NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC. Mitja Umnik 21. november 1991 • številka 46 • leto XLV • cena 49 tolarlet Hvala se pod mizo vala Kupcem stanovanj v Celju naprtili plačilo davka - komentar na 2. strani Novorojenčkov ne cepijo Iz Beograda cepiva proti tuberkulozi ne do- bijo več, od drugod tudi ne. Stran 7. V pričakovanju Miklavža Evropska palica udarja tudi po gospodar- stvu na Celjskem. Stran 5. Stran 4 Tekstilci na kolenih stran 13 Rokoometašem Bloudkova nagrada stran 6 Pomagamo Dubrovniku in BarulcčičBvim sirotam Vroča juha Franca Potočnika Šmarski župan je kopal jamo predsedniku Aralici. Bo sam padel vanjo? Stran 16. Še živimo, čeprav... v Rogaški Slatini je mati poskusila s plinom ubiti sebe in svoje tri otroke. Kaj jo je k temu vodilo? Preberite reportažo Na novo pot iz rožnate smrti na strani 17. Smrt je zadnji izhod. Kaj se dogaja v njenem preddverju? Revščina trka na vrata. Družina, ki je še lani sodila v srednji razred, danes nima za kruh. O tem v temi tedna Z delom do revščine na strani 9. O ogorčenosti Celjanov nad viso- kimi cenami pa v anketi Bo ceno življenja v Celju določal Mirko Krajne?, tudi na strani 9. 2. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 DOGQD|Q Plača naj občan! Visoke podražitve komunalnih storitev so nuine, sicer bi Komunala poslovaia z izgubo - Občinsita viada v proračunu nima Hovoii denarja, to, da ga nima tudi večina občanov, pa le zdaj njihova skrb Celjska občinska vlada je doslej spretno krmarila med Scilo in Karibdo določanja cen komunalnih storitev. Vajeni smo bili, da so v Celju po\aša- nja sprejemali z zamudami (si- cer na škodo poslovanja Jav- nega podjetja Komunala) ali pa med samim zasedanjem vlade celo napovedane podra- žitve oklestili za kakšen odsto- tek navzdol. Minulo sredo, ko so v občinski vladi ^ odločali o podražitvah pitne vode, od- voza odpadkov, plina za širo- ko potrošnjo ter ogrevanja, pa se je zgodilo nekaj povsem drugega. Občinski sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj je pripravil predlog podražitev, v katerih je natančno predsta- vil težave v poslovanju Komu- nale. Predlagano povišanje je utemeljil z dejstvi, da je po- trebno zaradi težkih socialnih razmer pri ogrevanju vpeljati postopno poviševanje cen, saj je »tako visoko povišanje v da- nem trenutku nesprejemljivo«. Predlagane podražitve pa so bile: za pitno vodo 40 odstot- kov, za odvoz odpadkov 89 od- stotkov, za zemeljski in meša- ni plin I. in III. cenovne tarife, namenjen za kuhanje in toplo vodo ter industrijo in ostalo oskrbo 23 odstotkov, za II. ce- novno tarifo, v katero sodi plin namenjen za celotno oskrbo gospodinjstev, pa 35 odstot- kov. Cene ogrevanja bi se mo- rale v Celju (če bi želela Ko- munala zaključiti letno poslo- vanje na področju enostavne reprodukcije brez izgub) povi- šati za 106, v Štorah pa za 116 odstotkov po kvadratnem me- tru. Ker pa so v sekretariatu za družbeno-ekonomski razvoj upoštevali težke socialne raz- mere v občini, so predlagali postopno povišanje - s 1. no- vembrom naj bi Celjani plače- vali 30,7 odstotka, s 1. januar- jem prihodnjega leta pa še za 30,5 odstotka višje cene po kvadratnem metru stanovanj- ske površine. Podražitev pitne vode, od- voza odpadkov ter plina I. in III. cenovne tarife je bila na zasedanju občinske vlade sprejeta brez zapletov, zata- knilo pa se je pri plinu za ce- lotno oskrbo gospodinjstev. Izvršni svet se je mnenjsko prepolovil, saj so nekateri vztrajali na približevanju eko- nomskim cenam ter doseganju vsaj 80-odstotkov cene lahko kurilnega olja (kar je bilo že dogovorjeno v občini), drugi pa so menili, da bi več kot 35- odstotna predlagana podraži- tev plina ogrozila načrt razvo- ja plinifikacije mesta. Prav plinifikacijo pa je še nedolgo tega ista občinska vlada moč- no zagovarjala in za njen raz- voj uvedla tudi možnosti ugodnih posojil. A zmagala je tržna logika, kar pomeni, da bodo Celjani od 1. novembra naprej za kubični meter ze- meljskega plina plina plačeva- li 12 tolarjev (91,4-odstotno povišanje) in za mešani plin 9,5 tolarja (93,5 odstotka več). Na pobudo premiera Mirka Krajnca so na sami seji s tržno logiko začeli razmišljati tudi o približevanju ekonomskim cenam ogrevanja v celjskih družbenih stanovanjih. Le-to pa zagotavlja 106 v Celju in 116-odstotno povišanje v Što- rah. Kvadratni meter ogreva- ne stanovanjske površine od 1. novembra naprej v Celju Velja 31,10 tolarja, v Štorah pa 19,29 tolarja. Tašča in suho dračje »o tržnem gospodarstvu ne moremo samo govoriti, treba je preiti na ekonomske cene - potem se bomo tudi navadili varčevanja«, je visoke podra- žitve plina in ogrevanja ko- mentiral premier Mirko Krajnc. Opozorila, da veliko občanov ob koncu meseca ne bo zmoglo poravnati račimov za ogrevanje, je zavrnil s pred- logom, naj se vsi tisti preselijo v cenejša stanovanja. Vpraša- nje, kje v Celju najti primemo število cenejših stanovanj - saj se v preteklosti v stanovanjski gradnji ni upoštevalo načelo gradnje »dragih« in »poceni« stanovanj - pa seveda ostaja in nanj bi težko odgovoril celo sam premier. Kot brezbrižnost ali pa še kaj hujšega bi lahko ocenili tudi premierove besede o tem, da Celjani v družbenih stano- vanjih ne varčujejo s toplotno energijo. Kot primer je nave- del kar lastno taščo, stanujočo v bloku, ki v zimskem času pri obiskih v njegovi stanovanjski hiši vselej prezeba. S suhim dračjem, ki ga je premier Krajnc sredi štiridesetih let nabiral ob Savinji, pa si stano- valci v družbenih stanovanjih danes tudi ne morejo veliko pomagati. Nasveti o varčevanju (roko na srce, resnično bi bilo po- trebno!) pa občanom ob tako urejenem sistemu plačevanja toplotne oskrbe prav nič ne pomagajo. Za ogrevanje 51 m^ velikega stanovanja bo treba konec novembra plačati tisoč 586 tolarjev in niti stotina manj, pa čeprav bi stanovalci imeli ves mesec zaprte prav vse radiatorje. Odzivi v javnosti Ogorčenje v javnosti, ki je vzplamtelo takoj po prvih po- ročilih o visokih podražitvah, je konec tedna že dobilo kon- kretno obliko v ustanavljanju odborov stanovalcev, sestan- kih hišnih svetov, s katerih ostro protestirajo, zahtevajo Krajnčev odstop in napovedu- jejo bojkot plačevanja višjih cen ogrevanja. Prve podatke o organizira- nju stanovalcev smo dobili iz stanovanjskih sosesk na Lavi in v Novi vasi, že v ponedeljek pa so reagirali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov in neka- terih političnih strankah. Sta- novalci in sindikati pravijo, da so na 30-odstotno podražitev ogrevanja pristajali, saj razu- mejo, da mora Komunala svoje storitve zaradi vse višjih cen vhodnih surovin podražiti. Ampak - kar je preveč, je pač preveč, tudi zaradi tega, ker občani preprosto nimajo kje vzeti denarja. Celjski občinski odbor Stranke demokratične preno- ve, ki je v ponedeljek dopoldne sklical novinarsko konferenco - na njej pa tudi širše ocenje- val delo občinske vlade v teko- čem mandatu - pa bo preko svojega poslanskega kluba sprožil konkretno akcijo. V so- delovanju še z nekaterimi dru- gimi strankami (na novinarski konferenci so se izrekli soci- alisti in krščanski socialisti) so ostro obsodili ravnanje občin- ske vlade, ki ji očitajo slabo vodenje in neizdelavo razvoj- nega gospodarskega in social- nega programa za Celje. Obli- kovali pa so štiri zahteve, ki jih bodo preko svojega poslan- skega kluba naslovili na skupščino in njene poslance. Prenovitelji zahtevajo zamrz- nitev oziroma umik odredbe o novih, višjih cenah komunal- nih storitev - občinski sekre- tariat za družbeno-ekonomski razvoj naj ponovno prouči predlog podražitev, vlada pa naj se o njem še enkrat izreka. Občinska vlada naj prav tako prouči gospodarski in socialni položaj v občini in možnosti za preživetje v »knežjem mestu« Celju, v okviru občinske skupščine pa predlagajo usta- novitev posebne komisije, ki bo preučila koliko resnice je v tem, da so posamezni občin- ski ministri lastniki ali veliki delničarji v zasebnih podjet- jih. Prenovitelji menijo, da gre v Celju za krizno dobičkar- stvo, ki še povečuje razslojeva- nje družbe. Od poslancev v ob- činski skupščini pa SDP pri- čakuje, da se bodo jasno opre- delili do teh zahtev in do dela vlade. Stane, l(olil(or stane v polemiko o podražitvah komunalnih storitev v občini Celje so se vključili v Javnem podjetju Komunala, kjer po- jasnjujejo, da na cene vhodnih surovin ne morejo vplivati, ce- ne njihovih storitev pa so od- visne prav od tega. Ce vzame- mo za primer samo ogrevanje, potem je 55 odstotkov končne cene odvisnih od cene goriva. Širše pojasnilo, v uredništvu smo ga prejeli prepozno za oij, javo v tej številki, pa je JP v munala pripravila za prihoj njič, ko bo najbrž nekaj znanega tudi o tem, kako bo* v občini reševali cenovK zdrahe. Premier Mirko Kt^j^ nam je namreč pred zakljdj^ kom redakcije pojasnil, da jj, izvršni svet vztrajal na teh dražitvah - če seveda skupš^ na ne bo spremenila občinslcj, ga proračuna in za področj, komunalnih dejavnosti namj nila več denarja. »Storitve j potrebno plačevati, v Celju i)j so cene v primerjavi z nekatj rimi drugimi slovenskimi m, sti nič višje, res pa je, da smo s podražitvami komunalni} storitev zamujali. Zato tud; tako visok dvig - ampak ot tem bi morali občani vedeti da so bili v zadnjih nekaj me. secih kreditirani s strani Ko. munale in občine. Občinska vlada se zato zavzema za avto- matizem v podražitvah komu- nalnih storitev, ki bo sledij dvigovanju cen goriva«, pravi predsednik občinske vlade Mirko Krajnc. IVANA STAMEJČIC PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Umetnost spletkarjenja »Oddelek avstrijskege Ura- da za varstvo ustavne ureditve s pomočjo pridnih Rupelovih protiobveščevalcev raziskuje, kako je 89 milijonov DEM iz celovške banke na čudežen na- čin prispelo na račune neke švicarske banke, katere lastni- ki so celo posamezni avstrijski funkcionarji.« Zgornji citat je vzet iz član- ka Večemjih novosti, ki trdijo, sklicujoč se na »dobro obveš- čene obveščevalne vire z Du- naja in IZ Ljubljane«, da bodo na Dunaju v kratkem prišli na dan z afero, brez primerjave. Vanjo naj bi bili vpleteni naj- višji slovenski funkcionarji z gospodom Janšo na čelu in nekateri predstavniki avstrij- skega zunanjega ministrstva z gospodom Mockom na čelu. Šlo naj bi za ustanovitev »čr- nega sklada« (40 milijonov DEM) za potrebe »slovenskega poletja«, v katerega naj bi av- strijska in slovenska stran vlo- žili vsaka polovico te vsote. V ta sklad pa naj bi se poleg tega stekali še dobički iz tiho- tapljenja orožja in mamil. V. Novosti trdijo, da se je pred časom v njem zbralo celih 285 milijonov mark. In sedaj stopi na oder go- spod Rupel (sicer Mockov ko- lega), ki pa po trditvah tega lista o vsem tem ni vedel niče- sar. Toda njegova posebna protiobveščevalna služba je »počasi, toda zanesljivo preko svojih ljudi na Dunaju odkrila skrivnostne kanale »črnega sklada« iz »zvez Janša-Mock«. Tukaj ni toliko sporen sam ini- cialni »črni sklad«, ki je pač bil namenjen kot pomoč slo- venski osamosvojitvi; avstrij- ske preiskovalne organe in davkoplačevalce ter kot vidi- mo gospoda Rupla zanima, kdo si je prilastil tistih 89 mi- lijonov mark. In kam naj bi šli ti silni de- narji? V. novosti povedo, da so za gospoda Janšo, Bavčarja in še koga kupljene luksuzne vile v imenitnih dunajskih četrtih, Mock naj bi dobil v trajno uporabo vilo na Bledu, njegovi pajdaši pa luksuzne vile v Por- torožu. Sicer pa ni samo Slovenija tarča take vrste. Beograjska revija »92« objavlja na primer članek »Brioni Nemčiji« v ka- terem trdi, da je Antun Tus dobil od nemške vlade 20 mili- jard mark (od tega 40% za na- kup orožja). Tjudman pa naj bi za protiuslugo podpisal z g. Genscherjem »preliminar- ni dogovor, na podlagi katere- ga naj bi Hrvaška dala nem- škemu Bundestagu na razpo- lago del koncesije za izkoriš- čanje brionskega kompleksa za naslednjih 70 let«. Posebna klavzula naj bi določala, da bo g. Kohl z družino dobil na raz- polago brionski otok Vanga (nekdanja Titova rezi- denca).. . Večernje novosti vedo tudi to, zakaj je po »zanesljivih po- datkih« v zadnjih dneh areti- ranih novih trideset inšpek- torjev in uslužbencev hrvaške policije, med njimi celo Zdrav- ko _Mustač, donedavnega šef jugoslovanske tajne policije. Mustač naj bi, kot vesten Tu- dmanov policaj odkril Šeksove mahinacije s hoteli in kavar- nami na Bavarskem, Domnja- nove črne sklade v Avstriji, najnovejšo afero v zvezi z INO, v katero naj bi bili vpleteni Degoricija, Jurič in Boljkovac. Vse to naju bi prekipelo Tu- dmanu, ki pa se je zavedal, da se v tem trenutku ne more obračunati z vsemi navedeni- mi, zato je izdal nalog za Mu- stačevo aretacijo. V. novosti pa omenjajo še en možen ra- zlog za množično zapiranje hr- vaških policajev. Mustač naj bi namreč odkril, da g.Mesič v Nemčiji kupuje iz črnih skla- dov HDZ hotele in jih namesto na ime firme HDZ registrira na svoje in imena svojih dru- žinskih članov. Tistim, ki so vse to odkrili pa je bilo treba seveda zapreti usta oziroma jih - aretirati. Ob takšnih »ekskluzivnih« novicah pa si tukajšnja Borba domišljuje, da bo povečala na- klado, če objavi, da je pred- sednik Republike Srbije Milo- ševič odkupil vilo na Dedinju (330m^ in 17m~ garaže) z od- plačilnim rokom 38 in pol let in mesečnim obrokom 16 tisoč din. Mestni očetje so ocenili, da vila ni vredna več kot 7.380.000 din (približno 185 ti- soč mark), kar pomeni, da Mi- loševiča stane en kvadratni meter vile - 565 mark. ŠTEFAN NOVAK 17. zasedanje zborov Skupščiner občine Celje dne 27. 11. 1991 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. Zbori bodo obravnavali: Aktualne informacije - Položaj družbenih dejavnosti v občini Celje - Informacija o cenah komunalnih storitev - Aktivnosti ob promociji projekta »Celje - zdravo mesto«; Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1992; Osnutek odloka o priznanjih občine Celje; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN odlagališča sadre in piritnih ogorkov v Bukovžiaku; Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje vrtnarije in stanovanjsko območje »Na Špici« v Medlogu; Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje Starega celjskega gradu in širše območje Miklavškega hriba; Predlog odloka o ZN za reizdelilno transformatorsko postajo Vojnik in o lokacijskih načrtih za priključne visokonapetostne vode; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Staro mestno jedro (Zagata 3) - HITRI POSTOPEK; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komu- nalnih taksah v občini Celje - HITRI POSTOPEK; Predlog odločbe o razglasitvi trajno varovalnih gozdov; Predlog odloka o določitvi in imenovanju nove ulice v naselju Celje; Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve KOMENTIRAMO Zvonili liodo po toči Samo naivneži so nekoč verjeli, da je najvišji organ odločanja v posamezni obči- ni (ali republiki) skupščina. Danes tega še naivni ne ver- jamejo več. Vse preveč je na- mreč primerov, ko o po- membnih stvareh odločajo kar posamezni izvršni organi - od izvršnih svetov do posa- meznih ministrstev, sekreta- riatov, ali kakor že se tem organom reče. Zadnji, najbolj sveži pri- meri so povezani z renomi- nacijami proračunov. Pove- čanje v veliki meri sprejema- jo kar izvršni sveti. Nič ne bi bilo narobe, če bi šlo res za renominacijo, če bi se torej proračuni prevrednotili na višje vrednosti (torej za vse v enakem odstotku). Dejan- sko pa se spreminjajo raz- merja med posameznimi proračunskimi porabniki. Temu seje včasih reklo reba- lans in te bi naj sprejemale skupščine. Tudi v konjiški občini je izvršni svet sprejel renomi- nacijo občinskega proraču- na. Povečal ga je za 17 od- stotkov oziroma za 32 mili- jonov tolarjev (s 161 na 193 milijonov). Približno polovi- co tega denarja je namenje- nega družbenim dejavno- stim, večina osnovnemu šol- stvu. Med večjimi deleži je še 8 milijonov tolarjev poveča- nja za redno dejavnost ob- činskih upravnih organov in preko 5 milijonov tolarjev v rubriki »varstvo in nakup kmetijskih zemljišč«. Ta se- veda najbolj bode v oči - po pojasnilu predsednika izvrš- nega sveta Rudija Petana pa je to zgolj kompenzacija s Konusom, kamor je občina vložila denar, ki jim ga ne morejo vrniti drugače kot v obliki zemljišča. Vse bi bilo lepo in prav, 6 poslanci (in predsednik) oh činske skupščine ne bi prote- stirali proti »samovoljnemu! razdeljevanju proračunske- ga denarja. Lepo je namm zapisano, da o vsem, karpn sega 5 odstotkov vrednos proračuna, odloča občinski skupščina. Izvršni svet k tako na zahtevo skupščin vendarle posredoval »rem miniran« proračun v razpn vo poslancem. Nerodno je i dvoje: da tega brez zahte\\ ne bi naredil, tako kot to ju so naredili vprenekateri o čini, češ, nima smisla, saj sena skupščini samo krega Druga nerodna stvar pa j da je levji delež povečanj proračuna že tako in tal porabljen in poslanci ne bo do mogli storiti kaj drugeg kot zvoniti po toči. Konjiški primer je žal za naš čas tipičen. Nedoreče nost odnosov med skupšč nami in izvršnimi organi] dvignila že veliko prahu tu& v nekaterih drugih občini na našem območju. V bistv je to osnovni razlog za nadl Ijevanko sporov med župai in predsedniki izvršnih 5V( tov, za odstavitve in odstop V odgovor na vprašanje, a kaj tega v prejšnjem sisteii ni bilo, nam lahko služijo sede konjiškega župana Ji- žeta Barage: »Prej so vsa cK prta vprašanja razrešili ki na občinskem partijska komiteju in ni bilo potrel po nedvoumnih pravih igre.