedky 'Jedro njegovega miselnega arzenala tvori ravno princip namen posvečuje sredstvo.'; Dčla to šalamoun-sky podle hesla, aby se vlknažrala koza zustala cela 'To počne po salomonsko in se drži gesla, naj bo volk sit, koza pa ostane cela.'; fukala jsem na strojimetodou Kdo hledä r^ajde 'Tipkala sem po metodi Kdor išče, ta najde.'; Po let^ech put^o^änf jsem však dospel k tomu, že vsude dobre doma nejlip 'Po letih potovanja sem spoznal, da je povsod lepo, doma pa najlepše'. Ljudska ali splošna in s tem anonimna veljava rečenice se nekoliko spremeni, hkrati pa tudi utrdi, če je navedeno, da jo uporablja znamenita oseba, npr. c^t^^t z Masa^ryk^a 'citat iz Masaryka'; Husova slova 'Husove besede'; podle biblickeho/staro^äkonnfho X'po svetopisemskem X'. Tudi pri izrazu prikazani 'zapoved' gre očitno za sklicevanje na Sveto pismo in prav tako sodi v to skupino. Omeniti velja, da samo ena češka rečenica ni imela uvajalnega sredstva v nobeni pojavitvi. Tudi tu ponavljanje določenih uvajalnih sredstev nakazuje določeno stalnost in ustaljenost. Med pet najpogostejših čeških uvajalnih sredstev, ki so se pokazala v tej analizi, sodijo h^es^o 'geslo' (30-krat), prislovi 'pregovor' (16-krat), p^a^t^it 'veljati' (14-krat), a^^e 'toda, ampak' (14-krat), z^^^a^da 'načelo' (12-krat). Vendar pa češki govorci nimajo toliko težav pri prepoznavanju rečenice in njenega jezikoslovnega poimenovanja kot angleški. 20 čeških rečenic je bilo v ČNK uporabljenih 931-krat, od tega je imelo 254 (več kot 27 %) primerov nekakšno uvajalno sredstvo. Našli smo 104 različna uvajalna sredstva, kar kaže na težnjo po improvizaciji, in le majhno število takih, ki bi jih lahko imeli za ustaljena in stalna. 2.1.2.3 Uvajalna sredstva rečenic v besedilu: povzetek Skupno število angleških rečenic je veliko manjše od števila čeških. Ne glede na to pa je tudi razmerje med uvajalnimi sredstvi in številom pojavitev rečenic nekoliko manjše v angleščini kot v češčini, in sicer 19,6 % proti 27,3 %. Glede na to, da smo izbrali približno enako znane rečenice, bi nadaljnja analiza lahko načela vprašanje možne povezave med rabo uvajalnih sredstev in njihovo ustaljenostjo (neustaljeno-stjo). Kar zadeva izbiro oblike uvajalnih sredstev, pa se postavlja vprašanje, kakšna je splošna težnja: stavčna oblika rečenice ne zahteva nujno rabe stavčnega uvajalnega sredstva. Rezultati jasno kažejo prevlado samostalniških uvajalnih sredstev; razlog je predvsem v dejstvu, da ne v enem ne v drugem jeziku ne obstaja glagol, povezan z rabo rečenic. V češčini bi morda lahko videli zametek take težnje v rabi glagola p^a^t^it^, plati 'velja', a njegova angleška ustreznica l^o^dje le obrobnega pomena. Medtem ko je izbor glagolov precej širok in ne kaže na to, da ima kakšen glagol prednost, pa je pri samostalnikih videti, da se precej uporabljajo le nekateri. Obenem se samostalniška uvajalna sredstva nekoliko ločujejo po pomenu: zdi se, da z izjemo popolnoma formalnih (gl. 2.3) angleški govorci neradi poudarjajo pomene kot resnica, modrost, geslo, pravilo, medtem ko so pri čeških govorcih pogosti. Malenkostna razlika je tudi v rabi nekaterih določil. Medtem ko ima angleščina rada prilastek star (star rek, star pregovor, 4-krat), kar poudarja časovno vrednost, pa češčina posega po pridevniku z^nä^^y 'znan' (zname prislovi 'znan pregovor', 8-krat), ki poudarja splošnost rečenic. 