Štajerske vesti. IVAN KOPRiVNlAV Mariboru je 9. t. m. umrl proi. Ivan Koprivnik, c. kr. šolski svetnik. — Pokojni prof. Koprivnik je bil kremenit značaj in izvrsten učitelj, ki ga imatno ohranjenega v spominu izza mnogih naših zborovanj. Bil je iskren prijatelj naprednega slovenskega učiteljstva ter je vedno rad zahajal v našo družbo. Uspešno je deloval tudi na književnem polju. Bodi neupogljivemu značaju ohranjen trajen spomin tudi v naših vrstah! —š— Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju je razposlala vsem šolskim vodstvom na Sp. Štajerskem naročilne liste ter vsem slov. štaj. učiteljstvu prav lične koledarčke brezplačno. Prosi- mo, da izpolnite naročilne liste takoj in jih Učiteljski zadrugi v Celju vrnite, da lehko še pred novim letom vse knjige uredi in da z novim letom vse lepo funkcionira. Kdor še ni član zadruge, mora podpisati pristopni list, sicer se ne more po pravilih posluževati naročilnega lista. Nesprejete naročilne in pristopne liste blagovolijo šolska vodstva vrniti pod istim naslovom nazaj v Celje. Tudi bi bilo dobro, da se več izpolnjenih naročilnih listov vpošlje pod enim zavitkom. Kdor ni dobil, naj se oglasi pri šol. vodstvu ali Učiteljski zadrugi v Celju. Izvenštajersko učiteljstvo, ki želi naročilnega lista se naj oglasi pri Učiteljski zadrugi v Celju, ki ga na željo takoj vpošlje v izpolnitev. —š— Kaj ie s poukom na Štajerskem v četrtek po Novem letu? — Del štajerskega učiteljstva ni na jasnem, je li v četrtek po Novem letu 1913 poučevati ali ne! V slučaju, da deželni šolski svet drugače ne ukrene, je glasom odredb dei. š. in u. r. k §§ 56—58 dotični četrtek na vsak način šola. V omenjeni odredbi je namree razločno povedano, da je v četrtek poučevati, ako je pred ali za tem dnevom šole prost dan; v navedeni odredbi se nikjer ne ločijo počitnice od drugih prostih dnevov ter tudi niso nikjer počitnice od te odredbe izvzete. Ker se v božične »počitnice« padajoče »Novo leto« zaradi povedanega ne more drugače tolmačiti kot »šole prost dan«, je v četrtek po Novem letu šola! — Kdor je drugega mnenja, se naj zglasj! F. B. —š— Štajerski deželni šolski svet je v zadnji svoji seji imienoval suplentinjo Alojzijo Lebar pri Veliki Nedelji za deiinitivno učiteljico istotam, provizorično učiteSjico pri Sv. Florjanu Frančiško Grilc definitivno istotam; dalje so imenovani definitivna učiteljica v Spod. Poljskavi Marija Goričan za definitivno učiteljico na Pristovi; nadučitelj Pavel Flere za nadučitelja v Letušu; prov. učiteljica Helena Goričar za def. istotara in prov. učiteljica Amalija Gnus v Zagorju za deiinitivno istotam. Pomožna učiteljica za ročna dela Marija Iglar v Ribnici je imenovana za učiteljico ročnih del. V začasni pokoj je stopila učiteljica v Šmartnem pri Slovenjemgradcu, Marijana Vrečko. —š— Ukazni list za šolstvo v vojvodini Štajerski. Deželni šolski svet bo z Novim letorn začel izdajati »Ukazni list za šolstvo v vojvodini Štajerski.« Ta list bo vseboval nanovo izšle zakone v šolstvu, odredbe, predpise, razglase, poročila, osebne vesti in razpise služb. — Naročitvi tega ukaznega lista so zavezane vse dež. šolskemu svetu podrejene oblasti in vse javne ter s pravico javnosti opremljene šole in zavodi. — Nemški izvod stane na leto 5 K, nemško-slovenski pa 7 K. —§— Iz Gradca nam poročajo: Uradni list naznanja, da je naučni minister za bodočo funkcijsko periodo imenoval na Spodnjem Štajerskem sledeče gg. za šolske nadzornike: za okrajno glavarstvo Celje-okolico Jožeia Supaneka, nadučitelja v Grižah; za okrajno glavarstvo Maribor-okolico Janeza Dreflaka, nadučitelja v Rogatcu; za okrajni glavarstvi Ptujokolica in Ljutomer nadučitelja v Cirkovcah Matijo Merica; za okrajno glavarstvo brežiško inkluzivno sodni okraj laški Gustava Voduška, ljudskošolskega ravnatelja v Trbovljah; za okrajni glavarstvi Slovenjigradec in Konjice Alojza Schechla, učitelja v Gonnjem gradu. Za mesto Maribor je šolski nadzornik ravnatelj Frisch, za mesto Celje in nemške šole v Posavju ravnatelj Proit, za mesto Ptuj in nemške šole v Podravju ravnatelj Stering v Ptuju. Takozvani nemški ljudskošolski nadzorovalni okraj na Spodnjem Štajerskem se je torej razdelil — seveda v svrho lažje ponemčevalne agitacije in v svrho pomnoženja nemškega posestnega stanja.