« Očitno torej ne gre za takšne in drugačne sa0 volj nos ti, zlorabe položaji in medosebne nestrpnost ampak za napako v siste0 ki je ne bi bilo pretežko Ot praviti, če bi bilo kaj volj^- MILENA B. POKU »Lujo« bo upravnik Na predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadroV^ zadeve občine Celje so člani izvršnega sveta na svoji zadnji *j soglašali z imenovanjem dramskega igralca Boruta Alujevič^*^ upravnika Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. .. Alujevič - na razpis za upravnika se ob njem ni prijavil nil'*r drug - je delo celjskega gledališča vodil že od leta 86, ko) prevzel naloge vršilca dolžnosti upravnika, vršilec dolžnosti 1% je bil tudi od letošnjega januarja naprej, ko mu je po*^^, upravniški mandat. V program dela Slovenskega ljudskega g' dališča v Celju v prihodnosti pa je Alujevič zapisal rei^. možnosti za obstoj in delo gledališčnikov, ob s tem pa še ne'' smelih upov za vzporedne dejavnosti - uvajanje caffe tea j kabareta in podobnih novosti. Njegovo kandidaturo je po% tudi Svet SLG Celje, dokončno pa bodo odločili poslanci celj^*^ občinske skupščine. pOGODKI 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 3 prazen žakelj ne stoji pokonci Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njeno Združenje za gostinstvo in turizem, je prejšnji te- den v hotelu Evropa v Ce- lju pripravila seminar, na katerem se je predstavila slovenska živilska indu- strija. Tovrstni seminarji se bodo poslej zvrstili tu- di v vseh ostalih sloven- skih regijah. Na teh seminarjih sku- šajo tistim, ki skrbijo za družbeno prehrano, go- stinskim in drugim de- lavcem predstaviti so- dobne vidike prehrane. Seznaniti so jih hoteli s tem, kaj jim ponuja slo- venska živilska industri- ja, da bi racionalizirali delovne postopke in iz- boljšali kakovost hrane. Precej besed so name- nili tudi problemom družbene prehrane. Jasno je, da se tisti, ki jo pri- pravljajo, srečujejo z ve- likimi, zlasti ekonomski- mi težavami, saj vsi po vrsti zatrjujejo, da se nji- hovo delo ne splača več. Morda je treba vzroke za to iskati tudi v preteklo- sti, ko so nekateri prehra- no med delovnim časom skušali jemati kot glavni dne\Tii obrok. Sedaj, kot da bi tudi na tem področ- ju želeli v drugo skrajnost in ubogim delavcem sku- šali dopovedati, naj za hrano med delovnim ča- som poskrbijo kar sami, če to pač želijo. V razvitih zahodnoevropskih drža- vah pa prav temu vpraša- nju namenjajo veliko po- zornosti. Delodajalci namreč točno vedo, zakaj je treba poskrbeti za ustrezno prehrano njiho- vih delavcev. So že izra- čunali, da bodo od delav- cev, ki bodo ustrezno siti, imeli tudi več ekonom- skih učinkov. JANEZ VEDENIK V pol leta bo tolar konvertibilen Na vljudnostnem obisku sta se prejšnji petek v žalski občinski matični knjižnici mudila Stipe Mesič in dr. Ja- nez Drnovšek, ob tej prilož- nosti pa sta odgovarjala tudi na novinarska vprašanja. Precej besed je bilo seveda namenjenih problemom okrog mednarodnega pri- znanja Slovenije in Hrvaške. V izjavi Kohla in Miterranda vidi Drnovšek poskus, da bi se glavni akterji dogovorili za skupno politiko do razre- ševanja jugoslovanske krize. Veliko bolj realni pa posta- jajo pogovori o angažiranju modrih čelad Združenih na- rodov. Kljub vsemu pa sta bila Mesič in Drnovšek opti- mista in menila sta, da bo do mednarodnega priznanja kmalu prišlo. Ali je Janez Drnovšek pri- čakoval, da bodo gospodar- ski ukrepi dvanajsterice pri- zadeli tudi Slovenijo? Pravi, da je na to opozarjal že ta- krat, ko so bili v Sloveniji še vsi optimisti. Prvi korak je evropska skupnost naredila, sedaj pa jo čaka drugi, da rekstrikcije in emabargo ne bi veljale za vse republike. Vse bo treba storiti, da bodo poseben status dobile repu- blike, ki niso prav v ničemer krivde za vojno, ničesar pa tudi ne morejo storiti za to, da bi lahko vojno ustavile. Svetu je treba dopovedati, naj bodo ukrepi naravnani zoper tiste, ki imajo v rokah vse vzvode za zaustavitev vojne. Ko je govoril o svojem osebnem položaju, je pove- dal, da so mu ponudili v Slo- veniji več formalnih funkcij, da pa jih ni sprejel. Ni pa zavrnil kakšne diplomatske, saj bi lahko s svojimi poz- nanstvi v svetu in glede na to, da ima veliko mednarod- nih izkušenj, v prehodnem obdobju storil marsikaj do- brega za Slovenijo. Inflacija v Sloveniji je po Drnovškovem mnenju rezul- tat objektivnih okoliščin, na eni strani zaradi izgube tr- žišč v jugoslovanskem pro- storu, po drugi strani pa tudi zaradi hitrega vzpostavlja- nja samostojnega monetar- nega sistema. Slovenija nima rešenega odnosa z bivšo ju- goslovansko federacijo in tu- di nima dovolj svojih deviz- nih rezerv. Vse to vpliva na vodenje normalne makro- ekonomske in denarne poli- tike. Zdržati bo treba nekaj mesecev, dobiti tudi tujo po- moč in ustvariti lastne de- vizne rezerve. V pol leta bi lahko slovenski tolar potem postal konvertibilen. Janez Drnovšek pa je ko- mentiral tudi pobude soci- alistov o tem, da bi bilo treba razpravljati o zaupnici vladi. Takšne pobude so v demo- kratičnem svetu običajne, saj mora biti vlada pod priti- ski opozicije. Prav pa bi bilo tudi, ko bi kdo rekel kakšno na račun parlamenta, ki se vsaj doslej ni kdo ve kako izkazal. JANEZ VEDENIK Še 217 dni do pričetka gradnje avtoceste Na Vranskem so se prejš- nji teden zbrali mnogi last- niki zemljišč, ki naj bi bili prizadeti ob načrtovani Sradnji avtoceste od Arje va- ^' do Vranskega. Menili so, da pomeni grad- ''ja te ceste drastičen poseg ^ ravninski del krajevne skupnosti, kjer so najugod- nejši pogoji za kmetijsko proizvodnjo. Na zboru so Predlagali, naj odgovorni še ^fikrat proučijo možnost ali '^e bi bilo pametneje cesto P'aditi v severnejših prede- '^h, kjer zemlja ni tako kako- vostna, v tem predelu pa je napeljan tudi električni daljnovod. Skratka, s pred- videno traso na njihovem območju se večina ni stri- njala. Poudarili so, da bi avtoce- sta v celoti spremenila izgled tega dela doline in da bi se močno poslabšali bivalni po- goji na področju Prekope, Stopnika, Čepel j, Brodov in Ločice. Dolgoročno bi bila ogrožena eksistenca in raz- voj družinskih kmetij ob tra- si avtoceste. Krajani terjajo in zahtevajo celovit pristop pri reševanju problematike. Te trditve pogojuje tudi dej- stvo, da je republiška vlada kar polovico krajevne skup- nosti razglasila za demo- grafsko ogroženo- območje. V kolikor severna varianta ne bi bila možna in bi avto- cesta potekala tam, kjer je predvidena, zahtevajo iz- gradnjo najkrajših možnih prometnih povezav vseh pri- zadetih gospodinjstev in go- spodarskih objektov na ce- lotni trasi avtoceste in uredi- tev dostopa do vseh parcel levo in desno od avtoceste. Za vse objekte in strnjene poselitve ob trasi zahtevajo zaščito proti hrupu ter zašči- to podtalnice. Oškodovanim lastnikom zemljišč bo treba dosledno zadostiti pri zahte- vah po dodelitvi nadomest- nih zemljišč, za razpolovlje- na zemljišča je treba koma- sirati, v primeru prodaje zemljišča, pa lastnike opra- vičiti plačila prometnega davka. Navedli so še mnogo dru- gih zahtev, ki jih podpira tu- di Kmečka zveza. JANEZ VEDENIK Vse bolj očitno postaja, da so bile napovedi predsednika slovenske vlade, Lojzeta Pe- terleta o tem, da bodo z grad- njo pričeli v 217 dneh, zelo op- timistične. Če bo ostajalo toli- ko dilem, potem bodo po neka- terih napovedih vsi postopki v zvezi z odkupi in zamenjava- mi zemljišč, trajali vsaj dve leti. KOMENTIRAMO Hvala se pod mizo vala Bodoči lastniki občinskih stanovanj v Celju so še pred tednom peli hvalospeve sta- novanjski skupnosti, kije bi- la tako razumevajoča, da je celo v nedeljo uvedla uradne ure za podpisovanje pogodb, samo da kupci ne bi bili oškodovani zaradi zvišanja vrednosti točke. Pa se je nav- dušenje kaj kmalu poleglo, ko so podpisniki pogodb o nakupu stanovanj ugotovi- li, da so podpisali nekaj, kar jim po zakonu ne bi bilo tre- ba. Gre namreč za tisti del, ki govori, da mora kupec stanovanja plačati prometni davek. Prav to pa ne drži, saj veljavni zakon o davku na promet z nepremičninami določa, da mora ta davek v višini 2 odstotkov od vred- nosti plačati prodajalec. Že doslej je bila naša zna- na praksa, da si zakone tol- mači vsak po svoje, najraje tako, kot mu najbolj ustreza. Nič drugače ni v primeru stanovanjskega zakona. Vendar so doslej informacije o prikrojevanju zakona pri- hajale predvsem iz različnih podjetij, ki so se odločila, da na primer ne bodo prodala stanovanj, če pa že, potem naj jih zaposleni plačajo v tolarjih, preračunanih na trenutni kurz marke in po- dobno. Stanovanjska skup- nost pa je ugotovila, da bi ji določilo o plačilu prometne- ga davka od vsakega proda- nega stanovanja pobralo pri- bližno 5 milijonov tolarjev. Glede na to, da so stanova- nja na prodaj po tako nizkih cenah, kot verjetno ne bodo nikoli več, si stanovanjska skupnost ne more obetati kakšnega posebnega posla, zato je vsak tolar dragocen. Če so torej kupci dobili sta- novanja tako rekoč zastonj, naj plačajo vsaj prometni davek, je bila logika odgo- vornih na stanovanjski skupnosti. Da ta logika ni či- sto po zakonu, se je mnogim posvetilo šele pred dnevi, ko so v dnevnem tisku prebirali določila republiške vlade, ki je pojasnila, da so takšni pri- meri kot je celjski, sicer možni, strinjati pa se morata obe strani. Ker je več sto ku- pcev medtem že podpisalo pogodbe v naglici, da se jim ne bi spremenila vrednost točke, bi lahko rekli, da so se z določili v njej povsem stri- njali. Drugo vprašanje pa je, če so sploh vedeli, kakšne so v tem primeru pravice in ob- veznosti kupca in prodajal- ca. Verjetno ne. Edino, s či- mer se sedaj lahko tolažijo je 'dejstvo, da so kljub vsemu nekaj »prihranili« s tem, ko so pogodbe podpisali pred spremembo vrednosti točke. Bolj slaba tolažba, vsekakor pa lahko zgodba koristi ti- stim, ki se bodo v pustolovš- čino nakupa stanovanja šele podali. V prihodnje jim ver- jetno plačila prometnega davka ne bodo mogli kar ta- ko naprtiti, seveda, če si medtem ne bodo izmislili kaj novega. TATJANA CVIRN »Plenum« Pirnatovili demokratov v Šentjurju bo v ponedeljek letni občni zbor občinskega] odbora SDZ-Narodne demokratske stranke, na katerem naj \ bi se opredelili do razkola v nekdanji SDZ. Glavna tema; zbora bo privatizacija, na njem pa bodo ocenili tudi doseda-. nje delo in oblikovali smernice za bodoče delovanje. Kot gostje se bodo zbora udeležili Anton Tomažič, pod-, predsednik stranke SDZ-NDS, Borut Korun, podpredsed-! nik sveta stranke in regijski koordinator, predstavniki vod-i stev občinskih odborov stranke iz sosednjih občin ter pred- i stavniki občinskih odborov Demosovih strank. Srečanje bol v motelu Merx ob 18. uri. R. G. Kmalu novo vodstvo Mlekarne čez kakšnih štirinajst dni naj bi v Mlekarni v Arji vasi dobili novega direktorja, za- enkrat pa podjetje še vedno vodi vršilka dolžnosti Mar- jana Majerle. V Mlekarni poteka odkup mleka normalno, razmeroma zadovoljni pa so tudi s pro- dajo. Veliko je povpraševa- nja po njihovih izdelkih v so- sednji Hrvaški, s katero po- slujejo predvsem v obliki blagovne menjave. Blagovni tokovi z Avstrijo so v glav- nem ustavljeni, kupce za svoje izdelke pa poskušajo najti predvsem na sloven- skem tržišču. Precej zanima- nja je tudi za njihov nov iz- delek, tako imenovano mle- ko za mlade, ki je sicer neko- liko dražje zaradi svoje ka- kovosti. V Mlekarni še vedno razčiščujejo stvari iz prete- klosti, poslovanje preverja Služba družbenega knjigo- vodstva, UNZ, razmere v Ar- ji vasi pa želi preveriti tudi tako imenovana Toplakova komisija. Še vedno poslovno sodelujejo tudi z bivšim di- rektorjem Andrejem Culkom oziroma njegovim podjet- jem, vendar pod enakimi po- goji, kakršni veljajo za vse njihove partnerje. IB Pojasnilo v zadnji številki Nove- ga tednika smo v prispev- ku o razmerah v davčni upravi Celje med drugim v izjavi Žarka Mrovljeta zapisali, da je izvršni svet že nekaj časa opozarjal davčno upravo na nepra- vilnosti. To seveda ne de- ži, ker je izvršni svet bil sam presenečen nad ob- tožbami, na nepravilnosti pa je Celjane opozarjala republiška davčna uprava. DELO vedno v središču dogajanj 4. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 GOSPODARSTVU Preboldski direktor na dveii stoičkiii? Načrtovali so delniško družbo, zatem mešano podletje, postali pa bodo najbrž kar državno ponjetje - Očitki delavcev na račun vodstva Tekstilne tovarne Prebold v Tekstilni tovarni Pre- bold se v zadnjem času doga- jajo stvari, ki močno razbur- jajo tamkajšnje delavce. Opozarjajo zlasti na nasled- nje: glavni direktor Drago Pušnik, direktor programa Pletenine Alojz Dobrave ter vodja finančne službe Anton Škrubej so ustanovili svoje lastno podjetje, v katerem naj bi se ukvarjali z enako dejavnostjo kot v tovarni. Delavci dobivajo del oseb- nega dohodka v bonih, ki jih lahko vnovčijo le v trgovini Tekstilne tovarne. Veliko hude krvi so povzročila raz- mišljanja o delnicah, vodil- nim pa zaposleni očitajo tudi zapravljanje denarja na izle- tu v Trst in Piran. Na vse te očitke odgovarja direktor Tekstilne tovarne Prebold Drago Pušnik. Drago Pušnik v pogovoru ni zanikal očitkov, da so ustanoviU svoje lastno po- djetje. »To je res,« je dejal Pušnik, »podjetje je registri- rano, vendar v mirovanju, ustanovili pa smo ga zato, ker enostavno ne vemo, kakšna bo naša nadaljnja usoda. Trenutno pa je naše podjetje, kot sem že dejal, v mirovanju.« Tekstilna tovarna Prebold, kjer je zaposlenih 1280 ljudi, je bila v preteklosti usmerje- na predvsem na jugoslovan- sko tržišče. Okoli 40 odstot- kov blaga so prodali v nek- danje republike, njihovi naj- večji kupci pa so bili v Srbiji. Danes imajo v drugih repu- blikah za 120 milijonov to- larjev terjatev, od tega naj- več pri hi-vaških kupcih. Povpraševanje po njihovih izdelkih je sicer še vedno ve- liko, vendar so problem transporti in ob tem seveda tudi plačilo blaga. Zato se v glavnem poslužujejo bla- govne menjave. Tako so, de- nimo, pred tednom dni odpe- ljali v Vranje za 2 in pol mili- jona tolarjev blaga, v tolikš- ni vrednosti bodo od tam tu- di pripeljali njihovega blaga. Močna navezanost na jugo- slovansko tržišče, zlasti pri programu tkanin, je tudi po- sledica zastarele tehnološke opreme. S stroji, kakršne imajo v Preboldu, lahko iz- delujejo le 90 centimetrske tkanine, takšne pa je mogoče prodajati le na jugoslovan- skem tržišču. Zaradi tega so v programu tkanine zmanj- šali proizvodnjo, okoli 50 de- lavcev nameravajo preusme- riti v program pletenin, kjer so proizvodnjo nogavic po- večali za 40 tisoč kosov na mesec. Obenem tečejo tudi dogovori o modernizaciji programa tkanin, stare stro- je naj bi zamenjali z novimi, kjer bi lahko proizvajali tka- nine, s katerimi bi lahko tr- žili tudi na zahodnih tržiš- čih. Skupaj z republiko ter Ljubljansko banko priprav- ljajo projekt modernizacije, vreden 400 milijonov tolar- jev. Posodobitev je zaenkrat podprl minister Rejc, zeleno luč za elaborat pa so po di- rektorjevih besedah dali tudi v Ljubljanski banki, tako da naj bi poskusna proizvodnja stekla jeseni prihodnje leto. Od 1280 delavcev namerava- jo v Preboldu prekvalificira- ti okoli 50 delavcev, iz tovar- ne je že odšlo 8 delavcev, okoli 40 ljudi pa naj bi še letos odšlo na čakanje. Zara- di tega so minuli teden v Za- vodu za zaposlovanje Celje pripravili testiranje za okoU sto delavcev, na osnovi re- zultatov pa se bodo, po bese- dah direktorja, odločili, kdo bo odšel na prekvalifikacijo in kdo na čakanje. S tem naj bi se po Pušnikovi oceni iz- gonih očitkom o pristranosti in subjektivnem ocenje- vanju. Delniška družba, mešano ali državno podjetje? v Tekstilni tovarni Pre- bold so konec lanskega leta sklenili, da bodo oblikovali delniško družbo. Sodišče je njihov predlog zavrnilo, ker niso imeli mednarodne oce- nitve podjetja, po veljavni zakonodaji pa je bila knjižna vrednost podjetja 12 milijo- nov DEM. Delavci naj bi v desetih letih odkupili to- varno, obroke pa naj bi od- plačevali mesečno. Kasneje so predlagali oblikovanje mešanega podjetja. »Za mo- dernizacijo podjetja,« je ra- zlagal Pušnik, »naj bi zago- tovili 20 odstotkov lastnih sredstev. Mi smo predlagali, da bi ustanovili mešano po- djetje, vsak delavec, ki bi to želel, naj bi vplačal enome- sečni osebni dohodek, oziro- ma rekli smo 5, 10 ali 15 ti- soč tolarjev. Sam sem na de- lavskem svetu predlagal, da člani o tem predlogu glasuje- jo tajno. Rezultat glasovanja je bil 9 proti 4, delavski svet je predlog praktično sprejel. Tisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati, bi tako imeli ustanovitveni delež v tem mešanem podjetju in prepri- čan sem, da bi bil odnos ljudi do dela in do imetja povsem drugačen. Toda rezultat gla- sovanja na delavskem svetu kaže na neenotnost in čeprav je delavski svet dejansko sprejel predlog o oblikova- nju mešanega podjetja, ne razmišljam več o tem predlo- gu. Ko bo zakon sprejet, bo- mo pač državno podjetje, ne vem pa kdo od tujih partner- jev bo pripravljen vlagati svoj kapital v državno po- djetje.« Dogodki zadnjih dni pov- zročajo v tem kolektivu še več zapletov. »Če bodo drža- ve Evropske gospodarske skupnosti uresničile sankcije proti vsej Jugoslaviji in tudi proti Sloveniji, potem lahko vrata tovarne v kratkem za- premo,« je menil Pušnik. V Tekstilni tovarni Prebold namreč opravljajo vrsto Ion poslov in kooperacij za tuje, zlasti nemške partnerje. V kolikor bo resnično preki- njen pretok blaga, v Prebol- du ne bodo imeli dela. Razen tega naredijo v Tekstilni to- varni letno okoli 5 milijonov kuhinjskih krp, ki jih proda- jajo na angleško ter nemško tržišče. Če se slovenski pro- dajalci ne bodo držali rokov za dobavo, potem jih bode na tamkajšnjem tržišču zelo hitro nadomestili prodajalci iz Turčije ali Daljnega Vzho- da. Skratka, preti jim izguba solidnega tržišča. Boni tudi v prihodnje Očitki delavcev v Prebol- du se nanašajo tudi na bone, ki jih dobivajo kot del oseb- nega dohodka, te bone pa morajo obvezno vnovčiti v trgovini poleg tovarne. Drago Pušnik to pojasnuje takole: »Dokler bomo imeli takšne likvidnostne težave, kot jih imamo trenutno, bo- mo bone obdržali. Delavci dobijo pred izplačilnim dne- vom po 500 tolarjev v bonih, pri izplačilu osebnega do- hodka pa še tisoč tolarjev v vrednostnih bonih. Te bone porabijo v naši trgovini, kjer dobivamo blago od tistih ku- pcev, ki nam ne morejo po- ravnati račimov z denarjem. V trgovini obračamo meseč- no 2 in pol milijona tolarjev, marža je minimalna, samo tolikšna, da pokriva stroške oziroma da plačamo zapo- slene delavce. Blago, ki ga delavci kupujejo v tej trgovi- ni, pa je tudi cenejše kot v drugih trgovinah.« In kako direktor Drago Pušnik komentira očitek o zapravljanju tovarniškega denarja na izletu v Trstu in Piranu? »V Trstu zagotovo nihče ni bil, ob koncu počit- niške sezone pa smo člani delavskega sveta, poslovne- ga sveta ter odbora za med- sebojna razmerja obiskali naš počitniški dom v Pi- ranu.« IRENA BAŠA Tekstilna tovarna Prebold je 98 odstotni lastnik predilnice v Biogradu. Tam je bilo zapo- slenih 160 delavcev, obrat pa je v stečaju. V Preboldu zaen- krat ne razmišljajo, da bi ob- novili proizvodnjo, obrat bodo prodali ali dali v najem. V Preboldu so v zadnjem ča- su zaposlili 8 beguncev, ki so v Slovenijo pribežali iz Slunja. Živijo v domu Tekstilne tovar- ne, v podjetju pa so poskrbeli tudi za varstvo šestih otrok v f»mlc»išni(^m vrtni. Svojim delavcem namerava- jo v Tekstilni tovarni Prebold odprodati okoli 200 stanovanj. Doslej je prošnje za odkup vlo- žilo 9 delavcev, pogodbe pa bodo začeli sklepati v prihod- njih dneh. Po pr\'ih ocenah bo- do v tovarni z odkupon stano- vanj zbrali milijon tolarjev. Tekstilci na kolenih Po sprejetih ukrepih se sprašujejo, kdo bo poravnal carine z milijardo dolarjev letnega izvoza sodi slovenska tekstilna industrija med najpomemb- nejše izvoznike v državi, odnos do te panoge pa je še vedno mačehovski. To je bilo med drugim slišati na sestanku od- bora združenja tekstilne indu- strije minuli teden. Na povabi- lo Metke so se udeleženci to- krat sestali v Celju, med gosti pa sta bila tudi ministra Du- šan Šešok ter Maks Bastl. Osrednja tema na srečanju tekstilcev so bili seveda ukrepi evropske skupnosti. Po bese- dah predstavnika gospodarske zbornice Dušana Vujadinovi- ča, ki je sodeloval na pogovo- rih v Bruslju, naj bi republi- kam, ki so sprejele haaški spo- razum, podaljšali tekstilni sporazum do konca prihodnje- ga leta, obljubili so fleksibilni pristop pri prenosu neizkoriš- čenih kvot slovenskih podjetij v prihodnje leto, za izvoz tek- stilnih izdelkov pa bodo za- doščale licence slovenske go- spodarske zbornice. Napovedi so torej optimistične, vsi pa so se spraševali, kako preživeti sedanji vmesni čas, kdo bo plačal carine in kakšne sploh bodo carine - bodo to carine samo na naše delo ali tudi na material, ki ga pošiljajo naroč- niki. Na te dileme nista znala odgovoriti niti oba ministra. Dušan Šešok je spregovoril na splošno o kreditno monetarni politiki, carinskih in uvoznih dajatvah, davčni politiki ter prometnih davkih. O sedanjih obrestnih merah in obnašanju bank je menil, da nobeno go- spodarstvo na svetu ne more prenesti takšnih obresti. Že res, da so obresti tržne, vendar v času, ko naj bi vlada sanirala banke, pričakujejo drugačno obnašanje bank. Čeprav vlada po Šešokovih besedah nima zakonske podlage za ukrepa- nje, bodo z ukrepi na področ- jih, zanimivih za banke, po- skušali narediti red tudi pri obrestnih merah. Nadalje je Šešok povedal, da se zavzema za spremembo pri razpolaga- nju izvoznikov z devizami. Namesto, da porabijo izvozni- ki 70 odstotkov deviz v 24 ozi- roma v 48 urah, naj bi z devi- zami razpolagali dlje časa. To ne pomeni, da je dejal Šešok, da bi podjetja spet dobila kla- sične devizne račune, za to bi bila potrebna spremembna za- kona o deviznem poslovanju. Če bo Banka Slovenija njegov predlog sprejela, sicer ni mo- gel obljubiti, sam pa bo v pri- hodnje vztrajal pri ponovnem uvajanju neke oblike evidenč- nih deviznih pozicij. Finančni minister je podprl tudi predlog tekstilcev, da naj bi oprostili plačila carin vse tiste, ki uva- žajo visoko tehnologijo. To bi morali sprejeti, ker je večja tragedija, da letos sploh ni in- vesticij kot pa dejstvo, da ima- mo 82 tisoč brezposelnih, je menil Šešok. Ob koncu je mi- nister še pojasnil, da je pri pla- čilnem prometu treba še malce potrpljenja. Ljubljanska ban- ka je po njegovih informacijah odprla pri zagrebški banki ra- čun v obračunskih markah. Iz- voznikom na Hrvaško preko tega računa ni potrebno iskati blaga za uvoz, vendar so po- stavljeni limiti plus minus 5 milijonov DEM. Pogovarjajo se tudi z BiH, o plačilnih toko- vih pa so se v zadnjem času pripravljeni pogovarjati celo na zvezni ravni. Finančni mi- nister je bil tokrat tudi dokaj oster do vseh tistih, ki še ved- no pričakujejo tesno poslovno sodelovanje z ostalimi repu- blikami. Menil je, da se morajo tekstilci usmeriti na zahod in postopoma pozabiti na južna tržišča, zgled vsem pa je vse- kakor Mura iz Murske Sobote. Tekstilci so bili gotovo bolj veseli Bastlove ponudbe. Nje- govo ministrstvo bo vladi v kratkem predlagalo blagov- no posojilo. Tekstilci