2.2 Iskanje uvajalnih sredstev v besedilu Ko smo pregledali uvajalna sredstva skozi prizmo izbranih stalnih besednih zvez obeh tipov, se nam ponujajo v samostojno analizo v obeh korpusih. Pri tem bomo skušali prepoznati tista uvajalna sredstva, ki se zdijo običajna in pomembna tako za rekla kot za rečenice. Doslej smo našli le nekatere od teh uvajalnih sredstev (v 2.1) in jih pregledali glede na njihovo sopojavljanje s (kolokacijskimi) rekli, namreč prove^r-bial, pr^o^er^bially v angleščini in prislovečny, prislovečnčv češčini. 2.2.1 Kolokacijska uvajalna sredstva (v angleščini in češčini) Pogostnost v BNK/ČNK Z rekli proverbial 161 61 proverbially 19 1 pfislovecny 343 101 pnslovečne 21 1 Presenetljivo je, da so ti rezultati popolnoma drugačni od vtisa, ki bi ga utegnila oblikovati doslejšnja raziskava (2.1.1.1-2): pokazala ni niti enega ustaljenega uvajalnega sredstva v angleščini in zelo malo v češčini. Največja in najbolj presenetljiva razlika je v pogostnosti: češčina uporablja na 100 milijonov besed pridevniško uvajalno sredstvo več kot dvakrat pogosteje od angleščine (343 : 161). Po drugi strani pa je razmerje njihove rabe z rekli skoraj popolnoma enako v obeh jezikih. Preprosteje povedano: približno vsaka tretja raba teh pridevniških uvajalnih sredstev je z reklom; gre za očitno težnjo, ki jo je treba poudariti. Ni presenetljivo, da sta prislovni uvajalni sredstvi proverbially, prislovečnč precej obrobni in nepomembni v obeh jezikih. Možni kandidati za nadaljnjo analizo bi bili lahko še drugi pridevniki, npr. češki povčstny 'znamenit' ali angleški tj^adi^ional 'tradicionalen'. Seveda pa se tu zastavlja bolj teoretično vprašanje. Pridevnika pr^o^er^bial in prislo-večny\ obehjezikih pogosto služita kot metalingvistično sredstvo in njuna raba običajno sodi k analizi v tem smislu, da se z njuno omembo uvaja orodje, ki kaže reklo ali njegov del. Teh naravnih metalingvističnih sredstev in njihove rabe pa ne gre mešati z razgrajevanjem rekel na sestavne dele, kar je priljubljen dokaz tistih jezikoslovcev, ki skušajo dokazati, da je tako pomen rekla kot tudi njegovo obliko mogoče razgraditi, "analizirati". Povedano pa ne drži - že sam obstoj in raba pridevnikov pr^o^er^bial in prislovečny kaže prav nasprotno, saj sodita v drugo jezikovno ravnino in imata drugo jezikovno funkcijo (Čermak 2001). Če na ta uvajalna sredstva gledamo kot na besedilne metalingvistične kazalce, potem ni nenavadno, da so dovoljena le kot možnost, ki navidezno razgrajuje oblikovno celost rekla. Primeri: (1) This, ofcour^se, may be the proverbial 'chicken and the egg sil^ua^ion'; (2) We proverbially th^^nk of t^o^^ing a penny a^t r^andom 'To seveda, je lahko situacija kot v pregovoru kaj je bilo prej - kura ali jajce'; 'Pregovorno verjamemo v slučajnost pri metanju kovanca'; (3) Je t^ohandrko^änfopfislovečny ko^fchlup 'To je kot barantanje za pregovorno oslovo senco'; Velmi snadno os^atnfm ukä^^et^e pfislovečna ^äda 'Drugim brez težav obrnete pregovorni hrbet'; (4) 90 % ^edo^ce, kt^er^e nejsou pfislo-večne nikdy videt '90 % ledene gore, ki jih pregovorno nikoli ne vidimo'. 