r ) Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-I«mo. Telefon uredn. 312. dr? SJr°ssm£ Stanovsko poliliško glasilo UJII. Ullllu» Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 30 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Vsi na krov za stanovsko slogo in neodvisnost naše organizacije! Vzpored zborovanja VI. pokrajinske skupščine UJU Poverjeništvo Ljubljana. »Jutro«, 6. VII. 1926, št. 151. Naprednemu učiteljstvu! Vabimo na sestanek vsega SDS učiteljstva, na katerem se bodo razpravljale važne stanov» ske zadeve. Naša stanovska or* ganizacija je tik pred razkrojem in ker hočemo, da ostanemo enotni, krepki, toda odločno nas predni, zato vabimo vse tovariše in tovarišice, ki so jim na srcu sloga in moč naše organizacije, da se zanesljivo udeleže tega se» Stanka dne 8. t. m. (četrtek) ob 9. uri dopoldne v kazinskem po« slopju v Ljubljani, I. nadstropje. Posebnih vabil ne pošiljamo. Klub učiteljstva SDS za ljub= Ijansko in mariborsko oblast. Ljubljana, dne 3. julija 1926. 1. Šmajdek 1. r., preds., A. Germek 1. r., taj. Tudi mi Smo demokrati, a zaradi tega smo ravno tako odločno Droti temu, da bi se iz naše stanovske organizacije zopet napravila strankarska ekspozitura te ali one politične stranke. Komaj smo se v javnosti otresli tega splošnega mnenja v blagor celega stanu. Pomisliti moramo, da .ie strankar-stvo donašalo ravno največji razdor našemu stanu. Danes, ko imamo še več strank kakor pred vojno, ie dovedlo to naš stan in našo organfeaciio skoro do popolnega razkroja. Organizaciia ie bila tik pred razkrojem in razpadla bi popolnoma. da ni prišel novi ookret. ki ie rešil učiteljski stan in organizacijo. Novi ookret .ie omejil in Dreorečil nedogledne persekucije. ki bi Se zgodile pri nas kot reakcija na prejšnji prosvetni režim in nadaljeval b' se ta notranji raz-kroi in maščevalni boj še sedai naprej. Tako smo pa na poti h konsolidaciji in ureditvi naših stanovskih razmer. Novi ookret ie oa rešil organizacijo tndi na" daljnega gospodarskega razkroja in propada Tudi v tem pogledu smo na poti h konsolidaciji in ozdravljenju. Ako bi oa zamudili pravi trenutek, hi hčlo zaman sedai vsakn"0ODravlianie. Ta doba bi rodila nedogledne posledice in ne dalo bi se več lahko popraviti nit? pravnih, niti gospodarskih razmer. Danes nimamo samo v splošnem več strank, tudi napredn h strank ie danes več. celo zelo mnogo. Zato moramo organizacijo obvarovati strogo kot stanovsko in strokovno obvarovati io moramo pred prenapetimi strankarji ako hočemo, da ostanemo enotni in krepki. Sloga in moč organizacije se bo zrcalila ravno v tem. da bomo odstranili od organizacije vse strankarstvo. da -io bomo napravili dostopno vsem in da se bomo v njei združili: vsi učitelji ter potom nie vsi branili skupne interese učiteljstva. V organizaciji smo samo učitelji! Napredni so oni učitelji, ki streme za napredkom in moderniziranjem šolstva. ki streme za resno oovzdigo svoje stroke in stanu v blagor naroda in države. ne pa samo oni ki hočejo biti napredni samo s svoiim politično stankarskim prt-padništvom tej ali oni politični stranki. Visoka inteligenca, strokovna in stanovska izobrazba ter zavest, to ie edino merilo za naprednost v strokovni organizaciji! Strankarska naprednost brez zdravih visokih strokovnih temeljev ie le puhla naprednost, ie lažinaorednost! Najvišii ideal novega pokreta ie stanovska sloga, ki io hoče novi ookret vzpostaviti in dvigniti na najvišjo potenco v našem stanu. Stanovska sloga, ki bo združila vse učitelistvo v obrambo skupnih stanovskih interesov; stanovska sloga, ki bo združila vse učitelistvo za povzdigo in visok dvig naše stroke in našega strokovnega