naj bi si razdelili 1600 ton bombaža ter 140 ton volne. IRENA BAŠA Aerova predstavitev mikrokapsui Pred kratkim so strokovnjaki celj- skega Aera predstavili slovenskim po- djetjem možnosti uporabe mikrokap- sui, izkušnje Aera pri njihovi uporabi ter možnostih za njihovo uporabo na področju tiska, grafike, živalske krme, hrane in kozmetike. Kot je pojasnila vodja Aerove raz- iskovalne skupine za mikrokapsule, Milena Kukovič, gre za majhne mi- kronske delce tekoče, trdne ali plina- ste snovi, mikrokapsule se pojavljajo praktično v vseh vejah znanosti in teh- nologije, količinsko najuspešnejši pro- izvod pa je samokopirni papir, kar je tudi osnovno Aerovo področje mikro- kapsuliranja. Aero ima že nekaj let močno raziskovalno skupino za po- dročje mikrokapsuliranja, sodelujejo s Fakulteto za naravoslovje in tehno- logijo v Ljubljani, v tem času pa so skupaj zgradili močno bibliografsko bazo za mikrokapsuliranje. Komplek- sen pregled nad področjem mikrokap- suliranja jim je omogočil razširitev razvojno raziskovalnega dela na po- dročje papirne konfekcije, arom, lepil, formacije, prehrambenih izdelkov, kozmetike itd. Po oceni strokovnjakov so možnosti za uporabo mikrokapsui v slovenski industriji zelo velike, Aero pa ima po dobrem desetletju dela na razvoju mikrokapsuliranja tudi lastno tehnologijo z enim podeljenim ter enim prijavljenim patentom. Sicer pa, kot je dejala na predstavitvi dr. Alek- sandra Kornhauser, postaja mikro- kapsulama tehnologija univerzalna in prodira na vsa področja, Aero in FNT- kemijsko izobraževanje ter informati- ka pa sta v večletnem sodelovanju zgradila široko bazo podatkov, za ka- kršno bi druga podjetja potrebovala tri do pet let, zato ponujajo svoje zna- nje s področja mikrokapsui vsem po- djetjem, ki bi mikrokapsule lahko uporabljala v svoji proizvodnji. JR Iščejo nova tržišča čeprav kupci v dingjjj republikah še vedno iščejo izdelke Industrije keraniič. nih izdelkov Ljubečna, ^ prodaja na jug skoraj pov, sem prekinjena. V zadnjen času so nekaj kompenzacij, skih poslov sklenili s Srbi, jo, s tem da poteka tran, šport preko Madžarske s Hrvaško pa računajo tij tesnejše sodelovanje po od. prtju nerezidentnega raču. na v eni izmed hivaških bank. Povsem prekinjeni pa so praktično posli z ostalimi republikami. Ljubečni zato iščejo nove kupce v tujini, kjer pa zah- tevajo predvsem nizke cene ter visoko kvaliteto. Gorenje na sejmu Pohištvo 91 Na letošnjem sejmu l?dH štvo 91 na Gospodarskem rai stavišču v Ljubljani tudi let< sodelujejo podjetja iz sistem Gorenje. Svoje novosti pred stavljajo Gorenje Notranj oprema, Gorenje Glin Nazaij ter Gorenje Gospodinjski api rati Velenje. Podrobneje bod o sodelovanju na letošnja sejmu spregovorili na danaŠB tiskovni konferenci na Gospo darskem razstavišču. Nov program Bor Laško Na ljubljanskem sejmu Po- hištvo 91 se obiskovalcer. predstavlja z našega območji tudi Bor Laško. Pred ča.soms za program Alea kol pn; v Sloveniji dobili blagovM znamko za kvaliteto, prav ta- ko se ponašajo z oznako S() Na sejmu se tokrat predstav- ljajo s povsem novim progra- mom, za katerega pričakujejf ugodne ocene med strokovnja- ki in med obiskovalci. B REKU SO: Dušan Šešok na srečanji tekstilcev v Celju: »Nikakor m morem zanikati dejstva, daf bila inflacija v oktobru 21) odstotna. Ne vemo natančnO' koliko je inflacija posledio tečaja dinarja in uvedbe tolBi- ja, večina ocenjuje, daje uveč- ha tolarja z manjšim delot vplivala na rast inflacije. Tre- ba je upoštevati, da se je tržiš- če po osmem oktobru zmanf šalo z 22 milijonov kupcev & 2 milijona ljudi. Podjetja ho- čejo na manjšem tržišču iztrži- ti enak delež kot doslej, pop' Ijali so se novi monopoli in 2^' to so začele cene močno naraš- čati. Ob uvedbi tolarja je bH" v obtoku preveč denarne mas^; to je banka Slovenija že ure^ la. Iz poslovnih bank je ban^ Slovenija povlekla precej l^^' vidnostnih kreditov, danes 1^ tako veliko težje priti do narja kot pred nekaj tedni, leg tega je banka tudi znis^l šala reeskontne kredite za milijarde tolarjev. V vladi f^' misijama o ostri kreditno netami politiki, zmanjševati!^ možnosti za zadolževanje, ^' čunamo tudi na umirjanje^ sti cen. Če bo inflacija p^i^j, nji mesec znašala 15 do 1'^ ^ stotkov, bom povsem zado^. Ijen, v naslednjih treh do p^'\ mesecih pa bo ta odstotek F moji oceni še manjši. Ose^^j sem proti temu, da bi infl^''^'. zmanjševali z zamrznitvijo^ in plač, kajti luknje so veo. bile in kdor je hotel, jih je našel. Potrebujemo malce i' trpljenja in prepričan sera, se bodo stvari uredile.« ^ GOSPODARSTVO y-- 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 5 V pričakovanju Miklavža Evropska palica udarja tudi po gospodarstvu na Celjskem _ Minuli petek so začeli ve- ljati gospodarski ukrepi pro- tj Jugoslaviji in tudi proti gloveniji. Sankcije so naj- bolj neposredno prizadele trgovanje jugoslovanskih re- publik z državami evropske slcupnosti, še zlasti izvoz tekstila, mesa, lesnih izdel- liov in jekla. Posledic se boji- jo tudi v podjetjih na Celj- skem. Jugoslavija in z njo tudi Slovenija je v okviru poseb- nih trgovinskih sporazumov, sklenjenih z evropsko skup- nostjo, uživala pri izvozu ne- katerih izdelkov posebne ca- rinske olajšave, zaradi česar je bilo naše blago na tujih tržiščih konkurenčno. Z od- pravo uvoznih kvot in iz tega izhajajočih carinskih olajšav je zlasti slovenska industrija potisnjena ob zid. Slovenija je namreč največ izvažala v države evropske skupnosti, obenem pa se dodatno podi- ra tudi jugoslovansko tržiš- če. Tekstilci so, na primer, izvozili v države evropske skupnosti ter ZDA 90 od- stotkov tekstila, v evropske države smo prodali tudi oko- li 70 odstotkov slovenskega pohištva. Uvedba carin po- meni, da se bo to blago na evropskih tržiščih precej po- dražilo; pohištvo predvido- ma za 4 do 6 odstotkov, tek- stil pa celo preko 50 odstot- kov. Podražitve zagotovo pomenijo izgubo tržišča. Ti- sti, ki se bodo hoteli na vsak način obdržati, bodo torej morali zniževati cene za toli- ko, kolikor znašajo carine, kar pomeni izgubo dohodka in morda spet ponovne ukre- pe evropskih držav. Ob zni- ževanju cen bi nas lahko ob- dolžili dumpinških cen. Večina slovenskih gospo- darstvenikov upa, da gre Vendarle za papirnate grož- nje in da bodo v začetku de- cembra sprejeti selektivni okrepi za Slovenijo. Tudi na Celjskem se v teh dneh pre- ■"ačunavajo, kaj konkretno pomenijo ukrepi. Marsikje f^imajo pravih informacij, ponekod pošiljajo blago ^ tujino in šele potem bodo J|gotavljali posledice. V ne- katerih podjetjih so priprav- 'i^ni na najbolj črne varian- ci upajoč seveda, da se ^ resnici ne bo zgodilo nič pretresljivega. Tudi odpove- "^i naročil prihajajo, vsi pa Cžko pričakujejo decembr- sko sklepe o pozitivnih ukre- pih za tiste, ki sprejemajo ^^aško deklaracijo z začetka Novembra. |lQvenski obisk na ^Vedskem ni zaiegei Obisk Lojzeta Peterleta C^ Dimitrija Rupla v skan- dinavskih deželah očitno ni bil pretirano uspešen. V ča- su, ko sta Švedsko obiskala dva naša vodilna moža, so v žalskem Juteksu iz te drža- ve dobili sporočilo, da v pri- hodnje ni treba več pošiljati toplega poda na njihovo tržišče. Podobna sporočila so ko- nec minulega tedna prihaja- la v Juteks tudi iz drugih evropskih držav: Avstrije, Italije in Velike Britanije. Kupci so po besedah Milana Dolarja, direktorja podjetja, masovno odpovedovali naro- čila, tako da od prejšnje sre- de praktično niso naložili nobenega tovornjaka. Zara- di ukrepov evropske skup- nosti so te države uvedle povprečno 12 odstotno cari- no na Juteksove izdelke, kar pomeni, da bi v Juteksu mo- rali za takšen odstotek zni- žati cene na tujih tržiščih. V svetu, kjer se borijo za vsak pfenig, je dejal Dolar, so to ogromne vsote. Pov- prečno so v Juteksu odpeljali na tuja tržišča vsak teden po 150 tisoč kvadratnih metrov toplega poda, cena za vsak meter pa je povprečno okoli 6 DEM. Črn scenarij v Steklarni Po najbolj grobih in črnih ocenah lahko Steklarna Ro- gaška Slatina zaradi spreje- tih ukrepov izgubi 6 milijo- nov dolarjev. »To so najbolj črne variante,« pravi direk- tor Jože Pelko, podrobni iz- računi pa bodo znani v pri- hodnjih dneh. Carine, ki jih je treba plačati za njihove izdelke, so po posameznih državah zelo različne. V Nemčiji znaša carina 14,5 odstotkov, v Italiji 22, ključ- no vprašanje ostaja ameri- ško tržišče. Tam znašajo da- jatve od 5 do 60 odstotkov, od reakcij kupcev na tem tr- žišču pa bo tudi najbolj od- visno zmanjšanje dohodka. Kot pravi direktor Steklar- ne, bo vse odvisno od spora- zumevanja s partnerji, glede na dobre poslovne vezi pa upajo, da jih tokrat ne bodo pustili na cedilu. V Korsu se bojijo zavlačevanja V Rogaškem Korsu bodo sankcije proti Sloveniji zmanjšale dohodek za 13 od- stotkov, toliko namreč zna- šajo carine za njihove izdel- ke. V glavnem so to Ion posli z Nemčijo. Direktor Korsa sicer meni, da imajo nemški partnerji tiho navodilo, da bodo carine dobili povrnje- ne, zaradi izjav francoskih in nemških politikov o nujnem enotnem priznanju Slovenije pa se v Korsu bojijo, da se bodo stvari zavlekle in da v začetku decembra še vedno ne bo odgovorov na vse di- leme. Delitev stroškov v Alposu V šentjurskem Alposu so- delujejo z nekaterimi nem- škimi in avstrijskimi part- nerji že dve desetletji. Zara- di dosedanjih dobrih poslov- nih vezi upajo, da bodo uspešno rešili tudi zaplete ob sprejetih ukrepih. Za izdelke Alposa veljajo carine v višini 5 do 10 odstotkov. Glede na to, da ustvari Alpos mesečno od 800 tisoč do milijona nemških mark prometa v iz- vozu, bi za morebitno plačilo carin morali odšteti od 60 do 100 tisoč nemških mark. Kot je povedala vodja sektorja trženja Darinka Bračun, se s tujimi partnerji pogovarja- jo o delitvi stroškov ter o tem, da bi z dobavami po- čakali od začetka decembra. Seveda tam, kjer je to mo- goče. Ohraniti tržišče V mozirskem Elkroju pred dnevi še ni bilo povsem jas- no, kaj bodo konkretno po- menile evropske sankcije. V teh dneh so v Nemčijo od- peljali blago, na osnovi tega izvoza pa bodo lahko ocenje- vali posledice. Zaenkrat so iz nemške gospodarske zborni- ce dobili obvestilo, da sank- cije brez izjeme veljajo tudi za Slovenijo in Hrvaško. Ca- rine za njihove izdelke zna- šajo okoli 14 odstotkov. Po besedah direktorice Vrtačni- kove bo najbolj pomembno to, da ohranijo tržišče, če- prav bodo na krajši rok stro- ški morda nekoliko višji. Obenem pa, kot povsod dru- god upajo, da bodo pogovori v začetku decembra in pred- videni ukrepi za Slovenijo pripomogli k razreševanju sedanjega vozla. Dolgoročno pogreb »Dolgoročno bi .ukrepi in sankcije proti Sloveniji po- menile pogreb za večino slo- venskih podjetij, tudi za zre- ški Unior,« je trenutne raz- mere ocenil komercialni di- rektor Uniorja Vili Brvar. Za kovinsko dejavnost sicer ne veljajo tako ostri ukrepi kot na primer za tekstilce, ven- dar so s petnajstim novem- brom tudi za izvoz kovinskih izdelkov začele veljati okoli 10 odstotne carine. Zreški Unior ustvari z izvozom me- sečno med 5 in 6 milijoni do- larjev prometa, \ikrepi evropske skupnosti in po- novno uvajanje carin pa po- menijo za Unior dodatno 500 do 600 tisoč dolarjev. V tem podjetju bodo vsaj nekaj ča- sa poskušali zadrževati do- bavo v tujino tam, kjer bo to mogoče. Dogovarjajo se, da bi za štirinajst dni, torej do začetka decembra, prevzeli financiranje carine tuji part- nerji. Glede na to, da plačilni roki za sedanje dobave pote- čejo decembra, v Uniorju upajo, da se bodo stvari do takrat uredile in da bodo tu- je carine povrnile denar tu- jim partnerjem. Zaenkrat še brez odpovedi v M clubu v velenjskem M Clubu ko- nec minulega tedna še niso imeli na mizi nobenih urad- nih informacij o sankcijah in ukrepih proti Jugoslaviji, iz tujine tudi niso dobili nobe- nih odpovedi. V teh dneh so v Nemčijo izvozili določeno količino gotovih izdelkov, predvsem so to Ion posli. Po besedah pomočnika direk- torja Marjana Kolenca zna- šajo carine med 9 in 14 od- stotki, pričakujejo pa, da se bodo carine obračunavale le za njihovo delo, ne pa tudi za material, ki so ga dobili od naročnikov. Vlada naj prispeva del sredstev Celjska Metka izvozi okoli 50 odstotkov svoje proizvod- nje, zato bi pomenila uresni- čitev sankcij hud udarec za kolektiv, je povedala direk- torica Karmen Zupane Peta- uer. Po prvih informacijah tuji kupci niso pripravljeni deliti bremen, zato carine ostajajo na njihovih rame- nih, v Metki upajo, da se bo klobčič odpletel v korist slo- venskih podjetij, podpirajo pa tudi stališče vseh sloven- skih tekstilcev, da naj vlada povrne del denarja za carine. Pomagali si bodo z Avstrijci Posebej v ukrepih evrop- ske skupnosti poudarjajo sankcije proti izdelovalcem pohištva, vendar v laškem Boru upajo, da bodo kritične trenutke uspešno prebrodili, v izvoz gre dve tretjini nji- hove proizvodnje, vrednost- no predstavlja izvoz 40 od- stotkov, prodajajo pa izdelke predvsem v Nemčijo in delo- ma tudi v Italijo. V Bor La- ško že nekaj let uspešno so- delujejo z Avstrijci, zato bo- do poskušali nastale težave reševati s kooperacijo in z avstrijskimi partnerji. V mesni industriji brez večjih težav Medtem ko so nekateri večji izvozniki mesa že usta- vili izvoz v tujino, ukrepi skupnosti po prvih ocenah ne bodo posebej prizadeli klavnic na celjskem območ- ju. Sveže meso so na tuje prodajali v mesarstvu Jurij v Šentjurju, kjer bodo izpad nadomestili s prodajo na do- mačem slovenskem tržišču, medtem ko so v Mesninah opravljali predvsem stori- tvene posle. Živine niso izva- žali, zato jih vsaj na tem po- dročju ukrepi ne bodo pose- bej prizadeli. IRENA BAŠA OKNO V OSTANEK JUGOSLAVIJE Piše VLADO ŠLAMBERGER »Hrvaški Stalingrad« padel z razvratom pripadnikov srboslavske armade in četnikov po Vukovarju - kar je bilo vrednega, so pokradli sproti, o čemer so pričale TV kamere - je konec »hrvaškega Stalin- grada«, mesta, ki je bilo simbol hrvaške obrambe proti napa- dalcem iz Velike Srbije. Seveda se 1.500 hrvaških vojakov (zenge jih imenujejo srbska glasila po kratici za Zbor Narodne Garde) ni moglo upirati 20-krat številčnejšim sovražnim silam, podprtim s stotinami tankov in transporterjev, pa še s prevlado v zraku. Z okupacijo Vukovarja (v njem je pred pol leta, preden se je začel pekel, živelo 47 odstotkov Hrvatov, 34 odstotkov Srbov in 19 odstotkov pripadnikov drugih narodov in narodnosti) si je Velika Srbija pridobila dobro izhodišče za prihodnost. Znana je Miloševičeva zahteva (oziroma njegovega oprode dr. Branka Kostiča, samozvanega šefa Srboslavije), naj bi modre čelade Združenih narodov razmejile srbske in hrvaške čete na sedanjem bojišču (v nasprotju s tem dr. Franjo Tudman in Stipe Mesič računata na modre čelade na mednarodno prizna- nih administrativnih mejah med Hrvaško in Srbijo). Hujši od tega pa je za zdaj moralni udarec, ki so ga doživele številčno skromnejše in slabo oborožene hrvaške enote, kar bo prav gotovo vplivalo tudi na razmere na drugih bojiščih oziroma pri naslednjih morebitnih premirjih (kot smo napovedali, tudi 13. premirje ne drži). Padec Vukovarja je tudi hud udarec za dr. Franja Tudmana, ki po zadnjih anketah vse bolj zgublja popularnost med Hrvati. »Pomagali smo predvsem borcem na območju Vinkov- cev in Vukovarja in vsa Hrvaška je stala za tema mestoma. Seveda tem ljudem, ki se tri mesece bore dan in noč, ni jasno, da jim pomagamo največ, kar moremo,« je v intervjuju za »vojno ilustrirano revijo« Globus, ki izhaja v Zagrebu, izjavil dr. Franjo Tudman (intervju je bil narejen v zaklonišču pred- sednika Hrvaške, v bunkerju, ki je 15 metrov pod zemljo, beton in voda pa ga ščitita pred napadom z atomsko bombo). Kako naj razume dr. Franja Tudmana tistih 1.500 borcev, ki so pogumno držali Vukovar, v katerem je v teh usodnih 86 dneh bilo mrtvih več kot tisoč hrvaških vojakov in civilistov (žrtve na srbski strani niso štete, po hrvaških virih naj bi jih bilo več tisoč). Vse večje nezadovoljstvo Hrvatov (govor je celo o »kupoprodajni pogodbi« med Zagrebom in Beogradom, da bi Hrvati za »prodani« Vukovar dobili mir v katerem od dalmatinskih mest) spretno izkoriščajo hrvaška opozicija, še bolj pa seveda Miloševičeva trobila. Podtikanja dr. Drnovšku in Radiu Šmarje Pri tem srbska glasila ne izbirajo načinov, samo da bi čimveč krivice zvalila na Tudmanova pleča. Tako lahko v Politiki beremo velik naslov: »Drnovšek okrivil Tudmana za tragedijo na Hrvaškem«. V članku zvemo, da je v oddaji Radia Šmarje dr. Janez Drnovšek res izjavil: »Če mene vprašate, bi vlekel čisto drugačne poteze od tistih, ki jih je hrvaško vodstvo. Svetoval sem jim, in to večkrat, naj tako ne delajo, vendar me (člani vodstva R Hrvaške - op. p.) niso poslušali, je bil natančen Drnovšek, ki je tudi rekel, da hrvaška politika ni bila optimalna,« Iz tega odgovora na konkretno vprašanje, nadaljuje Poli- tika, so slovenska sredstva obveščanja potegnila sklep, da je Tudman kriv za tragedijo, ki se je pozneje zgodila v republiki, ki ji načeljuje. Iz odgovora dr. Janeza Drnovška na Radiu Šmarje je seveda popolnoma jasno vsem nonnalnim bralcem - razen novinar- jem, urednikom in bralcem Politike - da nekdanji član pred- sedstva SFRJ ni okrivil dr. Franja Tudmana za tragedijo na Hrvaškem (tega dr. Drnovšek tudi ni mogel izreči, saj je jasno, da sta Hrvaško v tragedijo potisnili srbska politika in srbo- slavska armada - op. p.), ampak se - kot mnogi drugi - ni strinjal z nekaterimi potezami hrvaškega vodstva. CUj posve- čuje sredstvo, so si očitno mislih v »Slobodanki« in tako v močvirje lastnih laži potegnili dr. Janeza Drnovška - enega redkih poštenih politikov, ki jih je imela Jugoslavija pred zadnjim'zdihlj a jem - pa še Radio Šmarje. »Demos zaliteval bombardiranje Beograda« Ker hoče biti mlajša sestra vedno lepša in pametnejša od starejše, hoče tudi Politika Ekspres prekositi Politiko. »Demos zahteval rušenje Beograda« je moč prebrati v »ekspresni kovnici laži« z mastnim naslovom, pod njim pa še »pojasnilo«: »Franc Tomšič, delegat Sindikata Demos obtožil Srbijo in zahteval, da se Beograd uniči z bombami«. Bralci Politike Ekspres potem »zvedo«, da se je to dogajalo v začetku novembra v Bruslju na sestanku »vseh sindikatov Jugoslavije z organizacijo evropske konfederacije sindika- tov.« Na njem je, kot piše Miloševičevo trobilo, »slovenska sindikalna delegacija ,Demos' izvala incident, saj je z govorni- škega odra javno zahtevala bombardiranje Beograda kot izvira vseh nesreč. Ta militantni govor in razne obtožbe Franca Tomšiča na račun srbske politike je generalni sekretar Gabalo prekinil z odmorom za kavo«, je črno na belem v PE. Da pa ne bi bil »kriv in krvoločen« samo Demos prek Tomšiča, se vsi Slovenci »okoriščajo z blagom, nakradenim pri Srbih na Hrvaškem«, saj so »televizorji iz srbskih stano- vanj za malenkostne denarje v slovenskih domovih«. Kot »dobro obveščeno glasilo« PE navaja, da je v Sloveniji »mogoče kupiti televizorje, videorekorderje, hladilnike in drugo belo tehniko po 100 do 200 DEM«, po »sprejemljivih cenah« se lahko naroči »popolno opremo stanovanja ali hiše, vse to pa je premoženje, ki ga hrvaški vojaki okradejo Srbom na Hrvaškem in konča v Sloveniji«. Seveda PE ne more brez Gorenja, saj »hrvaške bojevnike Slovenci oborožujejo z avto- matskim orožjem iz Gorenja, vsa hrana in oblačila, ki jo potrebujejo hrvaške enote, pa prav tako prihaja iz Slovenije«. Kar je preveč, je preveč, celo za srbska glasila, ki bodo s svojimi lažmi dobila »častno mesto« v zgodovini balkan- skega žurnalizma... 6. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 DOGODKI Krepitev omrežja Nova digitalna glavna ATC celjskega PTT podjetja na Golovcu . Minuli petek so v poštnem centru oziroma telefonski centrali celjskega PTT po- djetja na Golovcu slovesno odprli novo digitalno glavno avtomatsko telefonsko cen- tralo. Z vključevanjem centrale v telefonski promet so začeli že oktobra - v petek pa je prvi, uradni pogovor preko digitalne centrale s sloven- skim ministrom za promet in zveze Marjanom Kranjcem opravil celjski podžupan in republiški minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl. Digitalna glavna avtomat- ska telefonska centrala po- meni za celjsko PTT podjet- je, ki letos praznuje tudi 30- letnico obstoja, veliko prido- bitev. Z njo se veča zmoglji- vost medkrajevnega telefon- skega prometa, saj centrala omogoča kar 3 tisoč 330 no- vih telefonskih povezav z nacionalnimi in mednarod- nimi telekomunikacijskimi centri. Ob izboljšanju kako- vosti telefonskega prometa omogoča centrala tudi 922 novih telefonskih priključ- kov na Golovcu in še 900 v prostorih na Titovem trgu, ki so namenjeni večjim po- rabnikom. Z novo digitalno glavno avtomatsko telefonsko cen- tralo pa so prometno pove- zane tudi že obstoječe digi- talne centrale v omrežni skupini 063, vozlišča v La- škem, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Slovesnosti ob otvoritvi digitalne avtomatske tele- fonske centrale v Celju so se ob ministru za trg in splošne gospodarske zadeve Maksu Bastlu udeležili tudi glavni direktor sestavljenega PTT podjetja Slovenije Miloš Mi- tič ter direktor podjetja Is- kra-Tel Andrej Polenc, saj bosta prav ti dve podjetji v kratkem podpisali pogod- bo o dolgoročnem sodelova- nju v razvoju telekomum- kacij. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Naložba v digitalno glavno avtomatsko telefonsko centra- lo na Golovcu je veljala nekaj več kot 5 milijonov DEM, kar 3 milijone mark pa je vložilo PTT podjetje Celje. Na razvoju centrale je ves čas delal dipl. ing. Boris Kresnik s skupino sodelavcev, ki so na petkovi slovesnosti prejeli tudi prizna- nja za opravljeno delo. Ne bojijo se voiitev Demos je v krizi, z razcepom v Slovenski demokratični zve- zi so se začela pregrupiranja, razhajanja so tudi med zeleni- mi, kmetje zastopajo preveč ozke interese. Težnja je, da bi se ustvarila neka nova koalici- ja, pri čemer opozicija želi do- biti večjo moč v parlamentu. To je med drugim v nedeljo v svojem nastopnem govoru povedal Ivo Bizjak, predsed- nik zbora občin republiške skupščine in član izvršnega odbora Krščanske demokrat- ske stranke Slovenije na let- nem občinskem zboru šentjur- skih krščanskih demokratov. Ivo Bizjak je še dejal, da bi bila nova ustava lahko spreje- ta do konca leta, kar bi pome- nilo, da bodo nove volitve jese- ni prihodnje leto, ob zapletih z lastninsko zakonodajo in Demosom pa bi lahko bile že prej, zato se za stranko prak- tično začenja predvolilno ob- dobje. Ob tem je zatrdil, da se stranka ne boji volitev, čeprav jih po njegovem mnenju ne bi bilo smiselno razpisovati že sedaj. Poudaril je, da so se krš- čanski demokrati iz majhne razvili v zelo močno stranko in da so kljub napakam lahko za- dovoljni, saj so veliko pripo- mogli k temeljnemu cilju - osamosvojitvi Slovenije. Dodal je še, da ni smiselno razpisovati referenduma za lastninsko zakonodajo, saj se ljudje ne bodo mogli objektiv- no odločiti, treba pa jo bo nuj- no sprejeti, ker bomo sicer še vedno služili propadlim Mar- kovičevim zakonom. Predsednik šentjurske skupščine in član krščanskih demokratov Jurij Malovrh je poudaril, da imajo krščanski demokrati kakšnih 400 članov in da zavzemajo pomembne politične položaje v občini (žu- pan, podpredsednik IS, pred- sednik Demosa), kar priča o njihovi moči. V programskih tezah so šentjurski krščanski demokra- ti zapisali, da je na področju gospodarstva glavni cilj razvoj drobnega gospodarstva, obrt- ništva in podjetništva, poveča- ti pa hočejo tudi število dru- žinskih kmetij. Na socialnem področju se zavzemajo za na- cionalni socialni program, že- lijo ustanavljati privatne »vrt- ce« in varstvo za ostarele. Na zboru so sprejeli tudi statut stranke in programske smernice za njeno delovanje, ki se bodo v program obliko- vale na kongresu stranke, zav- zeli pa so se za aktivnejšo delo pri ustanavljanju krajevnih odborov. ROBERT GORJANC Alpos z Madžari V šentjurskem Alposu želijo v prihodnje tesneje sodelovati z Madžarsko. Temu so bili na- menjeni tudi pogovori z mad- žarskimi gospodarstveniki v tem tednu. V šentjurski Alpos so na tridnevni pogovor prišli pred- stavniki podjetja Interker, z gospodarstveniki pa je prišel na obisk tudi župan mesta Za- laegerszeg. S tem srednje veli- kim madžarskim mestom ima Slovenija že vzpostavljene go- spodarske, kulturne in športne vezi, kar dokazuje tudi nedav- ni obisk Peterleta v tem mestu. V torek je župana tega mesta sprejel tudi celjski župan An- ton Roje in zatem še šentjurski župan Jurij Malovrh. Med drugim so se dogovarjali o možnostih izmenjave kultur- nih skupin. IB STANOVANJSKA ZAKONODAJA Odgovarja MIRO GRADIČ Marjana Vahčič iz Celja: Zanima me, če pripada neko- mu 30 odstotkov vrednosti stanovanja, če se preseli v no- vozgrajeno hišo in če ne, zakaj ne? Odgovor: Stanovanjski za- kon določa v 1. odstavku 126. člena, da je lastnik stanovanja dolžan izplačati 30 odstotkov vrednosti stanovanja imetniku stanovanjske pravice, če ta iz- prazni stanovanje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. V skladu s 148. členom istega zakona pa lahko lastnika sta- novanja zavrne izplačilo te ta- ko imenovane odpravnine, če je imetniku stanovanjske pra- vice prenehalo stanovanjsko razmerje ali če mu je mogoče odpovedati stanovanjsko raz- merje brez zagotovitve najpo- trebnejših prostorov v skladu ž določbami prejšnjega Zako- na o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, štev. 35/80 in 14/ 84). Gre za primere, ko je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko raz- merje iz krivdnih razlogov, ki so na strani imetnika stano-, vanjske pravice. V tem prime- ru lahko torej odgovorim le načelno, ker iz samega vpraša- nja ni mogoče sklepati na mo- rebitne zadržke za izplačilo odpravnine. Igor iz Celja: Podpisal sem pogodbo o odkupu stanovanja z devizno klavzulo, ki jo citi- ram: »... znaša kupnina za na- kazilo 203.621,00 SLT oziro- ma protivrednost 6.363 DEM na dan nakazila.« Ali je tako napisana pogodba sporna ali veljavna, kdaj jo je mogoče razveljaviti, ali je bolje plačati vrednost v SLT in ob spreme- njenem tečaju uveljaviti ne- pravilno napisano pogodbo, na koga se obrniti v primeru spora? Prosim še za pravilnost izračuna revalorizacije parti- cipacije. 25. januarja 1991 sem plačal 22.756,00 din - proti- vrednost 2528 DEM, v pogodbi 11. 11. 1991 pa znaša revalori- zirana vrednost 39.894,00 SLT - protivrednost 1247 DEM. Odgovor: V zvezi z vpraša- njem bralca je bilo v zadnjem času že veliko povedanega in napisanega. Medtem je bilo objavljeno tudi obvezno navo- dilo slovenske vlade, iz katere- ga je razvidno, da prodajalci stanovanj ne smejo prodajati le-teh pod manj ugodnimi po- goji, kot jih določa stanovanj- ski zakon. Vsi tisti, ki kupujejo stanovanja na obroke, imajo pravico plačati 10 odstotkov od vrednosti stanovanja v 60- ih dneh po sklenitvi pogodbe, kar velja tudi za tiste kupce, ki bodo plačali kupnino v en- kratnem znesku in pri tem uveljavljali 60 odstotni po- pust. Ta pravica je izrecno do- ločena v 117. in 119. čl. Stano- vanjskega zakona. Prodajalci tudi nimajo pravice vnašati v kupoprodajne pogodbe de- vizne klavzule. Pogodba, ki je sestavljena v nasprotju s Stanovanjskim zakonom, je vsekakor sporna. Taka pogodba bi bila lahko veljavna le, če bi z njo izrep* soglašali obe pogodbeni str^ ki. Če je bila devizna»klavM" izsiljena ali če je bila kupopj? dajna pogodba podpisana s t= kimi pogoji pod kakršnimik^' drugačnimi pritiski, jo je ujjj goče razveljaviti. Vsekakor u, menimo, da je tisti del pogo^ be, ki določa takšne plačik pogoje, ničen. Sporna vpraJ^J nja rešuje pristojno Temelju, sodišče. Participacija, ki je bila vpi^ čana 25. januarja 1991, se^ konca septembra ne revaloij žira. Za nadaljnje mesece pa, revalorizira v skladu z mesej nimi indeksi porasta cen 5 drobno. Način valorizaci lastne udeležbe določa Pravi nik o načinu valorizacije vx^ nosti lastne udeležbe za pri^j bitev stanovanjske pravice, [ je bil objavljen v Ur. listu H št. 18/91 in ki je bil objavlje hkrati s Stanovanjskim zj konom. Vojko Pečnik iz Vrbji Kakšne so možnosti pridol^ tve solidarnostnega stanovj nja po novi stanovanjski zako nodaji in kdaj bodo zače sprejemati vloge za njihon pridobitev? Zanima me tud kakšna bo približna udeležb za dvosobno stanovanje, j znaša BOD manj kot 40 o( stotkov povprečnega BOD n družinskega člana v Slovenij Odgovor: Stanovanjska n forma, ki jo je prinesel Stara vanjski zakon, je breme skri za zagotovitev stanovanja ni ložila tudi in predvsem pos meznikom. Hkrati pa je posk bela za instrumente za pomi pri stanovanjski graditi Eden od teh instrumentov tudi pomoč pri pridobitvi soc alnih stanovanj. Do socialn stanovanj, ki niso več solida nostna stanovanja, bodo upr vičeni državljani, pri kater skupni prihodek na člana dn zine ne bo presegal višine, ki bodo določali predpisi s p( dročja socialnega varstva. P tem bo moral državljan izpo njevati kumulativno še neki tere druge splošne pogoj Možnost pridobitve socialrie| stanovanja pa bo seveda v pr vrsti odvisna od števila razpfl ložljivih socialnih stanovanji od bodočih materialnih mož nosti države. Ustrezni podza konski predpisi, ki bodo urejS li pridobivanje socialnih sta novanj, še niso sprejeti, zatoi ni mogoče natančno odgovori ti na zastavljeno vprašanj S stanovanjskim zakonom l več predvidena lastna ude ležba. Frida Vulovič iz Celja: Sa edina etažna lastnica v hiš stari sto let, ki je predviden za rušenje. Rada bi, da moj stanovanje odkupi občina a kdo drug, sama pa bi odkupil drugo stanovanje po novel zakonu. Odgovor: Kupec lahko p ^' letos praznuje trinajsto leto o^' stoja, vabi medse nove člane. Člani društva Anton Tanc ^ ukvarjajo s folklornimi plesi ^ ohranjanjem starih šeg in nava^ Zaenkrat deluje v okviru di'"' štva le ena manjša skupina Brezah. Zato, da bi svojo deja^' nost ohranjali za bodoče rodo^f pa potrebujejo nove člane. PriF vite se lahko na telefonski štcvi'' ki 731-315 in 731-121, ah pa k^J pridite na skupno srečanje vsf novih članov, ki bo jutri, v petc""' ob 20. uri v domu kulture v rlja Gradcu. 1^^ DELO Delo - vedno v središču dogajanj TEMA TEDNA 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 9 Z delom do revščine v Celju štiričlanska družIna z obema zaposlenima staršema ne more več zvezati začetka s koncem meseca - Denarja zmanjkuje za brano Le kako ljudje sploh še živijo? Kako preživi mesec štiričlanska družina, doma iz Celja, ki ima v teh hudih časih to srečo, da sta oba starša še zaposlena in preje- mata zajamčena osebna dohodka, in to smolo, da živijo v 51-kva- dratnih metrov velikem družbe- nem stanovanju blokovske grad- nje? Takšno stanovanje je namreč v celjski občini označeno za tipič- no in nanj bomo v nadaljevanju preračunavali tudi zadnje podra- žitve stanarin in ogrevanja. Pred nekaj več kot pol leta smo se na straneh Novega tednika (tu- di s pomočjo ankete mariborskega SPEM-a) spraševali, kako ljudje sploh še preživijo in zvežejo zače- tek s koncem meseca. Številke so bile zastrašujoče - kazale pa so na to, da vse več ljudi ne plačuje ra- čunov (ker tega preprosto ne zmo- rejo), denarja zmanjkuje za obla- čila in obutev, nakupov pohištva si nekateri že dolgo niso več zmo- gli privoščiti. Številke pa so opo- zarjale tudi na to, da vse več obča- nov trka na vrata Centra za soci- alno delo in prosi za socialno- skrbstvene pomoči, ki so - vezane na določen odstotek povprečnih plač v slovenskem gospodarstvu za preteklo leto, valorizirane z rastjo življenjskih stroškov - za- gotavljale dogovorjeno raven so- cialne varnosti. Že takrat nas je skrbela ugoto- vitev, da si z delom ni več mogoče zagotoviti vsakdanjega kruha, ljudje, s katerimi smo se pogovar- .jali, pa so se spraševali, kaj bo, ko bo še dela zmanjkalo. Število brezposelnih se res veča, strah in obup tistih, ki so aprila, vdani v usodo, pripovedovali: »Vse še gre, dokler imamo le hrano za otroke!« pa danes postaja realnost življenja štiričlanske družine z obema zaposlenima staršema. S 15 tisočalci na mesec ne moreš preživeti V Sloveniji je v pripravi nov Za- kon o socialnem varstvu, ki bo močno zaostril kriterije dodelje- vanja družljenih pomoči in zmanj- šal število prejemnikov socialno- varstvenih dajatev. Njegova na- ravnanost je razvidna že iz tega, da ukinja »dogovorjeno raven so- cialne varnosti« in namesto tega uvaja »minimalna sredstva za preživetje«. V Celju so po sklepu občinske vlade (zaradi pomanjkanja denar- ja) že z začetkom septembra začeli upravičence do socialno-skrb- stvenih pomoči meriti z metrom zaostrenih kriterijev. Naša štiri- članska družina, v kateri sta ob starših z zajamčenima plačama (po 6 tisočakov) še osnovnošolec in predšolski otrok, je po določilih za zagotavljanje minimalnih sred- stev za preživetje upravičena do 15 tisoč 420 tolarjev mesečno. Izhajali smo iz novega, višjega za- jamčenega osebnega dohodka, ki je bil pred dnevi postavljen na 6 tisoč tolarjev - zato staršema predvidoma decembra pripada mesečno po 4 tisoč 800, osnovno- šolcu 3 tisoč 120 in malčku 2 tisoč 700 tolarjev. Skupno storej 15 ti- soč 420 tolarjev - a ker starša sku- paj zaslužita 12 tisočakov, ob predpostavki, da imata oba otro- ka tudi najvišja otroška dodatka, ki skupaj znašata 3 tisoč 328 to- larjev, mesečno družina razpolaga s 15 tisoč 328 tolarji prejemkov. Do nobene druge oblike družbene pomoči ni več upravičena in s tem denarjem mora (pre)živeti! Že ob hitrem, »na pamet« raču- nanju življenjskih stroškov, smo v uredništvu ugotavljali, da s tem denarjem začetka meseca nikakor ne morejo zvezati s koncem. 2ivljenjsl(i strošici so neobvladljivi še pred meseci ni bilo težko pri- ti do podatkov, kolikšna je živ- ljenjska košarica, koliko denarja povprečno ali minimalno mora posameznik ali družina mesečno odšteti za hrano, stanovanje, elek- triko, higieno, oblačila, obutev, prevozne stroške, šolo in vrtec, privoščili smo si celo stroške za kajenje, za RTV in časopisne na- ročnine, za kulturo in nekaj ta- kratnih dinarjev celo za »druge« izdatke ter nakup pohištva in po- pravilo avtomobila. Zdaj ni več tako! V Domusu, nekdanjem Central- nem zavodu za napredek gospo- dinjstva, in tudi Potrošniško in- formativnem centru smo zastav- ljali vprašanja o mesečnih stro- ških povprečne štiričlanske druži- ne, pa so nas prijazno odpravili s pojasnilom, da so življenjski stroški in njihova rast v zadnjem času neobvladljivi in se z njimi ne ukvarjajo več. Preračunavajo da jih le še statistiki v Zavodu za statistiko Republike Slovenije, a iz zapletene množice številk, za javno objavo posredujejo le rast drobno-prodajanih cen v prete- klem mesecu. Za to pa vemo, da je bila oktobra 21,5 odstotna. Z življenjsko košarico se, kaže tako, trenutno ukvarja le še Sindi- kalni zaupnik časopisa DE. Iz nje- ga tudi povzemamo tabelo ocenje- nih življenjskih stroškov za štiri- člansko delavsko družino. Ko- mentar je najbrž odvečen, a če smo že tako minimalizirane me- sečne stroške za našo družino še tako krčili, nam je ob vsej mate- matični spretnosti na koncu izra- čuna ostajal primanjkljaj. Rdeče številke so presegale nekaj tiso- čakov. »Kulkr stane, tolk košta!« Slovnično močno popačen sta- vek smo lahko slišali tudi ob spre- jemanju novih, močno povišanih cen plina in ogrevanja na zaseda- nju celjske občinske vlade. Našo družino pa tipično celjsko družbeno stanovanje z 51 kva- dratnimi metri površine novem- bra stane: tisoč 586 tolarjev za ogrevanje, tisoč 175 tolarjev za stanarino in nekaj tolarjev še za ostale hišne stroške, kar skupaj znaša 3 tisočake. Račun za elek- triko je tudi potrebno plačati - natančnega izračuna (oziroma povprečja) po zimski tarifi nam ni uspelo izvedeti, a namig, da druži- na izredno varčuje, če mesečno plača le tisoč tolarjev, velja upo- števati tudi v izračunih. Za stanovanje in elektriko so torej v naši družini že porabili več kot četrtino mesečnih prejemkov, zato lahko le sanjajo, da bi si za hrano in pijačo po ocenjenih mini- malnih mesečnih stroških privoš- čili 12 tisoč 767 tolarjev. Ne, njim ostane za vse ostalo le 11 tisoč 328 tolarjev. Ampak - k zdravniku moraš, če zboliš, zdravila moraš kupiti, umivati se je treba, perilo se brez pralnih praškov težko opere, v službo, šolo in vrtec je treba priti (in vselej se ne da peš!), kdaj pa kdaj je treba kupiti kos oblači- la ali pa čevlje... Otroku »je tre- ba« zagotoviti vsaj šolsko malico, kupiti učbenik, če že za barvice in flomastre ni denarja... Za rado- sten nasmeh malčka ob novi (če- prav še tako skromni in ceneni) igrački pa je naša družina prav gotovo prikrajšana. In to kljub temu, da oba starša vestno in marljivo opravljata svo- je delo, da slorbno obrneta vsak prisluženi tolar in si ne želita raz- košja. Ne - zdaj- ne sanjata niti o življenju, za svoja otroka in zase si želita le preživetje. IVANA STAMEJČIČ Stanarma za tipično 51-kvadrat- nih metrov veliko stanovanje je bila po 35-odstotnem povišanju aprila 879,35 dinarjev, po oktobrskem 28,4-odstotnem povišanju znaša ti- soč 175 tolarjev. Tudi ogrevanje se je podražilo v aprilu in takrat je bilo potrebno za 51 m^ stanovanjske površine odšteti 553,30 dinarjev, zdaj, v novembru, tisoč 586 tolarjev. V aprilu je bilo izračunano, da od 7 tisoč 100 gospo- dinjstev ogrevanje neredno plačuje 600 do 700 družin, za izračun, koliko neplačanih računov za ogrevanje bo v Celju novembra, se ni potrudil nihče! Za elektriko je težko napovedati - novih položnic še niso prejela vsa gospodinjstva - a gledano iz april- skih cen in strahu pred izklopi elek- trike, so vendarle zgovorni podatki o 100 do 120 izklopih v štirih tednih. »Celje nima aktivne socialne poli- tike«, je ob oceni dela občinske vla- de v tekočem mandatu dejal pred- sednik celjskih prenoviteljev Zeljko Cigler. Opozoril je, da se število upravičencev do socialno-skrbstve- nih pomoči v zadnjem času drastič- no zmanjšuje, pri tem pa navedel podatek, da je bilo negativno reše- nih kar tisoč 300 prošenj za dodeli- tev otroških dodatkov. Podobno za- skrbljujoči so tudi ostali podatki, ki kar po vrsti kažejo na to, da raven socialne varnosti v občini močno pa- da. V prispevku smo se prav zaradi teh številk lotili preživetja štiričlan- ske družine z obema zaposlenima staršema. Takšna družina bi še pred letom sodila v čisti srednji razred, daleč od socialnih problemov in marginalnih družbenih skupin, ki bi za svoje preživetje potrebovale po- moč družbe. Danes ni več tako - ka- ko pa bo jutri? Ocenjeni življenjski stroški štiričlanske družine ^cenjeni življenjski stroški štiričlanske slovenske družine, kakršne so izra- ^f^nali v Sindikalnem zaupniku časopisa DE (objavljena v 46. številki 15. "ovembra). Po teh podatkih naši družini za osnovno preživetje zmanjka 'Mesečno nekaj več kot 6 tisočakov. Bo ceno življenja v našem mestu odrejal Mirko Kranjc? Kaj o povišanju cen komunalnih storitev menijo zbiralci podpisov?] Vida Kantušer: »V naši ulici smo peticijo podpisali vsi stano- valci. Odločili smo se, da bomo cene komunalnih storitev za ta mesec plačali po oktoberskih ce- nah ! Slišali smo, da so na Komu- nali upali, da bodo cene povišali za največ trideset odstotkov, na- kar je Mirko Kranjc kot predsed- nik Izvršnega sveta izjavil, da mo- ramo priti na evropsko raven, zato naj se cene povišajo kar za sto šest odstotkov. Ce gospod Kranjc mi- sli, da lahko na evropsko raven zviša cene, ga lepo prosimo, naj na evropsko raven zviša tudi naše plače in pokojnine! Potem bomo plačali!« Bojan Angelovič: »Skupni hišni svet stanovalcev Škapinove 1-6 se je odločil, da povišanja cen komu- nalnih storitev za sto šest odstot- kov ogrevanja in šestindevetdeset odstotkov za druge komunalne storitve ne sprejme! Po posamez- nih vhodih smo sklicali sestanke, vsi stanovalci so peticijo podpisa- li. Matere samohranilke so joka- le... Sicer se strinjamo s podraži- tvijo, vendar z realno. Cene, ki nam jih je postavil Mirko Kranjc so najbrž nesprejemljive za vse Celjane. V našem bloku imamo že nekaj let težave s toplotnim ogre- vanjem in če bi sedaj obveljala Kranjčeva, bi morali za kubik vo- de plačati štiristo petinsedemde- set tolarjev. Vse Celjane, predvsem pa dele- gate Izvršnega sveta občine Celje sprašujem,, kako naj upokojenec, ki živi v dvosobnem stanovanju in porabi dva kubika tople vode, preživi? Delegati, boste na to vi odgovorili?