2.2.2 Uvajalna sredstva rečenic Izbrali smo uvajalna sredstva, ki smo jih večinoma našli v zgornji analizi (2.1.2) in preiskali oba korpusa glede na njihovo sopojavljanje z rečenicami, kar smo kasneje primerjali z njihovo splošno pogostnostjo. Mnoga uvajalna sredstva, ki so splošne narave, so zelo pogosta v BNK in ČNK, zato smo v teh primerih lahko uporabili le omejene naključno izbrane vzorce. Če smo v vzorcu našli rečenice, smo ocenili njihovo število za celotni korpus (označeno z *). Ker smo že opravili preliminarni izbor čeških uvajalnih sredstev v eni od prejšnjih razprav (Čermak 1998), smo v pričujočo analizo vključili le najvidnejše. To pojasnjuje mnogo daljši začetni seznam za angleščino, ki je bil tu pregledan, analiziran in iz katerega je bil končno napravljen izbor. Nismo pa raziskali neuvajalne vloge teh oblik, čeprav bi bilo to zanimivo. 2.2.2.1 Uvajalna sredstva rečenic v angleščini Rezultati, kot so prikazani v tabeli na naslednji strani, delno potrjujejo, delno spreminjajo, kar se je pokazalo na vzorcu samo dvajsetih rečenic (2.1.2.1). Če bi preračunali, bi bil seznam uvajalnih sredstev, ki razmeroma pogosto spremljajo angleške rečenice, naslednji (vrednosti v odstotkih): pr^over^b (62,6), ^d^ge (38,3), as they say (3,4), principle (2,8), they^a^y (2), saving (1,1), mind ^ou (0,72), phr^ase (0,65). Jasno je, da sta le proverb in adage pomembna kot ustaljeni in stalni uvajalni sredstvi, vsa ostala pa so le obrobna, saj stojijo ob naključnih in improviziranih tvorbah in v takih rabah. Pogostnost v BNK Z recenicami you know 'veš' 42477 0 remember 'zapomni si/spomni se' 18456 0 saying 'rek' 17958 200* principle 'načelo' 8106 225* truth 'resnica' 7935 0 expression 'izraz' 7226 0 they say 'pravijo' 3087 62* phrase 'fraza' 3044 20* wisdom 'modrost' 1542 0* mind you 'zapomni si' 1382 10* it is said 'pravijo' 566 0* slogan 'geslo' 463 0 it is known 'znano je' 340 0 so to speak 'tako rekoč' 353 0 motto 'moto' 336 1 idiom 'reklo' 270 0 as they say 'kot pravijo' 232 8 it is claimed 'trdijo' 195 0 adage 'rek' 115 44 (it is) common knowledge 'splošno je znano' 102 0 proverb 'pregovor, rečenica' 99 62 catchphrase 'krilatica' 53 0 2.2.2.2 Uvajalna sredstva recenic v cešcini Pogostnost v ČNK Z recenicami heslo 'geslo' 5128 45* prislovi 'pregovor' 978 398 porekadlo 'rek' 117 40 jak znamo 'kot vemo' 703 27 jak se rika 'kot pravijo' 439 20 Številke za cešcino so nekoliko drugačne od tistih za angleščino. Seznam vključuje naslednja uvajalna sredstva (v odstotkih): prislovi (40,7), porekadlo (34,2), jakse fika (4,6), jak znamo (3,8), heslo (0,9). Tudi tu imata le prvi dve možnost biti ustaljena uvajalna sredstva rečenic, medtem ko so ostala le obrobnega pomena. Presenetljivo je, da je razmerje med uvajalnimi sredstvi in rečenicami nekoliko višje v angleščini kot v češčini (62,6 % : 40,7 %). 2.3 Delitev uvajalnih sredstev rečenic Upoštevaje vsa uvajalna sredstva iz obeh korpusov, vključno z njihovim obnašanjem v sobesedilu in z dodatnimi določili, jih bomo skušali klasificirati. Upoštevati je treba vrsto posebnosti, ki smo jih odkrili doslej, npr. njihovo obliko/pomen, (ne)ustaljenost ((ne)sistemski značaj), (ne)standardno rabo ipd. Proučili smo podatke iz besedilne rabe najpogostejših rečenic (kot v 2.1.2). 