dela; stanovska sloga, ki bo združila vse učitelistvo za oovzdigo učiteliskega stanu in njega izobrazbo. Stanovska sloga, ki bo zasula strankarske jarke in prepade, ki jih nekateri koplieio med učiteliskim stanom in s katerimi ustvarjajo v učiteljskem stanu razdor in razkroi. rušijo slogo stanu in moč organizaciie ter povzročajo, da nismo zaradi', strankarstva tako enotni in močni kakor bi kot stan lahko bili. Napočil ie trenotek. ko hočejo nekateri zonet zapreti pot do te stanovske sloge (glej »Jutrov« poziv zgoraj!) in hočeio ustvariti še globlie strankarske prepade med učiteliskim stanom: hočeio poglobiti jarke in odvzeti naši orga-nizaciii značai neodvisne stanovske in strokovne organizacije in io voreči samo na eno — politično stran ter odbiti s tem vse one. ki niso tesno niihovega političnega mišljenja, a reteno streme za stanovsko slogo v obrambo in korist učiteliskega stanu in oovzdigo naše stroke. Zato vsi borci novega Pokreta na skupščino, v enotno fronto in na krov v obrambo neodvisnosti naše stanovske organizacije! V zmislu čl. 18. pravil UJU sklicujemo VI pokrajinsko skupščino poverjeništvo Ljubljana na 16.. 17. in 18. julija 1926 v Celju. Dne 16. iullia. v petek- SEJA ŠIRJEGA SOSVETA I. Ob y216. uri seja širjega sosveta z odseki v mali dvorani Narodnega doma. 1. Izpopolnitev odsekov po čl. 21. e) poslovnika. (Odseki se bodo izpopolnili z delegati ki se bodo že. ta dan nahajali v Celju in s predsedniki društev). 2. Izročitev došlih predlogov in resolucij odsekom. 3. Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki. 4. Izvolitev verifikacijskega odbora. II. Seie odsekov se vrše takoj po seii širjega sosveta v mestni osnovni šoli. Vsak odsek ima na vratih sobe označeno zborovalno dvorano. ZBOROVANJE ODSEKOV 1. Stanovsko in šolsko politični odsek: Smernice stanovske politike naše organizacije. Poročevalec tov. Rudolf Mencin. — Osnovne ideie in orincipi. na katerih mora sloneti naša organizacija in Po katerih nai se sestaviio nova pravila UJU. Poročevalec tov. Anton Skala. 2. Narodno-prosvetni odsek: Delovanje in organizacija učiteljskega Prosvetnega dela. Poročevalec tov. Vekoslav Mlekuž. tajnik in knjižničar. 3. Kulturno-pedagoški odseki: Najvažnejši problemi podeželskega učitelja. Poročevalec tov. Mirko Vauda. 4. Odsek za stanovski naraščal: »Učiteljska Omladina« ¡n delovanV» ljubljanskega in mariborskega odseka za naraščaj. Poročata tov. Andrei Skuli in Mirko Kožuh 5. Odsek za obmejno šolstvo in ne-odrešeno ozemlje Poročilo o delovanju odseka in došli predlogi okrajnih društev. Poročevalca tov. Peter Močnik in Karel Štravs 6. Gospodarski odsek in nadzorni odbor: Račun in proračun Doverieništva UJU in »Zvončka«. Poročevalca tovariša Mirko Fegic in Fran Luznar. 7. Pravno-obrambni odsek: Pravilnik nravno-obrambnega odseka UJU — poverjeništvo Ljubljana. Poročevalec tovariš Aleksander Alt. 8. Tiskovni odsek: Došli predlogi. V odseke pridejo tudi predlog'! okrajnih učiteliskih društev ki so jih za skupščino predložila v »Letnem poročilu«. Vsi predsedniki in delegati imajo pravico prisostvovati razpravam v odsekih. Pravico soodločevanja v odsekih ima.iopasamo odsekovi Člani, ki bodo kot taki izbrani na seii širjega sosveta pod točko 1. Stalni člani odsekov so objavljeni na drugem mestu. ZBOROVANJE DELEGACIJE Dne 17. iuliia 1926 v soboto: 1. Ob 8. uri verifikacija mandatov pri verifikaciiskem odboru ob vhodu v veliko dvorano Narodnega doma. Vsi-predsedniki okrajnih društev in delegati se morajo prijaviti verifikaciiskemu odboru z legitimacijo pravilno overovljeno od društva. Legitimacije razpošlje poverjeništvo predsednikom okrajnih društev. a) Otvoritev do poverjeniku. Poroča poverjenik tov. Anton Gnus. b) Poročilo verifikacijskega odbora o navzočnosti in pri glasovanjih upravičenih delegatih. c) Poročilo tainikovo Poroča tainik tov. Josip Lapajne. č) Blagajnikovo coročilo. a) račun Doverieništva: b) račun »Zvončka«; c) /proračun poverjeništva; Č) proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko Fegic. d) Poročilo nadzornega odbora. Poroča tov. Fran Luznar. e) Smernice stanovske oolifke naše organizacije. Poroča tov. Rudolf Mencin. f) Volitev: 1. 