« Maksimiljan Klemen: »Stano- valci Škapinove 2 smo odločno proti hkratnim povprečno sto od- stotnim podražitvam toplotnega ogrevanja, plina, vode, kanalščine in odvoza smeti. Po vesteh iz časo- pisa smo izvedeli, da se je Izvršni svet za takšne podražitve odločil mimo pristojnih strokovnih služb. Ali res ne veljajo več strokovna merila in lahko mandatni politik po svoje odloča ceno življenja v našem mestu? In to še mimo strokovnih republiških meril, za- radi česar mora intervenirati celo republiški minister? Ravno tako stanovalci našega bloka odločno zavračamo ceno tople vode, oziro- ma račun, ki ga je Toplotna oskr- ba Celje poslala za mesec novem- ber. Le-ta hoče namreč svoje na- pake pri obratovanju preprosto preložiti na pleča porabnikov, ti pa niso dolžni plačevati profe.si- onalnih napak Toplotne oskrbe. Zato priznamo le dosedanje ce- ne toplotnega ogrevanja, plina, vode, kanališčine in odvoza smeti.« Anica Lisec: »V Kraigherjevi 6 smo vsi podpisali. Kako bodo plačevali takšne cene upokojenci, kako mlade družine z otroki? Žel nam je samo, da nismo s peticijo zahtevali tudi odstopa Mirka Kranjca. Ne vemo, na kakšni pod- lagi je prišel do tako visokega od- stotka cen komunalnih storitev. Morda je že pozabil, da so ga lju- dje, ki bi jih sedaj rad spravil ob hrano, nekoč volili?« NINA-MARUŠKA SEDLAR 10. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDjt Ne potrbujemo vojaških bolnišnic v petek so se na Dobrni se- stali kirurgi, člani Travmato- loške sekcije Slovenije. Spre- govorili so o vojnih poškodbah v času desetdnevne agresije na Slovenijo ter o bodoči organi- ziranosti vojaške sanitete. V pogovoru so sodelovali predstavniki ministrstva za obrambo ter ministrstva za zdravstvo. Skupna ugotovitev srečanja je bila, da so travmatološke službe v Sloveniji zelo uspešno opravile svoje delo pri oskrbi vseh ranjencev v času agresije. Travmatološka sekcija pa tudi pričakuje, da bo strokovno so- delovala pri novi organizaciji zdravstvene službe, ki bo za- dolžena za pomoč in oskrbo prebivalstva v primeru vojne ali množičnih nesreč. Pričaku- jejo, da bodo sredstva, ki so doslej bila namenjena vojaški saniteti, dobili travmatološki oddelki slovenskih bolnišnic, isto pa naj bi veljalo tudi za kadre. To bi bila po njihovem mne- nju tudi edina strokovno utemljena rešitev. Travmato- loška služba ima namreč do- volj izkušenj z oskrbo hudih poškodb, medtem ko vojaške bolnišnice v miru hudih po- škodovancev sploh niso spre- jemale. »Razumljivo je, da je zaradi vsega tega sekcija od- ločno proti ponovni organizi- ranosti vojaških zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Prepriča- ni smo, da lahko vse potrebno delo opravijo obstoječe zdrav- stvene ustanove,« je dejal predsednik Travmatološke sekcije Slovenije dr. Miroslav Batišta, sicer vodja travmato- loškega oddelka v celjski bol- nišnici. MILENA B. POKLIC Namina okrogla Jubileja Kljub temu, da časi trgov- cem (in ne samo trgovcem) še zdaleč niso naklonjeni, so v Naminih blagovnicah prejšni teden sla\Tiostno proslavili 15-letnico Name v Žalcu in 10-letnico Name v Levcu. V trgovski hiši se zavedajo, da so časi danes, ko so kupcem na voljo tudi mnoge zasebne trgovine, bi- stveno drugačni kot pred poldrugim desetletjem, zato poskušajo na različne načine obdržati vse zveste kupce ter si pridobiti še nove. Tako so oddelki v Namah vsako leto bolje založeni, mnogo je akcijskih prodaj, omogočajo tudi nakup na ugoden kredit, dogajanje v trgovinah poskušajo razgi- bati z modnimi revijami, na katerih predstavijo obisko- valcem najbolj modne tren- de. Na reviji, ki bo v petek, 29. novembra, ob 17. uri v levški Nami, bodo mane- kenke in manekeni prikazali športno konfekcijo, ki jo je mogoče v Nami tudi kupiti. Že jutri, v petek, 22. novem- bra, pa se bodo na izlet pravili Namini nagrajenci" ki so bili izžrebani v zadnj nagradni akciji. V Nami pripravljajo tut};' veliki novoletni sejem v svo, 1 jih prostorih v Levcu, kj&l naj bi se decembra resničrff dalo kupiti vse, kar se J predbožični in prednovolJ ni čas spodobi, dogajanje J nameravajo popestriti ^ z mnogimi zabavnimi igranj' za otroke in odrasle. VZ, Foto: EM Športni oddelek Name v Levcu je, kot se za ta čas spodobi, zelo dobro založen s smučarski opremo. Devatnajstič v Libojah Kljub težavam zlasti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, je prizadevnim organizatorjem v Libojah le uspelo, da bodo tudi letos pripravili že 19. revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo z dvema koncertoma ob 14. in 17. uri. Svoj nastop je obljubilo skoraj dvajset skupin, vse pa bodo nastopile brezplačno. Prišli bodo ansambli iz številnih krajev Slovenije od Maribora do Brežic in Moravč do Šentjurja. Posebno presenečenje bosta vsekakor nastopa skupine harmonikaric Zupan iz Mengša in kralja ustnih harmonik Andreja Blumauerja. Zaigral pa bo tudi Franci Zeme iz Vojnika, ki edini vztraja na libojski reviji od prve do devetnajste. Vstopnice so sicer v predprodaji v indu- strijski prodajalni Keramika Liboje, možno pa jih bo kupiti tudi pred začetkom obeh koncertov. TV Ceile - zdravo mesto Od ponedeljka se v Celju vr- stijo prireditve ob predstavitvi projekta Celje - zdravo mesto. GlavTii delež imajo ta teden otroci v \Ttcih in osnovnih šo- lah z \Tsto prireditev, poveza- nih z zdra\iem. Vrtec Anice Černejeve ima teden odprtih igralnic, tako da si lahko vsakdo ogleda, kako so jih po poplavi obnovili in pri tem upoštevali vzgojne in zdravstvene vidike. Otroci in starši lahko prihajajo v vrtce tudi popoldne, se igrajo in po- govorijo z vzgojiteljicami. Vrt- ci Tončke Čečeve in Zarja pa bodo odprti prihodnji teden. V program prireditev so vklju- čili tudi lutkovne predstave, namenjene vsem otrokom z območja vrtcev. Jutri, v pe- tek, ob 11. uri pa bo v Narod- nem domu proslava in sreča- nje ob obletnici poplave z da- rovalci pomoči vrtcem Anica Černejeve. V ponedeljek 25. novembra ob 10. uri pa bo v veliki dvora- ni Narodnega doma v Celju strokovni posvet z naslovom Celje-zdravo mesto, ki ga pri- pravlja Zavod za socialno me- dicino in higieno. Projekt Sve- tovne zdravstvene organizaci- je »Zdrava mesta« bo predsta- vila dr. Selma Šogurič, o mož- nostih za uveljavitev projekta Celje-zdravo mesto bo govoril mag. Ivan Eržen, o programu Zdravje vsem do leta 2000 ozi- roma o tem, kje smo mi, pa dr Alenka Kokalj in dr. Alenka Skaza-Maligoj. O zdraven mestu Maribor pa bo sprego vorila dr. Tilka Kren. Tudi t( prireditev bodo z nastopom in priložnostno razstavo obogati- li otroci vrtcev Anice Černe- jeve. Zaključna proslava ob pred- stavitvi Celja-zdravega mesta bo v četrtek, 28. novembra. Iz ene skrainosti v drugo Različni pogletli na praznike In tlela proste tinl y Sloveniji po novem Kako bo s prazniki in dela prostimi dnevi v Sloveniji po novem, se poslanci republiške skupščine, do včeraj še niso dokončno odločili. Predlog zakona, ki bo to urejal, še vznemirja ljudi. Po njem naj bi bili prazniki: 1. in 2. januar - novo leto, 8. februar - slovenski kulturni praz- nik, 27. april - dan upora proti okupa- torju, 1. in 2. maj - praznik dela, 25. junij - dan državnosti, 1. november - dan spo- mina na mrtve, in 26. december - dan samostojnosti. Dela prosti dnevi pa bi bili še velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (I."), avgust) in božič (25. december). Lidija Antlej, natakarica iz Celja: »1. maj se mi zdi primeren tudi kot slovenski praznik, menim pa, da bomo sedaj dobili preveč katoliških praznikov. Leto ima 365 dni in razen sobot in nedelj kar nekaj delovnih dni v letu zavzamejo prazniki. Zaradi tega najbrž trpi tudi gospodar- stvo .. Sicer nimam nič proti cerkvi in njenim praznikom, menim pa, da se cer- kev, tako kot se je že nekoč, spet preveč vmešava v politiko. Cerkveni prazniki naj ne bi bili dela prosti dnevi, praznuje- jo naj jih tisti, ki vanje verjamejo!« Edvard Žnidar, upokojenec iz Celja: »Menim, da z ukinitvijo starih in uvedbo novih, predvsem cerkvenih praznikov, ni nič narobe. Pravzaprav mi je uvedba ka- toliških praznikov všeč; prej je bilo pre- več državnih praznikov. Pravilno je le, da bo ostal prvi maj, saj ga kot praznik dela praznujejo tudi po drugih državah!« Slavica Florjančič, ekonomski tehnik iz Maribora: »Ničesar drugega ne morem reči kot to, da se mi zdi, da prehajamo iz ene skrajnosti v drugo. Sama sem spošto- vala vse prejšnje praznike, pa tudi te, ki jih sedaj na novo uvajajo, bom. Meni je v bistvu vseeno, prilagajati se moramo politikom.« Ing. Anton Mulej, upokojenec iz Celja: »Časi se sreminjajo. Prazniki, ki smo jih pri nas praznovali vrsto let, so večini bili vsiljeni. Sedaj se to spreminja. Menim, da bo katoliške praznike sprejela večina Slovencev. Sicer pa imamo pri nas že od nekdaj preveč praznikov. V preteklih le- tih je bilo kar nekaj takšnih, ki so nam požirali storilnost. Prvi maj bi lahko ostal, 29. november pa je bil po moje pravi balast.« Meta Rudnik, dijakinja iz Šmartnega ob Paki: »Mislim, da bi v Sloveniji mora- li ukiniti vse tiste praznike, ki so se na- našali na prejšnjo, celotno Jugoslavijo. Uveljaviti se bodo morali naši, slovenski, pa tudi katoliški prazniki. Sicer pa bi bilo meni osebno najbolj všeč, da bi imeli čimveč takšnih praznikov, da bi zaradi njih imeli šolarji pouka proste dneve. Glede kulturnega dneva Slovencev pa: menim, da bi ga morali prestaviti na dan Prešernovega rojstva. Smrt pomeni izgi- njanje. Rojstvo je v človekovem življenju najbolj pomembno.« NINA-MARUŠKA SEDLAR Foto: EDI MASNEC Lidija Antlej Edvard Žnidar Slavica Florjančič Anton Mulej Meta Rudnik Karitasov klic dobrote Dobrodelna organizacija Karitas iz Celja, ki med dru- gim skrbi tudi za precej be- guncev iz sosednje Hrvaške, pripravlja prihodnji torek v dvorani Golovec dobrodelni koncert z naslovom Klic do- brote, na katerem bo nastopila cela vrsta znanih imen sloven- ske glasbene scene. Tako kot je to že običajno, so se nastopajoči odrekli hono- rarjev in tudi nekatere delovne organizacije kot so, ŠRC Golo- vec, Steklarna Rogaška Slati- na, Petrol, Cestno podjetje Ce- lje, Cetis, Hmezad in ne na- zadnje tudi naša hiša, so pri- pomogle k pripravam te prire- ditve. Na koncertu bodo nastopifl Oto Pestner, Tatjana Dremel Miha Dovžan, Alfi Nipič, Um da Petan, Big ben, Heleii Blagne, Ansambel SlovenijSt Alenka Pinterič, Oliver TvAsi Irena Vrčkovnik, Haidi Koro- šec, Nevi' Swing Quartet, Alen- ka Godec in Celjski instru- mentalni kvintet. Oddajo P' bodo povezovale znane slo- venske TV napovedovalke: Ida Baš, Betka Šuhel, Miša Molk in Nataša Dolenc. Koncert bo v torek, 26. 1^ ob 19. uri v dvorani Golovef vstopnice pa so v predprodajiJ v poslovalnici Kompasa, b\m gajni bazena Golovec ter žuM nijskem uradu Sv. Danijela. I Govedorejsko društvo v Šentjurju v Šentjurju so ustanovili govedorejsko društvo, ustanovn^^ sestanka, ki ga je vodil predsednik iniciativnega odbora km^M ski svetovalec občine Šentjur Zdravko Brglez, pa se je udeleZj' okoli sto rejcev. Glavna naloga članstva preko društva predvsem večanje gospodarske reje goveje živine in vzgoja r*' ske kulture pri kmetih. S pripravami na ustanovitev društva*^ začeli že junija, vendar je potem delo zaradi znanih vzroK^ nekoliko zastalo. Takšno društvo so v Šentjurju že imeli vojno in je bilo zelo uspešno. Decembra naj bi podobna druSi^^ ustanovili tudi po ostalih občinah celjskega območja, nato regijsko zvezo. UAŠI KRAJI IN LJUDJE 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 11 Obnova šestih objelftov v programu šolstva za prihodnje leto v občini La- ško so tudi nujna vzdrže- valna dela na posameznih šolskih objektih ter večja investicijska vzdrževalna dela, ki ostajajo kot priori- teta iz nerealiziranega pro- grama v letošnjem letu. Ta- ko naj bi prihodnje leto končali z adaptacijo po- družnične šole v Sedražu, delno obnovili fasado in stavbno pohišto šole Pri- mož Trubar v Laškem, ob- novili vrtno ograjo pri šoli s prilagojenim programom, uredili okolico osnovne šo- le Marjana Nemca v Rade- čah, nadaljevali aktivnosti za pridobitev ustreznih prostorov za Glasbeno šolo v Laškem ter preplastili šolska športna igrišča v Laškem in Rimskih To- pUcah. TV Varčnost ali sebičnost vlade? Starši prizadetih šmarskih otrok so uspeli starši devetih prizadetih otrok iz šmarske občine, ki jih usposabljajo v Zavodu »Miha Pintar« na Dobrni, so zaprosili svojo občinsko vlado za skupinski, organiziran prevoz otrok v domače okolje. To so storili po- tem, ko so bližnje občine to vpraša- nje za svoje občane že uredile. V Šmarju pa se je precej zapletlo, saj so obravnavali problematiko kar na dveh zaporednih sejah vlade. Starši imajo večinoma slabe avto- busne zveze do Celja in naprej do Dobrne, posamezniki pa zaradi za- mujanja še težave na delovnem me- stu. Po prošnji staršev je občinska strokovna služba v začetku oktobra ugotovila, da bi stroški dvakratne- ga mesečnega enosmernega prevoza iz Dobrne do Rogaške Slatine zna- šali 5 tisoč tolarjev. Po poizvedbah je Center za socialno delo ugotovil, da so vsi starši podobnega slabega socialnega statusa, ugotovili pa so tudi, da imajo druge občine zares organiziran prevoz za svoje občane. Za razvoj zmerno ali težje prizade- tih otrok, starih od 8 do 13 let, je pomembno, da so ti v domačem okolju, pri starših, vsaj konec tedna. Prošnjo devetih staršev je šmar- ska vlada obravnavala že na pred- zadnji seji, pred njo pa so člani o tej problematiki prejeli za lastno sez- nanitev tudi obširnejše poročilo. Zakonske podlage za pokrivanje stroškov prevoza ni, kljub temu pa je Kristina Kampuš iz sekretariata za družbene dejavnosti predlagala reševanje v imenu humanosti in po- moči staršem. Šmarska vlada se je potem odločila le za denarno pomoč pri avtobusnem prevozu posamez- nih staršev, ki bi tako prejeli 250 do 300 tolarjev. Ponujene denarne po- moči pa starši, ki so prosili za orga- niziran prevoz, niso hoteli sprejeti niti po posebnem pogovoru s pred- stavniki občine, ki je bil kmalu po prvi, »tolarski« odločitvi šmarske vlade. Pretekli teden, potem ko je sklep zaradi staršev, ki so denar zavrnili, postal neizvedljiv, so na seji vlade znova obravnavali celotno proble- matiko. Med polurno razpravo so nekateri člani vlade starše in pred- log podprli, drugi, tako predsednik Marjan Aralica in občinski minister za izobraževanje, Jože Uršič, pa so imeli veliko »proračunskih« pomi- slekov. Po na trenutke brezsmiselni razpravi se je vlada vendar odločila za organiziran prevoz med Dobrno in Rogaško Slatino in to enkrat na mesec. Prevoz bodo plačali iz ob- činskega proračuna, v manjši avto- bus pa bi morda vključili še 8 otrok iz celjskega Centra na Golovcu ter 10 in osnovne šole s prilagojenim programom prav tako v Celju. Pravica se je torej le postavila na stran staršev, nepristranskemu opazovalcu te jare kače pa se je po- rodilo vprašanje ali šmarska vlada zares varčuje na najbolj pravem mestu. BRANE JERANKO Bo Polzela občina? V krsijevni skupnosti Pol- zela resno razmišljajo o mož- nostih, da bi imeli lastno ob- čino. Preden se bi odločili za ta korak, pa bo potrebno še marsikaj razjasniti. Nekaterih osnovnih vpra- šanj so se lotili prejšnji petek na pogovoru, ki ga je sklical predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Polzela Stanko Noyak. Sodelovali so: predsednica republiške- ga odbora za lokalno samou- pravo Darja Lavtižar-Be- bler, podpredsednik odbora Tone Kramarič, sekretar od- bora mag. Stane Vlaj, profe- sor Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Igor Vrišar, predstavniki občine Žalec, krajevne skupnosti Andraž ter polzelskih delovnih orga- nizacij. Pogovor je razkril, da Pol- zela izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine, vendar pa bo treba počakati na sprejem nove ustave. Bodoča organiziranost lokalne sa- mouprave je še precej nedo- rečena, pa tudi sporna. Pre- den se bodo torej na Polzeli lotili čisto določnih korakov za ustanovitev občine, bo treba razrešiti še prenekate- ro dilemo. Šele potem se bo- do lahko krajani na referen- dumu odločali o tem ali žele postati polzelski občani ali ne. T.TAVČAR Tečaji za kmetice Kmetijska svetovalna služba v Žalcu bo letos pri- pravila vrsto predavanj in tečajev za kmetice. V občini je devet kmečkih aktivov, več o predavanjih in tečajih pa nam je povedala dipl. ing. Andreja Žolnir: »V kmetijski svetovalni službi skupaj s predsednica- mi in vaškimi predstavnica- mi aktivov pripravljamo predavanja, tečaje, priredi- tve, izlete in srečanja kmetic. Kot prvo pripravljamo zdravstveno predavanje pa- tronažne sestre Anice Dolar. Kako se naredi adventni ve- nec si bomo ogledale konec novembra, zato nam bo v mesecu decembru, ko se pripravljamo na Božič in Novo leto, natrosila nekaj idej za peko prazničnega pe- civa gospodinjska učiteljica Jožica Pukl. Te demonstracije bodo v Taboru, Šempetru, Bra- slovčah in Petrovčah. Orga- nizirali bomo tečaj, kako se izdela makrame. Januarja in februarja bomo pripravili tečaje in demonstracijo peke specialnih vrst kruha, začet- ne in nadaljevalne tečaje ši- vanja in tečaje plavanja za odrasle. Že prejšnji torek smo z agencijo Potepuh organizi- rali strokovno ekskurzijo v Salzburg. Obiskali smo mednarodni sejem Vse za otroka.« T. T. Andražico cericev obnavijalo V žalski občini so letos obnovili številne cerkve. Med te sodi tudi farna cer- kev sv. Andreja v Andražu, ki se prvič omenja že leta 1229. Prvotna cerkev danes ni ohranjena. Kaže pa, da so sedanjo cerkev postavili polzelski komendatorji s pomočjo celjskih grofov okoli leta 1400. Ta cerkev je bila precej nižja od da- našnje. Leta 1750 so po- pravljali zvonik, pozneje so obokali ladjo, na začetku 19. stoletja so prizidali ka- peli in 1844. leta kupolasto dvignili prezbiterij. Ker je zob časa cerkev načel, so se v Andražu odločili, da jo bodo obnovili. Tako so po- pravili streho in fasado, v bližnji prihodnosti pa bo- do še streho na zvoniku. Pri obnovitvi so verniki opra- vili več tisoč prostovoljnih ur in prispevali tudi denar. Pomagala jim je tudi KS Andraž. T. T. Kmetje želijo vpliv v zadrugah z okrogle mize o novi organiziranosti KZ y Slovenskih Konjicah Kmetje želijo trdno zadrugo, v kateri bo njihov upravljalski delež iz sedanje in bodoče ude- ležbe močneje izražen, tako da bodo zadruge resnično postale kmetove organizacija. Takšno je bilo izhodišče in bistvo okrogle mize, ki so jo prejšnji teden pripravili v Slo- venskih Konjicah. Povabilu odbora Slovenske kmečke zve- ze ljudske stranke, podruž- nica Slovenske Konjice, so se odzvali vsi povabljeni. Tudi to je odraz močnih interesov za novo organiziranost in poslov- no usmerjenost, ki jo ponuja tudi novi zadružni zakon. Udeležence okrogle mize je Zanimala poslovna usmerje- nost, ekonomski položaj in stabilnost zadruge v enaki me- kot delež članov v upravlja- nju in usoda zadružnega pre- 'noženja, ki so ga več kot 40 let ^l^upaj ustvarjali. To zadnje yprašanje je za konjiške kmete ^e posebej pomembno po osa- mosvojitvi nekdanje temeljne Organizacije Lastna proizvod- ^i^- Na poljedelskih površinah Lastne proizvodnje oziroma po novem Zlatega griča so na- mreč doslej skupno gospoda- rili. Predstavniki Kmetijske za- druge so na okrogli mizi nekaj vprašanj razjasnili, na večino pa še ni bilo mogoče odgovori- ti, saj dokumentov o novi or- ganiziranosti še nimajo dore- čenih. Dogovorili so se, da bo- do predloge pripravili pozimi, pri tem pa upoštevali pripom- be iz javne razprave. Prepriča- ni so, da bodo v sodelovanju našli rešitve, ki bodo v prid zadruge in njenih članov. Vse to pa je treba opraviti do po- mladi. MILENA B. POKLIC Konjiške podražitve v konjiški občini so podra- žili komunalne storitve. Ku- bični meter vode za gospodinj- stva se je podražil z 6,20 na 11 SLT, kanalščina z 1 na 2 SLT, odvoz smeti pa z 1,20 na 1,70 SLT za kvadratni meter. Veseli nas, da je FOTO LIFE naletel na zelo dober odmev in presenečeni smo nad ugoto- vitvijo, da se v večini primerov s fotografijo ukvarja nežnejši spol. Ne gre le za dokumen- tarne posnetke, namenjene za v družinski foto album, avtorice z veliko mero samokritičnosti skušajo fotografijam dodati svojo osebno no- to, povezano z raziskovalnim fotografskim delom. Iz tega kupčka fotografij smo za ta teden izbrali posnetek Sonje Kamplet iz Polžan- ske Gorce, ki je za objekt snemanja izbrala otroško temo, pri tem pa posebno mehkobo dobila s čudovitim žitno-makovim ozadjem. Potrudila se je še z uporabo posebnega filtra. ki ji je dal rezultat, kot ga vidimo. LIFE (življenje) pa niso le otroci, katerih fotografije množično prihajajo na naš naslov. Pogrešamo zanimive kmečke posnetke, po- vezave s starimi običaji, akt fotografije, šport- ne posnetke... Dva tedna še imate čas, da skušate narediti fotografijo, kakršno imate že dolgo v mislih. t\Aorda boste deležni tudi ene izmed desetih lepih nagrad, kijih skupaj s po- kroviteljem STUDIEf^ FONDA, pripravljamo za zaključek akcije. Kot rečeno, bo komisija izbrala deset najboljših, bralci pa boste s ku- poni izbrali fotografijo leta. Vse fotografije bo- mo po zaključku vrnili avtorjem, po novem letu pa bomo pričeli z novo akcijo. V Žalcu so mijavicale v soboto in nedeljo je bila v kulturnem domu v Žalcu zbrana vsa mačja smetana. Felinološko društvo iz Celja je namreč tam pripravilo ju- bilejno deseto mednarodno razstavo mačk pri nas. Ra- zen slovenskih, so se razsta- ve udeležili tudi razstavljalci iz drugih držav - Avstrije, Italije, Danske in Hrvaške, v Mednarodno Felinološko Zvezo (FIFE) je lahko iz vsa- ke države lahko vključena samo ena zveza, in ker je pri nas to že štiri leta Slovenija, lahko samo Slovenija pri nas pripravlja ocenjevalne raz- stave. Na razstavi so mačke oce- njevali sodniki iz tujine, saj v Sloveniji trenutno še ni ni- kogar, ki bi imel opravljen izpit za sodnika. Sodniki, pa tudi naši in tu- ji razstavljalci, so bili z orga- nizacijo razstave (ki se je je udeležilo preko tristo mačk) zadovoljni. Organizatorjem gre vsa pohvala - ostaja pa želja, da bi takšne razstave v prihodnje pri nas priprav- ljali redno. N.