2.3.1 Formalna uvajalna sredstva A. Standardna uvajalna sredstva To so ustaljene in stalne besede in besedne zveze, ki pogosteje spremljajo rečenice. Očitno pa obstaja težava pri njihovem prepoznavanju v rečenicah. Zato je nekaj tekmovalnosti v oblikah, najdejo pa se tudi alternativne oblike, med njimi ad^ge, proverb, r^a^i^, saving, (as) they say in v češčini prislovi, pofekadlo, heslo, jak se fika, jak znamo. Za razliko od angleščine je v češčini precej pogost glagol p^a^i 'velja'. Obstajajo pa še druge razlike. a) Tip: v tej vlogi se najdejo predvsem samostalniki, sledijo pa jim glagolske besedne zveze: Prislovi, že šaty dčlaji človeka, plati jenom relativne 'Pregovor, da obleka naredi človeka velja samo relativno'. So ma^be it''s tr^ue what they say about every silver lining having a cloud 'Torej je morda res, kar pravijo: sonce posije za vsakim dežjem.' Jsou lide, pro k^er^e plati, že učelsvčti prostfedky 'Obstajajo ljudje, za katere velja, da namen posvečuje sredstvo'. b) Položaj: Uvajalna sredstva se nahajajo kot pojasnilo pred rečenico v besedilu: The old adage 'pr^ct^ice i^ak^es perfects' must be l^ept in mind when one begins to despair. In 1905, something happened; a silver lining on t^he c^o^d of doom. 'For^ewar^-ned is forearmed', as they say, and t^e defeat of the murderous invaders proved easy 'Ko začne človek obupavati, mora pomisliti na stari rek »vaja dela mojstra«. Leta 1905 se je nekaj zgodilo; za usodnim dežjem je posijalo sonce. »Svarilo je dobra obramba«, kot pravijo, in poraz morilskih napadalcev je bil lahek.' Sliby Jsou chyby -pravi českepfislovi'Lepe besede niso dovolj - pravi češki pregovor'. Rika se sliby -chyby 'Pravijo - lepe besede niso dovolj'. Zadnja dva primera ponazarjata, da se enako uvajalno sredstvo lahko uporablja v obeh položajih, pred in za rečenico. B. Nestandardna uvajalna sredstva Ta zajemajo najrazličnejše besede in besedne fraze, ki se govorcu zdijo primerne za to vlogo. Čeprav je tu mogoča tudi improvizacija, pa vendarle izbira vrst in oblik teh sredstev ni neomejena, prim. r^u^e 'pravilo', idea 'ideja', policy 'pravilo', notion 'stališče' ali v češčini z^as^da 'načelo', tez^e 'teza', ^ak^ik^a 'taktika', fi^ozof^e 'filozofija', potvrdit 'potrditi', vefit 'verjeti' ipd. Zdi se, da angleščina ne uporablja glagolov v tolikšni meri kot češčina (zadnja dva primera). Seveda pa bo šele veliko obsežnejša raziskava končno lahko pojasnila razloge za izbiro ene ali druge oblike. Omejena izbira se lahko tudi eksplicitno izraža, npr. He is widely credited wit^h coining the phrase 'There ain't no such thing as a free lunch' 'Znan je po kovanju rekov »Ni take reči, kot je brezplačno kosilo.«'. a) Tip: Izbira oblik, ki se uporabljajo, je veliko širši; poleg samostalnikov in besednih zvez se uporabljajo še nekateri drugi glagoli in posebno v češčini tudi členki in vez-niki: Louis Gerstner c^^a^rly decided ^h^a^t discret^ion ^as the bet^terpar^t of^alour when it ca^m^e to fa^cing the blue rinse br^igade 'Louis Gerner se je očitno odločil, da je obzirnost glavni del kreposti, ko se je treba soočiti z brigado'. Ovšem slibyjsou ch^by 'Seveda samo lepe besede niso dovolj'. b) Položaj: Tudi tu uvajalna sredstva nastopajo v obeh položajih, tj. pred in za rečenico, npr. Nikdy ani na vtefinu nezapochybuje, že učel svetiprostredky 'Nikoli niti za trenutek ne podvomi o tem, da namen posvečuje sredstvo'. Učel sveti prostredky - pravi lidova moudrost 'Namen posvečuje sredstvo - pravi ljudska modrost'. 