-M.S. 12. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 »Bjezuslovna, v alpiskuju ligu!« Pravijo sovjetski hokejisti, ki so okrepili Cinkarno Celje - V torek start v slovenski ligi Da »Rusi prihajajo« ni nov pojav, še posebej ne v sloven- skem hokeju, pa donedavno tudi ne v jugoslovanskem, saj si dobrega moštva brez sovjet- skih igralcev ni bilo mogoče zamisliti. Rusi so postali mod- ni hit, potem ko so bili nekaj let za naše ekipe zanimivi ka- nadsko-ameriški igralci z vmesno kratkotrajno invazi- jo Čehov in Poljakov. Skeptiki takšne nakupe vedno pospremijo z vpraša- njem, če ne gre morda za »mačka v žaklju«, kar je po eni strani razumljivo, saj ni vedno lahko natančno ugotoviti ra- ting ruskih »igrakov«. V Cin- karni Celje bodo o učinku tre- nerja Valentina Egorova ter igralcih Andreju Pisarevu, Aleksandru Lisenku in Alek- seju Pučkovu odločali 30. aprila prihodnje leto, ko se jim bo iztekla pogodba. Trener Valentin Egorov, edini zaslužni sovjetski hokej- ski trener dveh republik, Rusi- je in Ukrajine, ima .54 let. Pred prihodom v Celje je treniral Dinamo Harkov, sedanjega sovjetskega prvaka Dinamo Moskva in ekipo Kiila Sovje- tov. Kot sem pravi je delal z nekaterimi vrhunskimi igralci in reprezentanti kot so bili Semionov (sedaj Calgary Flames), Svetlov (ZRN), Popi- hin, Glušenko itd. »Imel sem ponudbo iz Nemčije, a so bile nekatere organizacijske težave in z odhodom se je odlašalo. Potem me je v Moskvo poklical moj prijatelj Zenon Hajduga, prejšnji trener Cinkarne, in mi predlagal naj pridem pogle- dat, poiskusit. Posvetovala sva se z ženo in 1. avgusta sem prvič pripotoval v Slovenijo in tudi v Jugoslavijo.« Ste ocenili, da je to perspek- tivna ekipa? »Težko je zaenkrat reči, če je perspektivna. Na prvi kondi- cijski trening je z velikim stra- hom prišlo pet ljudi. Predlagal sem jim ,profesionalno delo', igralcem je bilo težko, vendar zanimivo. Potem smo šli na led, igralci so tam lahko še bolj spoznali moje sposobnosti. Spoznal sem, da dosedaj z igralci ni nihče resno delal, ne poznajo hokejske teorije, problem je z drsanjem, prak- tično sem začel iz nič. Sedaj je že viden določen napredek, ustvarja se dober, disciplini- ran kolektiv.« Kakšne so možnosti Cinkar- ne v slovenski državni ligi? »Pred ekipo je naloga uvr- stiti se ne nižje od 4. mesta, kar nam daje možnost nasto- panja v končnici in uvrstitve v alpsko ligo.« Valentin Egorov in igralci imajo pogodbo do 30. aprila. Trener bo za podpis prejemal 1000 DEM mesečno, igralci dvesto mark manj - v tolarski protivrednosti, klub pa jim za- gotavlja tudi hrano in bivanje: njihov dom je hišica - kontej- ner na drsališču. Srednji napadalec Andrej Pisarev ima 30 let, prej pa je igral za Itil Kazan. »V bistvu sem v Rusiji že končal kariero, ob koncu pa sem hotel zaigrati še v tujem klubu, zato sem pri- šel v Slovenijo. Zaenkrat še slabo poznamo druge ekipe, zato je težko primerjati kvali- teto.« 2 7-letni branilec Aleksan- der Lisenko, ki je prej igral za Krila Sovjetov, si želi, da bi prišla k njemu tudi žena: »Mi- nistrstvo za zunanje zadeve noče dati vize, saj pravi, da je v Jugoslaviji vojna in da se Slovenija uradno še ni ločila, saj je tako ne?« Dodaja, da so v ekipi nekateri fantje, ki do- bro igrajo in si želi, da bi jih bilo še več, da bi njim »ru- skim« pomagali, oni pa bodo njim. Napadalec Aleksej Puckov ima 30 let in tudi on je prej igral pri Krilih Sovjetov: »Cinkarna je ekipa kot ekipa, treba je delati, veliko trenira- ti.« To počnejo dve uri in pol na dan in skupaj v en glas po- vedo: »Celje je zelo lep ,gora- dok' (mestece), igralci so nas lepo sprejeli. No težko je brez družine. Bezuslovna, moram priti med pr\'e štiri, v alpisku- ju ligu.« ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC Celjani pričakujejo še odlič- nega napadalca Vladimira ŠčurJenka, ki je lani igral za zagrebški Medveščak in bil po ocenah novinarjev tretji igra- lec prvenstva. Sčurjenko je že bil nekaj dni v Celju, vendar se je zaradi težav z vstopno vizo vrnil v Moskvo. »Coach« Jevgenij Egorov: »Prosil bi celjske navijače, da bi prihajali na drsališče, kajti ko je na tribuni veliko publike hokejisti igrajo povsem druga- če. V svojem in imenu igralcev zagotavljam, da bomo igrali dobro.« Ruska posadka od leve proti desni: Andrej Pisarev, Aleksej Puckov, Aleksander Lisenko., PANORAMA Nogomet Slovenska liga 18. kolo: Ingrad Kladivar - Rudar (T) 2:1 (1:0), strelca: Po- drepšek in Pevnik; Rudar (V) - Gorica 4:3 (3:2); strelci: Cvikl, Karič, Pranjič, Goršek; Steklar- Slovan 1:1 (1:1), strelec: Neskič. Vrstni red: Maribor 27, Izola, Naklo 26, Olimpija 24, Gorca 23, Koper 22, I. Kladivar 20, Mura 19, Slovan, Ljubljana 18, Rudar (V) 17, Zagorje, Svoboda, Ste- klar 16, Potrošnik 15, Nafta 12, Rudar (T), Primorje 11, Domža- le, Medvode 8, Jadran 7. Mladinci - vrstni red po jesen- skem delu: Olimpija, Slovan, Gorica 23, I. Kladivar, Železni- čar 22, Maribor 20, Kovinar 17, Rudar (V) 16 itd II. slovenska liga 13. kolo: Partizan Hmezad - Korotan 1:0 (0:0); strelec: Maj- hen; Partizan (SG) - Dravinia 0:1; strelec: Kranjc. Vrstni red po jesenskem delu: Železničar 20, Ojstrica 19, Dravinja, P. Hmezad 16. Turnišče, Korotan 15, Pohorje 13, Rače, Impol 12, Pekre, Veržej, Kovinar 11, Parti- zan (SG) 7. Središče 4. Pokal Slovenije 1. kolo na območju MNZ Celje - člani; Hrastnik - Era Šmartno 1:7; mladinci; Kovinar — Svobo- da 2:1, Rudar (V) - Steklar 3:1, P. Hmezad - Hrastnik 3:0 bb; Dravinja — I. Kladivar 0:2, E. Šmartno - Papimičar 4:5 (1:1) po 11-m. Rokomet Super liga 8. kolo - moški: Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško 16:24 (6:12), strelci: Jeršič 8, Serbec 6, Ivandija, Tomšič 3, Čater, Pun- gartnik 1; Velenje - Bakovci 22:19 (13:10); strelci: Rozman 7, Plaskan 6, Krejan 4, Vogler 3, Cater, Cvetko 1. Vrstni red: GPL 16, N. Oprema, Slovan, VelenjC: Rudar 10, Jadran 9, Ajdovščina 7, Bakovci, Drava 6, Presad 5, Inles 4, Preddvor 3. 8. kolo — ženske: Velenje — Mli- notest 19:19 (10:6), strelke: Zi- dar 10, Fale 5, Misavljevič 2, Go- lič, Oder 1. Vrstni red: Velenje 15, Olimpija 14, Mhnotest 11, Krim, Kočevje 10, Kranj, Burja 7, Primož 4, Branik 2, N. mesto 0. Slovenska liga 8. kolo - moški: CPL B - Rade- če 32:17 (16:7), strelci: Vešligaj 12, Begovič 7, Novak, Ocvirk 5, Leskovšek 2, Murko 1. Vrstni red: CPL B 13. Grosuplje 12, Do- bova. Krško 11, Šešir, Izola 10, Kamnik 9, Črnomelj, Krog 8, Ra- deče 7, V. Nedelja 5, Ormož 4, Dol 3, Mokerc 1. Košarka Slovenska liga 8. kolo - moški (rdeča skupi- na): Comet - Rogaška 81:100 (38:52); strelci: Šmid 28, Želez- nikar 21, Nerat 14, Kožar 6, Per- kič 5, Lušenc 4, Pučnik 3 za do- mače; Ritonja 23, Sušin 18, Ki- drič 17, Tabak 14, Tišma, Vola- rič, Petovar 8, Cerar, Kalinger 2 za goste; Elektra - Olimpija ml. 116:78 (64:30); strelci: Gole 26, Pipan 24, Lipnik 21, Plešej, Tomic 14, Brešar 7, Pečovnik, Dumbuya 4, Mrzel 2; Ilirija - Ce- lje 122:53 (58:26); strelci: Kah- vedžič 18, Starovasnik 16, Her- man K Hrif-Ktraiit d MiHorfor 9 Stropnik 1. Vrstni red: Ilirija, Medvode 15, Rogaška 14, Elek- tra 13, Podbočje 12, Comet 10, Celje 9, Olimpija ml. 8. 8. kolo - ženske: Odeja - K. Afrodita 77:97 (44:43), strelke: C. Jezovšek, Jurše 20, Skegro 13, Pešič, Virant 12, Kokolj 10, A. Jezovšek 6, Vodopivec 4. Vrstni red: Jezica 16, Apis, K. Afrodita 15, Odeja, Ilirija 13, Kranj 12 itd. II. Slovenska liga 7. kolo - moški: Ruše - Pivo- varna Laško 78:82, Slivnica - Polzela 67:93, Alpos - Mi- klavž 61:71. Vrstni red: Polze- la, Mikla\'ž 14, P. Laško 13, Bistrica 12, Alpos, Radgona 11 itd. 2. kolo - ženske: Maribor - Comet 44:58. Vrstni red: Po- murje, Comet 2, Maribor, Met- ka 1. Hokej SHL 10. kolo: Cinkarna - Medveš- čak 15:1 (2:0, 6:0, 7:1), strelci: Pisarev, Zolek 4, Bulatovič 2, Li- senko, Perčič, Kolar, Podseden- šek, B. Bernjak 1. 11. kolo: Sla- vija - Cinkarna neodigrano. Celje 91 ženske - polfinale: Metka 5 Montmontaža 18:66, Jezica - Rijeka 65:40; finale: Jezica - Montmontaža 83:62; za: 3. me- sto: Rijeka - Metka 49:36. Odbojka Super liga 4. kolo - ženske: Bled - YU STIP 3:1 (11, 12, -10. 7). Vrstni red: Bled 8, Paloma 6, Koper, YU STIP 4, P. Tabor 2, Kočevje, N. Gorica 0. Kegljanje Slovenske lige AS liga - ženske, 5. kolo: Emo -Ljubljana 2648:2497 (Emo: Še- ško 447, Grobelnik 457, Lesjak 406, Gobec 443, Kardinar 465, Petak 430). Vrstni red Emo 10, Adria 8, Ljubljana 6, Triglav 4, Konstruktor 2, Gorica 0. I. liga - moški, 5. kolo: Žalec - Proteus 4837:4792. Vrstni red: Fužinar 10, Žalec 8 itd. Ženske - 5. kolo: Tekstilna - Emo II 2312:2258. Vrstni red: Emo, Fu- žinar, Korotan 8, Rudar, SI. Gra- dec, Izola 6 itd. II. liga, vzhod - moški, 4. kolo: Korotan - Emo 4965:5110, MTT - Ingrad 4845:4751. Vrstni red: Emo 8 ... Ingrad 0. Karate Prvenstvo Slovenije Žalec: mladinci - kate: 2. Šo- štanj; Borbe - superlahka: 3. Berglez (Vel) in Jureša (Konj); lahka: 3. Škrabl (R. SI), polsred- nja: 2. Gorjup (Šoštanj), poltež- ka: 3. Ogrinc (R. SI), težka: 3. Dominkovič (Vel) in Mrkajič (Žal); mladinke - težka: 1. Žav- ski, 3. Trček (obe Ce) in Potnik (Konj). Šah_ Prvenstvo Slovenije Vzhodna skupina: Celje - ko- vinar 3.5:6.5, Radenska 7:3, Ža- lec 5:5, Sp. Polskava 4.5:5.5., Ptuj 4.5:5.5; Žalec - Sp. Polska- va 6.5:3.5, Kovinar 1.5:8.5, Celje 5:5, Ptuj 2:8, Radenska 5:5. Končni vrstni red: Kovinar 9 (36), Ptuj 9 (33), Žalec 4 (20), Celje 3 (24.5) itd. Streljanje Slovenska liga 3. kolo - sever: Celje - FLV 1105:1029 (Ravnikar 381, Malec 370, Seršem 354), I. poh. bata- ljon - Kovinar 1065:1030 (Koče- var 351, Česnik 345, Petrovič 338), Večer - D. Poženel 1078:1026 (Matek 350, Gorišek 344, Lipec 332), S. Šlander prost. Cehe ima 4 točke, D. Poženel in S. Slander po 2, Kovinar 0. Tenis Slovenski pokal Moški: 7. Doberšek, 10. Furlan (oba Zlat), 13. Topčič, 18. Dov- šak, 22. Grossman (vsi ŠTK), 26. krušič (Konj), 29. Jurenec (Zl), 32. Gorinšek (Ko), 38. Cizei (Zl), 40. Camloh, 51. Končan (STK), 59. Krušič (Žal), 60. Letncr, 63. G. Pinter (oba Ko), 67. Vengust (Ce), 68. Širca, 83. S. Pinter (Oba Ko), 91. Zupane (Žal), 102. Meh (ŠTK), 105. Novak (Žal), 128. Brajkovič (Zl), 138. Hohnjec (R. SI), 145. Krušnik (Žal), 153. Ožu- ra, 178. Bertalanič (oba R. SI), 221. Pukl (Rad), 236. Zakeršnik (ŠTK), 242. Mlinaric (Ce); žen- ske: 8. Radanovič, 12. Bibianko (oba ŠTK), 20. Brajkovič (Zl). ŠPORTNI KOLEDAR Četrtek, 21.11. ^ Kegljanje Celje: Emo II - hnpol (6. ko] I. ženske lige, ob 17. lu-i). ^ Petek, 22.11. ^ Dobrna: podelitev Bloudkovi_. nagrad, ob 17. uri v Kristalr dvorani. Sobota, 23.11. Judo Ljubljana: 4. kolo slovenske lige z udeležbo I. Reye, Olimpijf in M. Sobote. Karate Velenje: zadnji turnir sloven- ske lige, od 10. ure. Kegljanje Celje: Emo - Konstruktor (6 kolo ženske AS lige, 13.00); Rav. ne: F\ižinar - Žalec (6. kolo i moške lige, 16.00); Celje: Emo - MIT (15.30, na Golovcu), In. grad - Rudnik (16, na Ingradu, 5. kolo II. moške lige). Košarka Celje: Celje - Medvode (191 Velenje: Elektra - Comet (18.30)1 Podbočje: Podbočje - Rogaška (19, 9. kolo moške SKL); Roga- ška Slatina: K.Afrodita - Kranj (19, 8. kolo ženske SKL); Šent- jur: Alpos - Polzela (18.30, 9 kolo II. moške SKL-vzhod); Ce- lje: Metka - Comet (18, 3. kolo II ženske SKL-vzhod). Namizni tenis G. Radgona: Radgona - Ingrad (6. kolo moške super lige, 16.001 Odbojka Celje: Vizura - Mislinja (19! Šempeter: Šempeter - Žirovnica (18); M. Sobota: Pomurje - To- polšica (19, 7. kolo I. moške ligci Topolšica: Topolšica Kajn: - Krim (17); G. grad: Ljubno - Paloma B (18). Ženska ekipa YU STIP Celje je v 5. kolo supaJ lige prosta. i Rokomet Ptuj: Drava - Velenje (9. kolo moške super lige); Ljubljana: Primož - Velenje (9. kolo ženske super lige). Tenis Rogaška Slatina: II. dvoran- sko prvenstvo za ml. veterane Od 9. ure, še jutri. Nedelja, 24.11. Z Kegljanje Ankaran: Adria - Emo (7. kol^ ženske AS lige, 10.00). Nogomet Medvode: Medvode - I. Kla< var; Koper: Koper - Rudar (^ Lendava: Nafta - Steklar (1 kolo SNL, vse 13.00). Rokomet Celje: CPL - Slovan (9. W moške super lige, 17.30). Torek, 26.11. _ Hokej Ljubljana: Slavija - CinkaT« (1. kolo si. lige, 18.00). Košarka Slovenska Bistrica: Bistd| - P. Laško (18, 9. kolo II. raoSt SKL-vzhod). >i ŠPORT 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 13^ Rokometašem Bloudkova nagrada Hafvlšja slovenska športna priznanja bodo Jutri podelili na Dobrni - Med dobitniki plaket Lado Gobec Jutri bo ob 17. uri v Kri- stalni dvorani na Dobrni 27. podelitev Bloudkovih na- grad in plaket, najvišjih priznanj v Republiki Slove- niji za delo in dosežke v športu. Podelitev bo prvič v celjski občini, ki je bila si- cer ob 100-letnici športa predvidena za lansko prire- ditev, a so slovesnost zaradi katastrofalnih poplav opra- vili v Ljubljani. Število vseh dosedanjih priznanj je pred letošnjo po- delitvijo 164 nagrad in 588 plaket, med tremi občinami iz katerih še ni nobenega na- grajenca pa je še naprej tudi Šentjur. Odbor za podeljeva- nje Bloudkovih nagrad letos vodi dolgoletni urednik športne redakcije Dela, zna- ni športni funkcionar (med drugimi tudi član najožjega iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in član odbora za organizacijo zim- skih ZOI Treh dežel) Evgen Bergant. Po natanko desetletju bo med dobitniki Bloudkovih nagrad znova Celje. Fedorju Gradišniku, AD Kladivarju, Stanku Lorgerju, TVD Par- tizan Kovinar Štore (za or- ganizacijsko delo na področ- ju množičnega in rekreacij- skega dela). Občinskemu sindikalnemu svetu Celje, Karlu Jugu, Nataši Urban- čič, Jožetu Geršaku in Dru- štvu Partizan Gaberje se bo- do jutri pridružili rokometa- ši Celja Pivovarne Laško, med nagrajenci z letnico 1991 pa je tudi Lado Gobec. Torej prihajata nagradi v ro- kometni in kegljaški tabor, ki sta letos edina utrjevala sloves športnega Celja. Rokometni kiub Ceile Pivovarna Laško Celje je (veliki) rokomet spoznalo leta 1942, maja 1945 pa so ga zaigrali na dveh koncih mesta - v okviru ŠD Celje in ŠD Olimp, kmalu pa se jim je pridružil še FA Srednješolec. Čez dve leti je z združitvijo Olimpa in Celja nastal Kladivar, leta 1950 pa so ob prvi uvrstitvi v I. ZNL vsi rokometaši zaradi boljših vadbenih razmer prestopili k Celju. V minulih desetletjih so se rokometaši uveljavili kot najboljši celjski športni kolektiv, saj so osem let nastopali v L ZNL, finalisti pokalnega tekmovanja so bili leta 1976, 1978 in 1980, mladinci pa so naslov jugoslovanskih prvakov osvojili v letih 1977, 1979, 1980 in 1982. Za jugoslovansko reprezentanco je nastopilo 40 celjskih rokometašev, klub pa je leta 1974 dobil Bloudkovo plaketo. V finalu Revevega memoriala samo Poznan Več kot 60 mladih judoistov iz 13 slovenskih klubov je v soboto nastopilo na tradicionalnem memorialu Iva Reve, ki je bil prvi nosilec črnega pasu v Sloveniji. Med ekipami je zmagal Impol pred Gorišnico in Olimpijo. Celjsko zastopstvo je osvojilo 4. mesto, med posamezniki pa se je v finale uvrstil samo Mio- drag Poznan v kategoriji do 86 kg. Rok Košir (do 60 kg, na sliki stoji), Sandi Glinšek (do 86 kg). Mile Sadžak (do 78 kg, vsi I. Reya) in Alojz Jelen (nad 95 kg, Ostrožno) so bili tretji, Goran Zmrzlak, Vojin Mlinarevič, Uroš Beltram (vsi IR) ter Matjaž Setnikar in Boštjan Mimik (oba Ostr) pa so zasedli 5. mesta. Zmagovalci - do 60 kg: Pimat, do 65 kg: Vučina, do 71 kg; Greif (vsi Imp), do 78 kg: Rizvič (Ol), do 86 kg: Petek (Gor), do 95 kg: Rajh (Branik), nad 95 kg: Marin (Gor). Foto: EDO EINSPIELER Lado Gobec Rodil se je 18. aprila 1946 v Zibiki (občina Šmarje pri Jelšah). Najprej se je ukvar- jal z rokometom, nato pa z nogometom in v šestdesetih letih za Kladivar, Ljubljano in Rudar (T) šest let branil v II. ZNL-zahod. V tem ob- dobju je bil tudi član ama- terske reprezentance Jugo- slavije in med kandidati za nastop v olimpijski repre- zentanci za kvalifikacije za 01 1976. Bil je tudi mladin- ski reprezentant v kegljanju, ter v zadnjih dveh desetletjih pomočnik zveznega trenerja. 2 žensko ekipo Ema je kot trener osvojil 7 naslovov ju- goslovanskih prvakinj, 2 na- slova svetovnih prvakinj in 1- mesto na Donavskem po- kalu. Lado Gobec je tudi do- bitnik najvišjih priznanj slo- venske, jugoslovanske in Mednarodne kegljaške zveze in zlate Bloudkove značke za ^0-letno delo v športu. Čestitkam se pridružuje tudi NT-RC. Pokal Celja z rekordom ljubljanskih plavalcev Dvodnevni plavalni mi- ting za 6. pokal mesta Celja se je končal z ekipno zmago Ljubljane, ki je osvojila re- kordnih 4822 točk, ekipa do- mačega Neptuna pa je za- sedla 10. mesto. Najboljša rezultata mitinga sta dosegla Igor Majcen (Lj) na 400 m kravi s časom 3:54,10 in Ta- nja Godina (Branik) na 100 m hrbtno s časom 1:05,30, ena zmaga pa je po zaslugi Gregorja Juraka ostala tudi v Celju. Najhi- trejši je bil na 200 m mešano s časom 2:14,30. Med boljši- mi dosežki velja omeniti še 3. mesti Mojce Anderle na 100 m prsno (1:17,40) in De- jana Tešoviča na 400 metrov kravi (4:07,20). Foto: EDO EINSPIELER POGLEDI Kako v Evropo? Piše: Tomo Levovnik (pred- sednik sveta za vrhunski šport ŠZS) Samostojnost Republike Slovenije je slovenskim šport- nikom odprla številne nove pogoje in možnosti organizira- nja in razvoja ter s tem tudi nove dileme in odprta vpra- šanja. V času neposredne agresije na Slovenijo so se športniki med prvimi nemudoma odzva- li in zapustili športna prizoriš- ča in se tako aktivno vključili v borbo za osamosvojitev ter se solidalizirali z vsem sloven- skim narodom. S tem so v naj- težjih trenutkih osnovanja na- še nove države, pokazali in do- kazali, da so pravi patrioti in ambasadorji tako želene sa- mostojne Republike Slovenije in ponosnega ter klenega slo- venskega naroda. Da bo pot do popolne osa- mosvojitve Republike Sloveni- je še dolga in trnova se zavemo in čutimo tudi v športu, kljub prvemu mednarodnemu priz- nanju našega športa skozi smučarje oziroma sprejetje Smučarske zveze Slovenije v Mednarodno smučarsko zve- zo. Ta prva lastovka nam daje še več upanja, da bodo tudi druge mednarodne športne zveze enakopravno sprejele naše športnike v evropske in svetovne športne družine. Se- veda pa si bomo morali samo- stojen nastop v mednarodnih športnih arenah šele izposlo- vati kljub številnim pravno formalnim zahtevam in nejas- nostim v mednarodnih šport- nih zvezah, ki so v principu konzervativne in izjemno pre- vidne pri kakršnihkoli spre- membah. Ob tem pa se postav- lja temeljno vprašanje, kako zadržati kontinuniteto našega športa v Evropi in svetu, da ne bomo prekinili s treningi in tekmovanji. To pa pomeni, da bodo do vključitve posamez- nih športov oz. zvez v medna- rodne zveze morali iskati in najti različne oblike posamez- nih tekem in sistemov tekmo- vanj predvsem v sodelovanju z našimi bližnjimi sosedi. Po- dobno kot so svojo rešitev na- šli hokejisti, jo bomo morali tudi drugi športi. Upamo lahko, da bodo tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju sprevideli, da je na- stop naših športnikov na olim- pijskih igrah mogoč samo pod slovensko zastavo ali eventu- elno tudi olimpijsko. Težko si je zamisliti kvalitetne olimpij- ske igre brez zadnjega svetov- nega prvaka Petka in srebrne Bokalove. To pa je tudi naš pomemben argument, saj naši športniki sodijo v sam svetov- ni vrh, kjer bi njihova odsot- nost pomenila izgubo enega temeljnih načel olimpijskih iger, da je to zbor vsega naj- boljšega na svetu. Športniki smo odločeni, da bomo v športu zadržali duh športnega fair-playa, kar po- meni, da je orožje športa vite- ška in poštena igra na šport- nem polju ob asistenci jasnih pravil, ki nimajo nikakršnih primesi ideologije in politike. Zato bomo slovenski šport- niki na najlepši način uvelja- vili svojo novo državo in dr- žavljane skozi športno borbo in z zmagami med športniki iz celega sveta. Upamo, da nam bo kmalu uspelo nastopati povsod po svetu z našim grbom in zasta- vo in himno Republike Slove- nije. Športna igra mora ostati ti- sta, ki bo povezovala športni- ke in ljubitelje športa ter odpi- rala nova pota diplomacije do- ma in v svetu. - BAZEN odprt vsak dan od 14.-20. ure - SAVNA odprta vsak dan od 14.-20. ure - KEGLJIŠČE odprto vsak dan od 14.-20. ure - TENIS dvorana »€» in »D« odprta vsak dan od 8.-22. ure - TENIS peščena igrišča odprta vsak dan od 8.-20. ure - Dvorana »A« - košarka, nogomet, rokomet, odbojka, odprta vsak dan od 8.-22. ure - AVTO SEJEM - vsak torek od 13.-18. ure - vsako soboto od 7.-14. ure Za organizirane skupine popust 20%, za koristnike športnih objektov od 8.-14. ure, pa je 50% popust. 14. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 REVIZIJA RUMENEGA CE Zaprite vrata, klošar prihaja čeprav je čas že spral tiste ponesrečene plakate, ki so nas njega dni hrabrili s štiri- mi milijoni pridnih rok, se včasih poredno vprašam, ali se nam res ni bati samostoj- ne prihodnosti, takšne na- primer, ki že v svojih porod- nih krčih kaže škrbaste zobe. Tistih milijonov pridnih rok pa je iz dneva v dan manj. V glavnem ne zaradi lenobe. Tone je klošar. Šele pol le- ta, pravi. Izgubil je službo, ki mu je bila v največje zado- voljstvo, pustil je dva otroka in ženo, ki mu je prej veselo visela na ramenih. Odšel je na ulico, ker ni prenesel zbadljivk v domačem krogu, obupan, ker se mu je na mah sesul nekakšen sistem sreče. Drži, da vsak slehernik, ki ga doleti podobna nesreča, po pravilu ne odjadra na uli- co in žica za snedvič, name- sto katerega si potem nabavi poceni vino. Za klošar j a si ali rojen ali pa moraš biti res velik talent, mi je v šali po- vedal nek dolgoletni pote- puh. Toda, prav Tonetov pri- mer kaže, da sta za klošarsko življenje povsem dovolj dva razloga: velik življenjski po- raz in nestabilna osebnost. Res pa je tudi, da bi se kak- šen Jože na Tonetovem me- stu morda rajši ustrelil, neka Francka pa bi se morda za- pila, ne da bi se pri tem šla klasično klošar jen je. In kdo je pravzaprav bo- troval Tonetovemu padcu? Kdo je kriv, kot se radi vpra- šamo. Krivci so vsaj trije, vprašanje pa je, kdo je pre- vagal? Ah sam Tone, ki ni zdržal pritiska žene, pomilu- jočih pogledov dveh otrok, opazk znancev, ki se ob takš- nih priložnostih znajo poša- liti na račun nesrečnika. Pri- jatelji? Zagotovo ni imel pra- vih. Tone se ni imel kam oprijeti, med mnogimi je ostal sam in nostalgično vr- tel film nazaj. Uteho je po- iskal v, alkoholu in še bolj padel v nemilost drage so- proge. Večkrat je poskušal dobiti kakšno službo, a to ni bil več tisti Tone, ki je svoj- čas pri minus tridesetih s ko- lesom rezal meglo, da bi pra- vočasno štemplal kartico. Krivec je tudi njegova sumljivo najdražja, ki ga je ožemala, dokler je imel kaj dati. Vsaj tako pravi Tone, Morda pa bi gospa vedela povedati še kaj v lastno obrambo. In tako pridemo do pojma družbe, ki je pona- vadi nominirana za dežurne- ga krivca. Toda, kaj je sploh ta družba. Izginjajoča fraza delovnega ljudstva, ki mu je država trgala plačo. In neka- ko je šlo, ni se pa izšlo. Divji kapitalizem, ki se ga gremo tačas, je na slovenskem že zdiferenciral ljudstvo na tri kaste: majhno elito, ki si je nagrabila še v starem ah pa v plodnih klimatskih pogojih novega režima, sledijo solid- neži, ki se jim zaenkrat še ni bati revščine in na koncu so pravi reveži še tisti, ki tega ne morejo doumeti in prav ti naj bi šli na referendum o lastninjenju, ki bo, če sploh bo, uspel. Potem bodo druž- beno lastnino pokupili boga- ti in propad bo še bolj za- zeval. Ja, in Tonetu nekateri sve- tujejo, naj obišče dobrega psihologa. Piše Bojan Krajnc Biti v iajfu! To je to! Čeprav naša terenska tehnika ni vedno najbolj »digi- talna«, smo pa vseeno zraven. Tako, kot smo bili zraven minuli petek, ko so z uradno otvoritvijo nove digitalne centrale na Golovcu pri Celju slavili ptt-jevci. Tik pred zdajci, v rdeči fazi koncentracije sta Ivana Stamejčič in Mitja Tatarevič, ki razmišlja, če si ne bi kdaj izmislil še tretje roke. UM, Foto: E. EINSPIELER, Mali in veliki brat - radio! »Halo, je tam Radio Celje? Mi smo šolski radio III. osnovne šole Celje. A, koliko nas je? Pet plus ena tovarišica. Radi bi prišli na ogled pravega radia. V redu? Dobro!« Takole približno je potekal pogovor po telefonu. In res so prišli ter se razvrstili ob mešalni mizi Studia A. Od leve proti desni: Teodor Goznikar, Maša Lipovec, Nastja Klemenčič, Andrej Kranjc in Simon Gre- gom, pa seveda mentorica šolskega radia Vlasta Prevolšek. Svojim najmlajšim kolegicam in kolegom smo razkazali naše nove studie, na katere smo zelo ponosni, se dogovorili za sodelova- nje in si izmenjali izkušnje - morda smo se drug od drugega nekaj že naučili - mi smo črpali iz njihove mladostne zagnanosti in iskrenosti, oni pa so morda že zaslutili tudi težo poklica radijskega novinarja. Na koncu pa smo se podpisali še pod skupni poziv naslednje vsebine, ki jo dajemo v poseben! okvirček. m UM, Foto: E. EINSFIELEI Poziv šolskega radia lil. oš Celje »Tako, prebili smo led. Pa saj ni tako hudo, kot si morda mislite. Mi smo se odlo- čili, da svoje delo na šolskih radijskih valo- vih prenesemo tudi dlje, na radio Celje. Kaj pa vi? Morda tudi v vas tli želja, izziv! Priključite se nam! Zakaj se ne bi slišali in izmenjali izkušnje, kako potekajo vaše od- daje na šoli. Pišite nam na naslov: III. os- novna šola Celje, Vodnikova 4, Celje. Lahko pa pišete tudi našim prijateljem na Radiu Celje. Mi smo z njimi že dogovorjeni, da se predstavimo v posebni oddaji. Srečno.« DELO Delo - vedno v središču dogajanj ASRARA trgovina in predelava lesa d.o.o. Železno 4, 63310 Žalec, Tel. (063) 779-187 - izvajamo vsa mizarska dela po naročilu - lesene strešne konstrukcije Posebej ugodno! Izdelanrio vse vrste lesenih stopnic. Jutranji program RC Končno se bo zgodilo: v ponedeljek, 2. decembra 1991, pričenja Radio Celje oddajati svoj redni jutranji program. Od tega dne naprej se bomo vsak delovnik oglašali že ob 5.40, takoj po prvi jutranji kroniki Radia Slovenija. O jutranjem programu smo na našem radiu začeli razmišljati že lanskega septembra, ko smo ga 10 dni poskusno že oddajali. Vrsta nesrečnih naključij nam je nekajkrat preprečila, da bi zamisel lahko tudi uresni- čili. Z novimi študiji smo dobili vse tehnične možnosti, da program podaljšamo za poltretjo uro. Odločili smo se torej, trdo poprijeti za delo in izpolniti obljubo, ki smo jo že pred časom dali svojim poslušalcem. Zdaj mrzlično urejamo zadnje podrobnosti, saj žeUmo, da bo prvi jutranji program Radia Celje res prijeten zače- tek dneva. Kakšen bo program in kakšna bo ekipa, ki ga pri- pravlja in ga bo vodila, naj zaenkrat ostane še (s kančkom ljubosumja) čuvana skrivnost. Povemo lahko le, da bo drugačen od vseh, ki jih lahko sedaj poslušate na različnih frekvencah. Mi upamo, da tudi boljši. Sicer pa vam bomo podrobnosti izdali tik pred zdajci - v naslednji številki Novega tednika. ŠKRATKI Celjski radijski škratki so se v koaliciji z virusi različ- nih političnih barv spravili nad RC: Nataša Gerkeš je zaradi tega že od 15. novem- bra v »karanteni« - na infek- cijskem oddelku celjske bol- nišnice. Nataša, drži se! Mateja Pod jed se sicer ni najedla virusov, pač pa je za kulinarične užitke napačno ocenila določeno vrsto gob in rezultati so bili takoj vidni. Da bo mera polna in odg. urednik RC Mitja Umnik še bolj »srečen«, je v radijsko javnost butnila novica, da si je Ivica Burnih, tudi napove- dovalka in moderatorka na RC, na nedolžnem sprehodu poškodovala koleno. Tudi to nima neposredne zveze z vi- rusi, razen če jih je bilo na tleh toliko, da se je mogoče zaradi njih spotakniti. Theo Bosiič je postal tako- rekoč desna roka odg. ured- nika, saj kavalirsko nado- mešča, kolikor more. Hvala Bogu, da je domači hiši bolj na razpolago tudi zaradi ne- kakšnih virusov v odnosii' v še neki drugi radijski his' ob Dravi. Danica Godec, sicer no^'^ pridobitev hiše RC, se povsem udomačila. Imenitno je povezovala Vrablove tek- ste med domačimi ansamb^j^ celjske RA-lojtrce domači'' viž. Tudi decembra jo bo mo- goče slišati na valovih RC- Poleg Bostiča je za nado- meščanje zlasti v Mavri^^^^ zadnjega cikla Dvajset do- brih nadvse zaslužen t-i^O' Janez Vedenik. Zlobneži n»;. migujejo, da se je zanala^^ odpovedal obisku na neke^ eksotičnem (že spet!) otok^ Glasbeni opremljcval^ Peter Koštomaj je začel W kati svoje predloge za g'^.^^ bo, kar nekateri jeziki v b^"^^ povezujejo z razgovorom, ga je imel s Franckam gerčičem.__ UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE CELJE Zavod za elektronsko obdelavo podatkov vabi k sodelovanju strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje za dela: 1. RAZVOJ APLIKACIJ NA PC MREŽNEM SISTEMU (1 delavec) in 2. RAZVOJ APLIKACIJ NA RAČUNALNIKU IBM AS/400 (1 delavec) Kandidata morata - inneti visoko izobrazbKD računalniške ali druge ustrez- ne tehniške smeri, - obvladati ustrezen programski jezik, - vsaj pasivno obvladati angleški jezik, - imeti 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - izpolnjevati posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delav- cih v državnih organih (Ur. I. RS št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91). Poskusno delo traja 3 mesece. Za dela pod 2. imajo prednost kandidati, ki poznajo delo na računalniku AS/ 400. Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma skle- nili za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Upravni organi SO Celje, Trg svobode 9. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave. PISMA BRALCEV 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 15 ODMEVI Smo še ljudje? v vašem tedniku z dne 7. 11. 1991 je v rubriki »Pisma bral- I cev« izšel članek gospe Mojce Kantužer iz Celja z naslovom: »Smo še ljudje?« Gospa Kantužer je v proble- matiko medsebojnih odnosov v zdravstvu zadela tako globo- ko, da ji želim odgovoriti oseb- no, ker mislim, da razpravlja- nje o konkretnem primeru v časopisu ne bi prav nič pri- spevalo k razreševanju proble- ma kot celote, saj je tisto, kar se v medsebojnih odnosih v zdravstvu vidi, samo vrh le- dene gore in bo potrebno še veliko let, še več potrpljenja, predvsem pa ljudi z drugačni- mi pogledi na te stvari, da bo- mo probleme začeli razreševa- ti vsaj približno tako, kot v za- hodni Evropi, katero si tako radi jemljemo za vzgled, ki pa je imela 45 let časa, da je to problematiko počasi in siste- matično spravljala v red, ta , čas, ko smo se mi »tozdirali« in počeli vse »sorte« ostalih reor- ganizacijskih in samouprav- nih neumnosti. Gospe Mojci Kantužer, bom na njeno pismo bralcem oseb- no odgovoril in se ji za nepri- meren odnos zdravstva kot ce- lote osebno opravičil. Zelo me bo veselilo, če bomo vso po- dobno problematiko v bodoče reševali skupno z vodilom »audi et altera pars«! Z odličnim spoštovanjem! V.d. vodje OE BOLNIŠNICA: Mr. sci. ALEŠ DEMŠAR, dr. med. Krojači kulture Ob komentarju Janeza Ve- denika: »Krojači kulture« (NT 7. 11. 1991), ki govori o usta- novitvi Kulturnega centra v Žalcu, se mi porajajo nekate- ra vprašanja. Med drugim: za- kaj se predvideva, da se v Kul- turni center po eni strani vključi Zveza Kulturnih orga- nizacij, po drugi strani pa Svoboda Žalec. Postavlja se mi vprašanje, ali ne deluje Svoboda Žalec v okviru Zveze kulturnih organizacij Žalec? Mogoče ima Svoboda Žalec, flede na to, da deluje v mestu _,alec, poseben status? V mestu Žalec se radi »povzdignejo« nad ostalo dolino. Eden takš- nih primerov je izbira dogod- ka, ki se praznuje kot praznik mestne skupnosti. Izbran je 6. IX, v spomin na II. slovenski tabor. To je obenem praznik občine Žalec. Mestna skupšči- na se tako enači s celotno doli- no oziroma z občino - občin- sko skupščino. Nedvoumno ima II. slovenski tabor izjemen pomen za slovensko zgodovi- no, vendar ali je to edini dogo- dek, ki je vreden proslavljanja in spomina? ' Janez Vedenik je izpustil Hmeljarski muzej in spomin- ski muzej Rista Savina. Oba muzeja životarita v anonimno- sti. Kulturni center je prilož- nost, da prideta iz anonim- nosti. V Kulturni center bi se lah- ko vključil tudi »Savinjski ob- čan«. Le-ta bi lahko razširil svojo dejavnost na založni- štvo. Preko Kulturnega centra bi lahko mesečnik razširil svo- jo dejavnost na področje kul- ture in verjetno bi tako prido- bil dodatna sredstva. Po drugi strani pa ne bi bilo uredništvo v glavnem odvisno od članov uredniškega odbora (pri zbira- nju prispevkov). Savinjčan bi bil v manjši meri kot sedaj od- visen od oglasov, da preživi. Upam, da bo ustanovitev Kulturnega centra prinesla »novi veter« v kulturno življe- nje Spodnje Savinjske doline, da Kulturni center ne bo služil samo mestu Žalec. Tudi Svobode po krajevnih skupnostih delajo. Ob tem mo- ramo pozabiti, da sta bili v eni izmed krajevnih skupnosti na komemoraciji ob 1. novembru samo dve recitaciji, čeprav je ali še tu deluje zelo uspešen pevski zbor rn je aktivna šola. To so organizacijske težave, ki ne smejo vplivati na sliko kul- turnega življenja. FRANC JEŽOVNIK »Nova črna gradnja v Velenju« v časopisu Novi tednik z dne 14. 11. 1991 na 20. strani je bilo objavljeno obširno pi- smo predstavnika Zelenih Ve- lenja g. GOŠNIK Vaneta, z udarnim naslovom »Nova čr- na gradnja v Velenju«. Kot gradbeni inšpektor SO Velenje in torej kot oseba, ki v tem pismu ni samo mimogre- de omenjena, ampak tudi ob- tožena in obsojena na brez- brižno opazovanje nezakoni- tosti na področju gradenj v ob- čini Velenje, ne da bi kakor koli ukrepala, zahtevam, da v vašem častniku, na istem mestu, v najkrajšem času, ob- javite moj odgovor na »ugoto- vitve« g.GOSNIKA, njemu in vašim cenjenim bralcem v vednost. Dne 14.10. 1991 je bila z od- ločbo št. 357-025/91 ustavlje- na gradnja teniške hale v Vele- nju, ker investitor ni imel gradbenega dovoljenja. Dne 18. 10. 1991 si je inve- stitor gradbeno dovoljenje pod št. 351-336/91 pridobil m je seveda lahko z gradnjo nada- ljeval. Za izdajo gradbenega dovoljenja pa je obstajala pod- laga v izdanem lokacijskem dovoljenju, ki ga je izdal Se- kretariat za javne gospodarske dejavnosti pod št. 351-336/91 z dne 27. 9. 1991. Iz zgoraj citiranih odločb je torej lepo vidno, da nobena tr- ditev g.GOSNIKA povezana z mojim (ne)delom ne drži. V kolikor bi torej pisec po- kazal le malo raziskovalnega duha, bi si lahko brez težav sam ali pa s pomočjo svojih strankarskih kolegov, ki so za- posleni v občinskih upravnih organih na takih delovnih me- stih, ki jim omogočajo dostop do vseh potrebnih dokumen- tov, le te tudi pridobil in se tako izognil vsem domnevam v stilu »ni mi znano«, »predpo- stavimo, da bi« in podobnim, ki jih v tem pismu kar mrgoli. Gradbeni inšpektor MILENA PAJEK, ing. gr. Aškerčeva ne more biti magistrala Vsem poslancem Skupščine občine Celje! Naše društvo je nedvounmo podprlo vašo oktobrsko odlo- čitev, da ne spremenite zazi- dalnega načrta, zadevajočega Aškerčevo ulico v starem mestnem jedru v Celju. Glede na to, da IS SO Celje vztraja, da sporna zadeva pride znova v obravnavo, predlagamo, da se predvsem zaradi ekoloških razlogov odločite za ustrezno rešitev. Nismo proti obnovi oziroma ureditvi Aškerčeve ulice, smo pa proti, da bi ta ulica še naprej služila kot ma- gistralna cesta, saj bo na ta način središče Celja še naprej preveč onesnaženo z izpušnimi plini, premočan pa bo tudi hrup. Promet pomeni v Celju kar eno tretjino skupne ones- naženosti zraka! Kar zadeva rušenje vzhod- nega dela Aškerčeve ulice, da- jemo pobudo, da se ponovno prouči, če je rušenje nujno, zlasti zaradi velikih stroškov za nadomestne gradnje. Pro- učili naj bi tudi možnost ure- ditve arkad pod restavracijo »Pošta«. S to rešitvijo bi dobili dovolj široko mestno ulico in ustrezne pločnike za pešce. Da bi zanesljivo preprečili, da bi Aškerčeva ulica še naprej slu- žila kot magistralna cesta predlagamo, da se v spreme- njen odlok o zazidalnem načr- tu staro mestno jedro vstavi nov člen: »Aškerčevo ulico je moč obnoviti, ko bo zgrajena nova tranzitna cesta, kot del magistrale ,jug', na levem bre- gu Voglajne.« Na ta način bi hkrati zago- tovili tudi povsem nemoteno obnovo Aškerčeve ulice. Ob- novitvena dela bodo namreč zagotovo pomenila hud zama- šek v času del. V primeru, da ne bi podprli našega predloga in ne bi spre- menili odloka, predlagamo, da SO sprejme sklep - kot del razvojnih odločitev v Celju, da je možno Aškerčevo ulico ob- noviti šele potem, ko bo rešen problem magistralne ceste »sever-jug«. Pričakujemo vašo podporo, kajti čas je že, da v Celju pre- nehamo z neproučenimi in dolgoročno škodljivimi odloči- tvami. V primeru, da bi naj- prej obnovili Aškerčevo, se bo zagotovo zgodilo, da bo ta še leta in leta služila kot magi- stralna cesta z vsemi škodljivi- mi posledicami za Celje. Še to: izgovarjanje na Tre- marje ni sprejemljivo. Kajti četudi v Tremarju pride do no- ve trase, bo cesta proti Posavju še vedno polna zamaškov - od galerije pri Velikem Širju do mostov v Zidanem mostu in podvoza pod železnico v La- škem. Denar za tranzitno cesto ne bi smel biti nerešljiv problem, saj je republika dolžna omogo- čiti, tako kot je to že storila marsikje v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, da se magistralna cesta čimprej prestavi iz stare- ge mestnega jedra, torej iz ož- jega mestnega središča. Nena- zadje ima Celje pravico, da to- vorni tranzitni promet skozi staro mestno jedro preprosto - prepove. Društvo za varstvo okolja Celje Predsednik: JANEZ ČRNEJ, dipl. vet. PREJELI smo Odprto pismo Izvršnemu svetu občine Celje Oglašam se na zadnjo po- dražitev cen komunalnih sto- ritev (vode, plina, kanalščine, ogrevanja, odvoza smeti), ki jo je sprejel IS občine Celje na seji dne 14. 11. 1991. Izmed vseh podražitev se bom omejila na ceno zemelj- skega plina, saj je le-ta eden izmed virov energije, njegova uporaba pa pomembno vpliva . na varstvo okolja. S 1. 11. 1991 je bila predla- gana 23% podražitev zem. pli- na s strani strokovnih služb, IS občine Celje pa je predlagal in nato tudi sprejel 91,4% po- večanje cen zem. plina. Spre- jete višje cene zem. plina ste utemeljili z višjimi cenami zem. plina v drugih slovenskih občinah in z hitro naraščajoči- mi stroški. Zveza potrošnikov Slovenij- he je pripravila pregled cen zem. plina in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju: cena m^ zem. plina v SLT, dne 18. 11. 