2.3.2 Pomenska uvajalna sredstva V nasprotju s formalno skupino uvajalnih sredstev na ta gledamo s stališča vrednosti in odnosa, ki ga želi govorec izraziti. Večinoma, a ne vedno, je to doseženo z uvajalnim sredstvom iz prve skupine z dodatnim prilastkom ali frazo. A. Izražanje odnosa a) Standardna raba Pri standardni rabi se s splošno veljavnostjo rečenice strinjamo in jo potrjujemo, kar je izraženo na različne načine. Lahko gre za preprosto sprejemanje rečenice, kar je najpogosteje in najbolj nevtralno. Včasih pa uvajalno sredstvo nakazuje, da se rečeni-ca uporablja za običajnost dogodka, s tem ko se mu pridene neka znana oznaka. Lahko pa gre za govorčevo željo, izraziti spoštovanje do ugledne osebe, ki stoji za rečenico, ali prepričati poslušalca o njeni vrednosti, npr. They say two he^ds ar^e bet^ter than one 'Pravijo, da več glav več ve'. Ne nadarmo rika: Kdo hledä, najde 'Ne pravi zaman: Kdor išče, ta najde'. 'So all's w^ell that ends w^ell, to quote Shakespeare,' she said cheerfully '»Konec dober, vse dobro«, če citiramo Shakespearja, je dejala veselo'. Husova slova "Pravda vitezi" kračeji dejinami a odmitaji uznavat hranice 'Husove besede »Resnica zmaguje« še naprej korakajo skozi zgodovino in ne priznavajo meja'. Včasih se govorec zateče k pozivu, priporočilu ali opominjanju: Remember: Pr^actice makes perfect 'Zapomni si: Vaja dela mojstra. Izplača si zapomniti, da »vaja dela mojstra.«' It is worth remembering ^a^t 'pra^c^ice m^ak^es perfects. Nenapada vas, že všude dobre doma nejlip? 'Vam nikoli ne pride na misel, da je povsod lepo, doma pa najlepše?' Neposredno potrjevanje se kaže v naslednjih primerih: This dual a^pproa^ch oft^en ^orks, proving that two heads are better than one 'Ta dvojni pristop pogosto deluje, kar dokazuje, da več glav več ve.' S jidlem roste chuf o tomto prislovi jsme se opet moh/ipresvedčit 'Bolj ko ješ, bolj si lačen - o tem pregovoru smo se znova lahko prepričali'. Lahko se poudarja veljavnost rečenice, npr. What^ever the tr^uth, the NASA t^ea^m insists ^a^t the Pinat^ubo cloud does have one silver lining 'Resnici na ljubo, Nasin tim vztraja, da bo pri Pinatubu za dežjem zares posijalo sonce.' Posebna raba je v primeru, ko je veljavnost rečenice predstavljena kot prototipična in kot zgled, kar je doseženo z njeno rabo v primeri, npr. Now she ^eels it's a t)it like looking a gift hor^se in t^e mouth 'Sedaj se ji zdi, da je to nekaj takega, kot bi gledal podarjenemu konju na zobe'. b) Modificirana raba Veljavnost rečenice se včasih ne sprejema v celoti; govorec jo morda želi izpodbijati ali oslabiti, npr. /t w^on 't be ve^ry good for the pet^r^ol companies, but every cloud tends t^o have its silver lining, 'Bet^ter la^e than ne^er' being his unoriginal version of the truth 'To ne bo dobro za naftne družbe, toda za vsakim dežjem rado posije sonce. »Bolje pozno kot nikoli« je njegova neizvirna različica resnice'. V nekaterih primerih je rečenica ovržena (zanikana), izraža pa se nasprotno, npr. Pr^avda zkratka prestala vitčzit 'Resnica je skratka nehala zmagovati'. Nemohl prij-mout, že učel svčti prostfedky za každou cenu 'Ni se mogel sprijazniti, da namen posvečuje sredstvo za vsako ceno'. B. Utemeljevanje/manipulacija Končno pa raba uvajalnega sredstva lahko nakazuje, da govorec, ki v glavnem sprejema resnico, izraženo v rečenici, uporablja rečenico bolj prefinjeno, da bi z njo podprl svojo utemeljitev, kot splošno sprejet razlog ali motivacijo za ukrepanje ali celo kot cilj svojega delovanja ali obnašanja. a) Utemeljevanje: On the basis that 'forewarned is forearmed' ^e fundamental principle underlying t^e Companies Acts has been that of disclosure. But perhaps a bet^t^ert^^t^^e might be how t^o prevent things going wrong;, on the argument ^ou knowthat pr^e^ention is bett^er than cur^e 'Na osnovi tega, da »je svarilo dobra obramba«, je bilo razkrivanje temeljno načelo ukrepanja družb. Toda morda bi bil boljši naslov Kako preprečiti, da bi šle stvari narobe, na podlagi dejstvo, da je bolje preprečiti kot zdraviti.' Protože čas jsoupenize, v kapitalismu by se to stavat nemčlo 'Ker je čas denar, se to v kapitalizmu ne bi smelo dogajati'. b) Vzročnost: Even if a money cost can't be put on it^, then prevent^ion is bet^ter than cur^e . Charity begins a^t home, she concluded ^ 'Tudi če se tega v denarju ne da ovrednotiti, je preprečiti bolje kot zdraviti ... Bog je najprej sebi brado ustvaril, je zaključila ... ' c) Drugo: Cilj delovanja je mogoče videti v češkem primeru To se ma delat tak, aby se vlknažral a koza zustala cela 'To je treba narediti tako, da bo volk sit in koza cela'. Drugi tip rabe (okoliščinski, ki uvaja možnost) se najde v When it comes to w^omen, Clint Eastwood likes t^o have his cake and eat ^t 'Ko gre za ženske, si Clint Eastwood rad privošči le najboljše.' 2.3.3 Mešana uvajalna sredstva (izrazno-pomenska) Seveda pa oba tipa, oblikovni in pomenski, lahko soobstajata, kot je videti iz nekaterih gornjih primerov. Oglejmo si še dva: Hodi se na t^o česke prislovi - ja^o treba Sliby, chybby 'Temu ustreza češki pregovor - kot na primer Lepe besede niso dovolj'. But as the old saying goes, ^t:'s bett^er ^a^e than ne^er, and bet^ter never late! 'Toda kot pravi stari pregovor, bolje pozno kot nikoli, še bolje pa nikoli pozno!' Češki obenem izbere rečenico (treba 'na primer'), jo poimenuje (českeprislovi 'češki pregovor') in izrazi njeno ustreznost (hodi se 'ustreza'). Angleški primer nakazuje z obliko, vendar ne ustrezno, da gre za rečenico (as the o^d savingg;oes), uporablja rečenico kot osnovo za nadaljnje preoblikovanje in poudarjanje njene veljavnosti (and bet^ter ne^er lat^e). 3 Sklepi Čeprav so dosedanji rezultati te omejene analize vzpodbudni in poučni, bo potrebna nadaljnja raziskava na osnovi več podatkov. Vendar pa velja tu zapisati nekaj zaključnih misli. Četudi nobeno posamezno uvajalno sredstvo ne zapolnjuje izključno te vloge, kar bi pomenilo, da monopolizira uvajalno vlogo, pa je pri nekaterih uvajalnih sredstvih ta težnja jasno izražena. Recenica ^ uvajalno sredstvo (pogostnost v številkah) Uvajalno sredstvo ^ recenica (pogostnost v %) 1 saying 7 x 1,1 -5 2 principle 4 x 2,8 -4 3-7 phrase 2 adage 2 x 38,3 -2 axiom 2 maxim 2 (as) they say 5 5,4 -3 8-9 cliche 1 t is said 1 proverb 0 x 62,6 -1 1 heslo 30 x 0,9 -5 2 prislovi 17 40,7 -1 3 zasada 13 4 plati 13 5 rika se 8 6 rceni 5 7 jak se rika 3 4,6 -3 8 üslovi 3 9 jak znamo 2 3,8 -4 10 porekadlo 2 x 34,2 -2 Pomensko in pragmatično rečenice izražajo resnico (kar se neprestano ponavlja), ki je splošna, tipična in pogosto sprejeta kot zavezujoča in uradno znana večini uporabnikov. Na tem mestu nismo proučevali tipov govornih položajev, v katerih se rečenice uporabljajo, ampak smo jih preprosto sprejeli kot dejstvo. Najverjetneje je prototipičen položaj med sogovornikoma, ki se poznata in kjer je treba upoštevati razliko med starejšim in mlajšim ter bolj in manj izkušenim. Zdi se, da raba uvajalnih sredstev to potrjuje. Ker naj bi bil govorec bolj izkušen in starejši v tej dvojici, uporablja uvajalna sredstva in rečenice on. Potemtakem naj bi se rečenice in njihova uvajalna sredstva pretežno uporabljali