1991 Ljubljana 11,30 Maribor 10,10 Celje 12,00 Iz pregleda cen zem. plina je jasno razvidna najvišja v Celju. Torej, kateri stroški so se povečali, da lahko utemeljuje- te drastično povečanje cene zem. plina? Zavedajte se, da bo takšno povišanje cen zem. plina zelo prizadelo že tako obubožane potrošnike, je tudi v nasprotju z ciljem pospešene plinifikaci- je objektov, saj uporaba ze- meljskega plina za ogrevanje prostorov orisneva k bolišemu ozračju v tako zelo onesn^e- nem Celju. članica Zveze potrošnikov Slovenije KARMEN BRAČIČ Napad na Simbole NOV Ko smo 19. oktobra 1991 člani Združenja borcev NOV Vojnik sodelovali na pogrebu našega pokojnega člana prof. Karla Kožuha, se nam je dogo- dil - ne po naši krivdi - neljub incident. Naš praporščak Ferdo Trat- nik je pri mrliški veži priprav- ljal prapor ZB za pogreb. Te- daj je pristopil praporščak vojniškega Društva upokojen- cev g. Ivan Kosaber in mu iika- zujoče povedal, da mora sneti zvezdo s prapora, ker sicer ne more sodelovati pri pogrebu. Navzoči predsednik Združe- nja borcev NOV Vojnik Jurij Bojanovič mu je odgovoril, da bo zvezda ostala na praporu tako dolgo, dokler smo borci NOV še živi. Sodelovanje pri pogrebu je potekalo normalno. Po konča- nem obredu in še pri odprtem grobu je nosilec državne za- stave g. Slavko Mikola ukazu- joče izjavil našemu praporšča- ku Ferdu Tratniku, da mora sneti zvezdo z prapora, ker drugače ne more sodelovati z njim na pogrebih. Ko je to slišal predsednik ZB J. Boja- novič, ga je vprašal, kdo mu je ta ukaz naročil. Odgovoril je: »Krajevna skupnost Vojnik«. Na vprašanje, kdo osebno je to naročil, je jasno odgovoril, da mu je to naročila tajnica KS Vojnik gospa Nada Močenik. Nato mu je predsednik ogorče- no odgovoril: »Prej bo šla go- spa Nada iz KS, kakor naša zvezda s prapora« nakar sta se razšla. O incidentu je razpravljal odbor ZB NOV Vojnik na svoji 3. seji dne 23. okt. 1991 in sprejel sklep, da se o tem obve- sti Obč. odbor ZZB NOV Celje, časopis TV-15 in Svet krajev- ne skupnosti Vojnik, ki naj od- govori, ali je razpravljal o kakšnem snemanju zvezde. Predno smo napisali ta čla- nek za časopis, sta šla pred- sednik in tajnik ZB na razgo- vor k tajnici Krajevne skupno- sti Vojnik, da bi slišala še dru- go stran. Na razgovoru v pi- sarni KS je bil navzoč tudi predsednik Sveta krajevne skupnosti gospod Viki Zgaj- ner, ki je dejal, da Svet KS o tem ni razpravljal. Tajnica KS je zanikala, da bi kaj take- ga naročila in da navedena re- formatorja nista-bila pooblaš- čena, da kaj takega urejata na pokopališču (bilo pa je menda o tem govor ob neki priliki). Predsednik sveta KS je izrazil željo o nadaljnem sodelovanju. Ali je bil izdan ukaz o sne- manju zvezde ali ne, sicer ni- smo mogli ugotoviti, grenak priokus pa je ostal in za- mera ... Odbor ZB NOV Nevarna igra z zdravili stališča Univerzitetnega za- voda za zdravstveno in social- no varstvo na članek, objav- ljen v »Kaj« Sodobni pogledi na zdravje so osnovno izhodišče za obli- kovanje zdravstvene politike, ta pa je zopet izhodišče za oblikovanje ukrepov s ciljem, čim boljšega prilagajanja med človekom in okoljem, v kate- rem živi. S takim ciljem se zavzemamo za ustrezno obli- kovanje in uresničevanje so- dobne zdravstvene politike, ki temelji na človekovemu zdrav- ju relevantnih značilnostih okolja. Takšno politiko in de- javnosti v strokovnem pogledu uresničujejo zavodi za javno zdravstvo in kot republiški or- gan Republiški sanitarni in- špektorat. Zdravstveno ekološka pro- blematika v Sloveniji in v sve- tu predstavlja eno izmed naj- občutljivejših področij, pogo- jev za zdravje življenja in raz- voj prebivalstva. Opozarjanje na ekološke probleme in zah- teva za njih sanacijo je pri ure- janju teh problemov nedvom- no pobuda vrhunskega pome- na. Z druge strani pa pred- stavlja zloraba obravnavanja navideznih zdravstveno ekolo- ških problemov ogrožanja vseh strokovnih, znanstveno- tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih naporov za ustvarjanje človekovemu zdravju prilagojenega okolja. Članek z naslovom »Nevar- na igra z zdravUi« objavljen v »KAJ« št. 95 z dne 5. 11. 1991 je prototip takšnega delova- nja, saj izraža polresnice, ne- resnice in podtikanja na na- slov najodgovornejših stro- kovnjakov s tega področja. Navedene situacije ter stro- kovne podlage so le domneve. Vse skupaj pa je napaberkova- no iz senzacionahstičnih član- kov v tisku znotraj in zunaj Slovenije. Urejanje ekoloških proble- mov je kompleksen poseg, in- špekcijske službe nimajo v ro- kah vseh kompetenc, imajo le kompetence upravne narave. Odločitev Republiške sanitar- ne inšpekcije je glede na izred- ne razmere temeljila na ve- ljavnih strokovnih podlagah, glede na poznanje količine in vsebine poškodovanih zdravil. Prim. ANTON FAZARINC, dr. med. Svetovalec za zdravstveno- ekološka vprašanja Uredništvo: Stališča Univerzitetnega za- voda prispevajo še en drobec k razsvetlitvi dogajanj s po- plavljenimi zdravili v celjski bolnišnici, o katerih smo tudi v Novem tedniku večkrat pi- sali. Podpišite pisma! Prosimo »Razočarane sladkorne bolnike iz Šale- ške doline«, da nam sporo- čijo ime, priimek in naslov avtorja pisma. Objavljamo samo pisma znanih av- torjev. Policentrični razvoj Slovenije z uvedbo večstrankarskega sLstema in prihodom nove oblasti, v Sloveniji še niso bile izvedene prave politične spre- membe. Zaenkrat se je izvršila samo zamenjava političnih or- ganizacij na oblasti. Neodvisni Sindikati Slove- nije predlagamo spremembo političnega sistema, oziroma policentrični razvoj Slovenije, ki ga v tem članku predstav- ljamo samo idejno. Političnim strankam in drugim organiza- cijam pa prepuščamo, da ga v popolnosti razdelajo in ures- ničijo. Ideje, ki jih posreduje- mo so v Sloveniji prisotne že dalj časa. Menimo, da je nasto- pil pravi trenutek, da se jih prične uresničevati. NSS žeU- mo s svojim skromnim pri- spevkom pomagati k vzposta- vitvi države Slovenije in njene neodvisnosti. Kot prvo predlagamo novo ime naše države. Imenuje se naj samo država Slovenija. Republika je že preveč ideolo- ško politična oznaka (prebi- valcem ni bila ponujena nobe- na druga alternativa). 1. Slovenija naj bo zvezna država sestavljena iz šestih dežel (Primorska, Dolenjska, Gorenjska, Štajerska, Koroška in Pomurje). Vsaka od omenje- nih dežel bi imela svoj lasten parlament in vlado, kjer bi se odločalo o vseh zadevah, ki se tičejo njih samih. Poslance bi volili iz vsake občine in bi tako bile enakopravno zatopane v parlamentu z enakim števi- lom poslancev - eden ali dva (odvisno kohko domen bi bil parlament). Deželno vlado bi sestavile politične stranke, ki bi na volitvah dobile večino. V ustavi je smiselno podpre- ti člene, ki govorijo o lokalni samoupravi, vendar bi jih mo- rali dopolniti še s pravico do deželne samouprave. Na nivo- ju občin je političen sistem za- dovoljivo rešen. V skladu s tem bi država Slovenija morala prenesti do- ločene funkcije oblasti na de- žele in te na občine. Tako bi dobili resnično samoupravo na vseh nivojih. 2. Na nivoju države Slove- nije predlagamo zvezni parla- ment, ki bi ga sestavljalo ena- ko število poslancev iz vseh dežel. Tako bi v njem dosegh politično enakopravnost. Po- slanci bi se volili v volilnih okrožjih (primer: vsaka dežela bi imela deset volilnih okrožij, kjer bi se volilo po enega po- slanca). Vsak poslanec bi bil profesionalec, kar bi dvignilo politični in strokovni nivo parlamenta. Poslanec bi moral biti neposredno dostopen vsem prebivalcem iz svojega volilnega okrožja. Prav tako bi moral imeti stalno bivahšče v svojem volilnem okrožju vsaj pet let, zaradi potrebnega po- znavanja interesov in proble- matike ljudi, kot tudi zato, da politične stranke ne bi mogle kogarkoli kandidirati v dolo- čenih okoljih. Mesto Ljubljana bi lahko bilo samostojno volil- no okrožje s svojim poslancem v parlamentu. V primeru dvo- domnega parlamenta, bi za spodnji dom lahko veljala ena- ka pravila, ali pa bi vsaka ob- čina imela svojega poslanca. 3. Vsekakor je potrebno pričeti s takojšnjo decentrali- zacijo Slovenije tudi na drugih področjih, še posebej na go- spodarskem, univerzitetnem in kulturnem področju. Slovenija še vedno nima, vsaj v javnosti ne predstavljen program razvoja gospodar- stva. Gospodarski razvoj Slo- venije ne more biti v popolno- sti podvržen samoiniciativi, ker lahko s tem povzročimo pravi kaos. Samoiniciativa je lahko uspešna, če poteka zno- traj zakonskih okvirjev. Z nje- no popolno sprostitvijo lahko le trenutno rešimo gospodar- ske težave. Nenadziran razvoj ima lahko dolgoročne negativ- ne posledice, ki se lahko reaU- zirajo v pretirani izgradnji težke industrije (železarne, ra- finerije...), ekološko nepri- merne tehnologije, izgubo ekonomske suverenosti in po- dobno. Kaj bi bilo s Slovenijo pozneje si lahko mislimo. Dolžnost vlade je, da izdela osnutek razvojnega programa gospodarstva (ki se lahko kas- neje ustrezno dopolni) in pri- pravi ustrezno zakonodajo. Pri tem je potrebno predvideti ka- tere veje gospodarstva so za Slovenijo ustrezne in dolgo- ročno perspektivne. V Slove- niji že dalj časa obstaja ideja gospodarskega razvoja, za ka- terega menimo, da je skoraj v celoti sprejemljiva. Sloven- sko gospodarstvo se je več ah manj že ravnalo po njej. Pred- videva razvoj sledečih gospo- darskdi vej: kmetijstvo, živil- sko predelovalna industrija, trgovina, turizem, bančništvo, lahka industrija, elektronika in podobno. Te gospodarske veje je potrebno zakonsko sti- mulirati in denarno kreditira- ti, z restriktivno in ekološko zakonodajo pa omejiti ali uki- niti neperspektivno in zdravju škodljivo industrijo. V skladu z gospodarskim razvojem je potrebno razvijati infrastruk- turo, šolski sistem, zdravstvo, kulturo in druge pomembne dejavnosti. Davčna politika, ki je sedaj centralizirana nujno vodi do siromašenja in propa- danja vsega, kar je izven Ljub- ,ljane, zato so tudi na tem po- dročju potrebne korenite spre- membe. Predlagamo nov način delitve davkov in prispevkov. Deli se naj na tri dele: občinski del, ki naj bo največji, deželni, ki naj služi za potrebe dežel in državni, ki se uporablja za na- cionalne interese. Nadaljevanje na 18. strani 16. STRAN - 21. NOVEMBER 1991 Vroča juha Franca Potočnika Njegovo zahtevo za razrešitev predsednika IS Marjana Aralice so šmarski poslanci zavrnili, jutri pa bodo glasovali o županovi odstopni izjavi Poslanci šmarske skupščine so na zad- njem zasedanju z razmerjem 49:24 izrekli zaupnico predsedniku IS Marjanu Aralici, jutri pa bodo že drugič zapored glasovali. Izrekali se bodo o odstopni izjavi župana Franca Potočnika, ki je bil pobudnik zbira- nja podpisov za odpoklic Aralice. Pred ju- trišnjim zasedanjem smo se pogovarjali s predsednikom šmarske skupščine Fran- com Potočnikom. Trenja med vami in predsednikom IS se vlečejo že približno leto dni. Zakaj so na dan prišla šele zdaj in kaj je pravzaprav sodu izbilo dno? »Ne gre za osebni spor, marveč je do raz- hajanj prišlo izključno zaradi poslovnih za- dev. V zadnjem obdobju sem bil vedno bolj nezadovoljen z delom Izvršnega sveta, zato so kritike seveda letele na predsednika Marjana Aralico, ki je kreator dela tega organa. Sprva sem stvari poskusil rešiti skupaj s profesionalnimi člani IS, toda nič se ni spremenilo. Povod za zahtevo 15 po- slancev je bil odstop podpredsednice Izvrš- nega sveta Marte Vahčič, ki je za svoje delo dobila ugodne ocene tudi v parlamentu. Kot enega razlogov za odstop je navedla, da z Aralico ni mogoče delati. Z njim in z obe- ma podpredsednikoma sem do takrat dobro sodeloval, potem pa so se stvari začele za- pletati in bil sem pobudnik zahteve za raz- rešnico. Mogoče bi lahko zadevo izpeljali drugače, mogoče z zahtevo o oceni dela IS.« Pobudo ste vi načeli: ste zato stopili v ospredje, ali pa so bili v ozadju drugačni nameni? »Ne, v politiko sem šel s čistimi nameni in tako bom tudi odšel. Drugih ne pošiljam v ogenj, svoja stališča vselej zagovarjam in zato sem zahtevo za razrešitev tudi prvi podpisal. To sta storila tudi oba podpred- sednika IS, podpredsednik skupščine...« Gre potemtakem za medstrankarski spor: vaša SKL-LS je v šmarski občini najmoč- nejša, gospod Aralica pa prihaja iz opozicij- skih vrst, iz LDS? »Ne, po strankarski plati ni bilo nobenih zapletov. Pri volitvah je sicer nastala koali- cija med SKZ, SKD in LDS, a smo se brez podpisa pogodb dogovorili kako si bomo razdelili funkcije. To je bilo tudi vse. V ob- činskem parlamentu velika politika ne pri- de do izraza. Smiselno je edinole nadstran- karsko delovanje, delo v interesu občine.« Pobuda za razrešnico predsednika IS se vam je po glasovanju spremenila v bume- rang. Zaupnico Marjanu Aralici lahko razu- memo tudi kot nezaupnico pobudnikom glasovanja, torej tudi predsedniku skupš- čine? »Tega nisem tako razumel. Vendar... Za- kaj sem napisal odstopno izjavo? Na Pred- sedstvu sem povedal, da bom odstopil, če se stvari ne bodo rešile. Tudi na skupščini je zadnji stavek, češ da sem pripravljen skupš- čino voditi še naprej, vendar ne v sedanji sestavi in pri takšnih odnosih, dalo razume- ti kot napoved odstopa. Za svojimi dejanji stojim, morda sem tukaj naredil napako in stvar preveč poudaril. Zdaj je, kar je, in ne smem si dovoliti, da ne bom izpolnil ob- ljube.« Ste takrat pomislili, da vas pobuda lahko spodnese s položaja predsednika SO? «Eee... Hja, Normalno je, da sem priča- koval drugačen rezultat. Konec koncev ni- sem profesionalni predsednik skupščine. čeprav bi se lahko še marsikaj naredilo, mogoče tudi ob sedanji sestavi. Seveda ob drugačnih odnosih. Pogosto prihaja do ne- sporazumov, ne samo v naši občini. Pred- sednik SO ni župan in IS ni vlada. To poj- movanje nekatere moti. Ne gre samo za ter- minološko, ampak tudi za vsebinsko zade- vo. Predsednik SO vodi skupščino in je predstavnik občine v protokolarnih zade- vah. Tu se njegove pristojnosti končajo. Podpisovanje pogodb je stvar IS in iz tega izhajajo številni nesporazumi. Nikjer ni re- čeno, da morata biti predsednik SO in IS enakega mnenja. Potem se funkcija skupš- čine izgubi in IS je brez nadzora. Preveč prijateljski odnosi med obema predsedniko- ma lahko marsikaj zameglijo in ni pravega nadzora.« To je lahko tudi razmišljanje, da niste dovolj zadovoljni s sedanjo funkcijo in bi bili raje predsednik IS? »Ne, ne! Za politiko na občinski ravni sem se odločil, da bom delal neprofesional- no. Takšen je tudi status predsednika SO.« V Šmarski skupščini je bilo že nekaj za- pletov in afer. Najbolj znan je tisti z Mar- kom Štadlerjem, ko ste mu odvzeli besedo in je demonstrativno zapustil zasedanje. Oba sta republiška poslanca, je morda v ozadju tega ravnanja prestiž na občinski ravni? »Tedaj so se pojavile različne interpreta- cije. Obljubil sem, da bom kot predsednik SO korektno vodil zasedanja in so si poslan- ci enaki, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Ce želi kdo razpravo zapeljati na stranski tir, tega ne dovolim. Trudim se, da sem v skupščini nepristranski in mislim, da mi tega doslej še ni mogoče očitati.« Lani je na začetku dela nove skupščine precej prahu dvignila zahteva o obisku SDK v nekaterih podjetjih. Po kontroli je vse nenadoma potihnilo. »Bilo je veliko govoric o nepravilnostih, zato je IS zahteval kontrolo SDK in poroči- lo tudi v skrajšani obliki posredoval parla- mentu. O rdečih direktorjih nisem nikoli govoril in se tudi nisem vmešaval v poslova- nje podjetij. Pri nobeni kadrovski zadevi nisem bil zraven, saj jih tudi ni bilo. Pri Zavodih je povsem razumljivo, da ima skupščina kot ustanovitelj pravico in dolž- nost postavljati ljudi. Najprej seveda komi- sija za volitve, imenovanja in kadrovske za- deve, ki svoje predloge predlaga skupščini. Predsednik skupščine pa lahko s svojim na- stopom tudi vpliva na imenovanje, seveda pa ne v odločilni meri.« Skupščina se je pred letom dni dvakrat zapored spoprijela s primerom Grad Pod- sreda d.o.o. in namigovanji o nepravilnem poslovanju. »V objektih, ki so občinska last ne smemo dovoliti nepravilnosti. Tedaj je šlo za kon- kurenčno klavzulo. Mislim, da podjetje zdaj ne deluje, več podatkov pa ima IS, ki daje koncesije za delo v Gradu. Bile pa so neke težave in je IS dovoljenja dolgo zadrževal. Tudi to so mi očitali, čeprav nisem bil vple- ten in sploh nisem vedel za počasno delo.« V republiškem parlamentu ste zelo aktiv- ni. Bili ste eden redkih poslancev, ki je gla- soval proti sprejetju Brionske deklaracije. Razloge ste že tedaj pojasnili, kako pa svoje ravnanje ocenjujeta zdaj? »Mislim, da sem ravnal prav. Ne smemo se zanašati na vsebino deklaracije. Tudi Hr- vaška jo je podpisala, vojna pa se nadaljuje. Slovensko vodstvo je delalo, kot da deklara- cije ni. Drugi poslanci mi zdaj pravijo: ,Imel si prav. Takrat je bilo rečeno: moramo spre- jeti deklaracijo, da ne bomo umazani pred mednarodno javnostjo'. To je tudi res, obe- nem pa držijo tudi moje besede.« Poslanski klub vaše SKZ-LS je priporočil glasovanje za sprejetje deklaracije. V stran- ki imate visok položaj, saj ste bili predlaga- ni kot kandidat za novega kmetijskega tn' nistra in kot da ste med glasovanjem izvp^r tihi upor? »Nisem se uprl. Pravzaprav... ni bilo čeno, da moramo glasovati za sprejetje, ajj, pak da stranka podpira resolucijo. Noben stranka ni hotela prevzeti odgovornosti, / bi se izognila podpisu. Čutil sem, da morai! glasovati proti in ni mi žal.« Kaj pa ministrski stolček pri morebitj, rekonstrukciji vlade. Vas še mika, kajti spo! mladi ste bili v najožjem krogu kandidatov za zamenjavo ministra Ostrca? »Mikal me ni nikoli, tudi zdaj ne, čeprav so se te kombinacije spet pojavile. Sa^ v njih nisem nikoli aktivno sodeloval, drugj so kombinirali z mojim imenom. Iz družijo, skih razlogov v Ljubljani ne morem živeti imam kmetijo in veliko družino, zato tudi položaja ministra ne morem sprejeti.« Ali je razmišljanje preveč naivno, češ: predsednik IS Marjan Aralica je dobil zaup, nico in potem je jutri vi ne boste? »... Eee... Hja. Zdaj... Ne bi mogel zatr- diti, da sta ti zadevi povsem linearno pove- zani ... Kaj več bi težko rekel.« Kaj pa se bo zgodilo, če vaša odstopna izjava ne bo sprejeta. Potem očitno za vas in Marjana Aralico ne bo več prostora? »Tako ravno ni. Če odstop ne bo sprejet, nameravam Predsedstvu skupščine nameni- ti še večjo vlogo. Pred vsakim zasedanjem smo se sestajali, skupaj sestavljali dnevne rede in na sestanke vabili vodje poslanskih klubov: pozicijskih in opozicijskih, če jih tako sploh lahko delimo. O vseh stvareh smo se dogovorili. Predvsem bi povečah vlogo Predsedstva. Da ne bo očitkov, češ predsednik hoče položaj in je avtokrat. Iz- vršni svet bo pod večjim nadzorom skupšči- ne kot je bil doslej, kar je tudi prav, ker bo prisiljen k bolj aktivnemu delu.« Ko je vaša odstopna izjava prišla v jav- nost, so po Šmarju začele krožiti govorice in ugibanja kdo bi lahko bil vaš naslednik Ljudje kot, da vam ne zaupajo, omenjali pa so imena podpredsednika skupščine Jožeta Čakša in prenovitelja Franca Zidarja... »Meni pride vse na ušesa, o dogajanjih v občini sem dokaj dobro obveščen. Gospod Čakš je Krščanski demokrat, gospod Zidar pa prenovitelj. Ko so bili zbrani podpisi za razrešnico predsednika IS, je druga stran zbrala podpise za ugotavljanje moje odgo- vornosti. Bilo jih je 13, med njimi je bil Zidarjev, ki je bil gonilna sila te akcije. Osebno mi je zatrjeval, da pri tem nikoli ni sodeloval in nima ambicij, da bi bil pred- sednik SO. Stvari pač tečejo drugače... Tu- di takšne govorice so, češ da so zato podprli Aralico, da bi se me lažje znebili. Gospod Zidar je kot predsednik poslanskega kluba prenoviteljev doslej najbolj kritiziral IS. Še na prejšnji seji in na seji Predsedstva. Nje- gove pripombe so bile povsem upravičene.« ŽELJKO ZULE Ko ti umreta mame v prejšnji številki Novega tednika smo pisali o pogum- nih Barukčičevih sirotah iz Celja. Ker so nas navdušili s svojo izjemno voljo do urejenega življenja, smo sprožili akcijo, s katero želimo uresničiti njihove sanje - nakup računalnika. Odziv v tednu dni je presenetljiv. SDK, odsek za proračun je nakazal tisoč tolarjev, B.S. iz Celja prav tako tisoč tolarjev, krajevna skupnost Hudi- nja pa 3.500 tolarjev. Na Centru za rehabilitacijo invalidov Celje so se obve- zali, da bodo Barukčičevim sirotam naredili omare in knjižne police po meri, Dušan Širše iz Prebolda, ki je lastnik podjetja Improst (računalništvo) jc že prispeval nekaj komponent računalnika, obvezal pa se je tudi, da bo prevzel montažo in strokovni nadzor nad računalnikom, inštruktažo ter doživljenjsko vzdrževanje nad računalni- kom, prispeval pa bo tudi nekaj igric iz programa Word- star. Pridružite se darujočim in nakažite denar na žiro račun: 50700-723-3-31198, s pripisom »za sirote«. Zbiralna akcija za računalnik še traja! 21. NOVEMBER 1991 - STRAN 17 3AJM0 DUBROVNIKU Ji ptice et ietele lem Stradunu niti ptic miru ni več. Razbe- lod silnega grmenja granat, odletele, ker [hrane niti za ljudi, kaj šele za ptice. Še 1 koncu Straduna je umolknil in ne šteje ipomenik prve kategorije, iz zakladnice Jediščine, kamor sodi celo mesto Dubrov- im kot nemi opomin grozot v svoji okoli- Oubrovački, Mokošicam, Srdu, Gružu... za dnem odmevajo eksplozije barbarske i,ki šteje šestdeset tisoč prebivalcev je en «)j miroljubne pomoči kot kaplja v morje oje tistih, ki jim je z redkimi ladjami i smrti. irovnik je pri nas še vedno odprt žiro fcvilko: 50700-723/3-31198. Minuli teden 1 prispevala Suzana Zagoričnik iz Celja.