v premem govoru, kar pa ne velja za kolokacijska rekla. V praksi pa je razlika med premim in odvisnim govorom precej nejasna in ju je pogosto težko razlikovati. Čep rav se uvajalna sredstva ločijo po pogostnosti in oblikah, pa ni nobene bistvene razlike v njihovem pomenu in vlogi glede na rabo z rekli in rečenicami. Po vlogi je rečenice mogoče uvrstiti v dva glavna razreda, in sicer v dejanskega (govorca zavezuje k resnici) in usmerjevalnega (ki si prizadeva doseči določen učinek na poslušalca; gl. Čermak v tisku). To je mogoče spoznati prav iz pomenskih tipov uvajalnih sredstev, a na tem mestu ne podajamo nobenih določnih ugotovitev v tej zvezi. Poleg očitne metalingvistične vloge uvajalnih sredstev (gl. 1, 2.2.1) se ob nekaterih uvajalnih sredstvih najdejo tudi prvine povezovalne vloge sporazumevanja (ali skupnosti po Malinowskem in Jakobsonu). Taka raba uvajalnih sredstev, kot npr. as they say, očitno ustvarja zaželeno ozračje ali vzdržuje medčloveško zvezo, kar je bistvo povezovalne vloge. Med jezikoma smo opazili nekaj manjših razlik: nekatere je mogoče pripisati dejstvu, da sta jezika tipološko različna (npr. češčina teži k rabi glagolov v vlogi uvajalnih sredstev). Rezultate raziskave rečenic in uvajalnih sredstev, ki so nam služili za ločeni izhodišči, povzemamo številčno rangirane v razpredelnici na prejšnji strani (x zaznamuje različnost, : podobnost). Literatura Collins Cobuild Dictionary of Idioms, 1995. Ur. J. Sinclair, G. Fox, R. Moon. London: HarperCollins. ČermAk, F,, 1998: Usage of Proverbs: What the Czech National Corpus Shows. Europhras '97. Ur. P. Durčo. Bratislava: Akademia PZ. 37-59. --2001: Substance of Idioms: Perennial problems, Lack of Data or Theory? International Journal of Lexicogra^phy 14. 1-20. — v tisku: Paremiological Minimum of Czech: The Corpus Evidence. — v tisku: Propositional Idioms. Durčo, P., 2002: Parömiologische Konnektoren oder »Wie der Volksmund so schön sagt«. E. Piirainen, I. P. Piirainen, Hrsg.: Phraseologie in Raum und Zeit, Hohengehren: Schneider Verlag. 203-212. Ferguson, R., 1983: The Penguin Dictionary of Proverbs, Harmondsworth. Moon, R., 1998: Fix^ed Expressions and Idioms in English: A Corpus-Based Approach, Oxford: Clarendon Press. Searle, J. R., 1979: Expression and Meaning: Studies in the Theory of Speech Acts. Cambridge: Cambridge U. P. Whiting, B. J., 1989: Modern Proverbs andProieerbiaJ Sayings, Cambridge, Harvard: Mass, U. P. Iz angleščine prevedla Marta Pirnat - Greenberg, Summary It seems that many an idiom is introduced, when used, by a kind of introducers, such as so to speak, abych tak reki. This has been explored on the Br^^^sh Na^^iona^I Corpus (http://info.ox.ac.uk/bnc) and C^e^h National Corpus (http://ucnk.ff.cuni.cz), each having 100 million words. At the same time, it seems that the phenomenon may have a more general character, see, for example, German sprichwörtlich, French Comme on dit, or comme l'on dit, Russian KaK rjiacHT eapofleaa My^pocTt, KaK B eapofle roBopHTca, Finnish Kuten sanotaan. But there may be more such forms in use, cf. Evil communications corrupt good manners, says a Greek proverb, and in the polarised world we live in it is not surprising that good manners and etiquette have gone by the board. In the following, such introducers have been researched both for collocation idiom and sentence idioms, namely proverbs (for the distinction, see Čermak 2001). Search for these started with examination of texts and basic, i.e. 20 most common idioms in both languages, including dog in the manger, work like a Trojan, keep his hand in, out of a clear blue sky in English and vzit si do hlavy, černä ovce, hodit/häzet Uinta do ž^ita, nechat nčkoho na holičkach. It has been found out that for English there are some 2 introducers found per 586 occurrences (1: 293), namely proverbial, while for Czech the introducer to proverb ratio 8 : 3796 (i.e. 1 : 474,5), such as hotovy^, pravy^, praiyy. For the 20 most common English proverbs, such as You can't have your ca^e and eat it, There is no such thing as free lunch, Prevention is better than cure and the 20 Czech ones, such as Učel svčti prostredky, Nic neni zadarmo, Oko za o^o, zub za zub, more introducers have been found. The top 5 English introducers include saying (7x), always (7x), they say that (5x), decide (5x), principle (4x), the overall figures being: 351 proverb ccurrences having 69 introducers altogether (19,65%), while the top 5 Czech introducers heslo (slogan 30x), prislovi (proverb 16x), platit (hold 14x), ale (but 14x), zasada (12x) have been used 254 times in the CNC (over 27 % proverbs thus have an introducer). A dominance of nominal introducers versus verbs is evident here, cf. the English old (old ada^g^, old saying, 4x) versus the Czech znämy(8x). Reversing the search and concentrating on introducers as a starting point, again, the most common collocation idiom introducers, namely proverbial, proverbially, pfislovečny, prislo-večnč, have been examined. It has been found out that Czech uses adjectival introducers twice more than English (343: 161) in 100 million words. Another observation was that words such as proverbial and pfislovečny function as typical metalinguistic means for analysis. The English proverb introducers include (in %) proverb 62,6, adage 38,3, as they say 3,4, principle 2,8, they say 2, saying 1,1, mind you 0 ,72, phrase 0,65, while the Czech ones are prislovi 40,7, porekadlo 34,2, jakserika 4,6, jakznamo 3,8, heslo 0,9. The overall Introducer : proverb ratio is higher in English than in Czech (62,6% : 40,7%). Finally, a classification of introducers is offered, both along the formal and sementic aspects and functions. Some of the major results: - There is no monopolous use of introducers, but certain tendencies - Semantically and pragmatically: introducers signal types of situation in which proverbs are used. In direct speech, there is a relation to be found between two partners knowing each other, a distinction older-younger and experienced-less experienced. - There seems to be no basic difference in meaning and function between introducers used with the collocation and proverbial idioms. - Functionally: proverbs belong to two major classes, the factual one (committing the speaker to the truth) and voluntative or directive one (aiming at producing some effect on the hearer) - A pronounced tendency for application of the metalinguistic function of the introducers is seen, but also of elements of the phatic communicative function (or communion, following Malinowski and Jakobson) - There is a number of minor differences between both languages observed, some of which (as the Czech tendency to use verbs for the introducers) might be attributed to different typological status of these languages.