12 članov in 3 namestnikov v ožji sosvet pov. UJU Ljubljana. (Ožji sosvet se voli po čl 13. pravil UJU in se konstituira med seboi). 2. 3 članov nadzornega odbora v zmislu čl 33. pravil UJU. 3. Razgovor in določitev treh kandidatov in enega namestnika poverjeništva UJU Ljubljana za Glavni odbor UJU v Beogradu. g) Poročilo in predlogi odsekov. h) Nasveti. Ob 20. uri družabni večer s sodelovanjem godbenega , društva »Ilirije« v prostorih »Celjskega doma« POKRAJINSKA SKUPŠČINA Dne 18. iuliia 1926. v nedelto- Ob V28. uri občni zbor »Učiteljske Samopomoči« v veliki dvorani Narodne- LISTEK. Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Dalje.) 36. L i u b 1 i a n a . zasebna v n a-nia dekliška osnovna šola pri Uršul in k a h: Vsak razred je organiziran, ima svorfo predsednico, bla-gajničarko in po dve tajnici. Članske karte se točno izpolnijo. Sei «se ie šola po svojih članicah vedno udeleževala. Z malimi prispevki so se nabavile revnim učenkanj šolske kniige, nekaterim mate-rijal za ročna dela. — 0 Božiču so se obdarili nairevneiši med revnim: — bedni — v hiralnici. — O Veliki noči pa se je obdarila družina revne učenke — V Stip so se poslale Podmladkaricam pisalne in risalne potrebščine ter obleka v teži do 15 kg. S temi Podtaladkaricami si učenke tudi dopisujejo, poslale so iim tudi razglednice mesta Ljubljane. — Dne 13. aprila 1925 So Podmladkarice priredile igro »Janko in Metka«. Prispevki so se porabili za revne orvoobhaianke. 37. Ljubljana. zasebna ynania dekliška meščanska sol a p r i Uršulinkah: Podmladek ie popolnoma organiziran Vsak razred ima svoi razredni odbor. Članice razrednih odborov so izmed svoje srede izvolile šolski odbor. Razredni odbori in šolski odbor so se shajali k skupnim posvetovanjem in se po zastopnicah udeleževali sej mestnega odbora. Odbori vodiio knjigo o preiemkih in izdatkih v društvu. Članske karte se redno izpolnjujejo. Podmladkarice so ob cvetličnih dneh nabirale prispevke v društvene namene. Za pirhe so obdarovale nairevnej-še «med revnimi — bednike v ljubljanski hiralnici. Šolski deci v Velesu oa so poslale tri zaboie obleke, pisalne in risalne potrebščine v teži 15 kg. — Dne 26. aprila 1925 ie Podmladek uprizoril nadvse mično spevoigro »Janko in Metka«. Iz dohodkov (prostovoljni prispevki) je društvo poslalo mestnemu odboru P. R-K. 200 Din v orospeh počitniške kolonije. — Dalje se ie priredilo: dve zabavi, koncert telovadni nastop in mnogo predavani ter napravilo izlete v Stično in na Kum. 38. Ljubljana, zasebna notranja dekliška meščanska šola pri Uršulinkah: O Božiču so napravile Podmladkarice bazar, pri katerem so izkupile 370 Din. Za 150 Din so kupile iestvin za božičnico ubogim sirotam. 220 Din oa so podarile ubožnim součenkam za šolske potrebščine in za niihove revne starše. O Pustu ie bil zopet bazar in srečolov. Dobiček 400 Din so poslale gladujočim Rusom — Dne 9. novembra 1924 in dne 8. junija 1925 so sodelovale pri cvetličnih dneh. — Podmladkarice so pri vsaki priliki pomagale revnejšim součenkam in iim preskrbele marsikatero razvedrilo, n. pr. izlet, obisk koncerta, kina. Koncem leta so podarile, revnim součenkam 500 Din za šolske Izdatke. Članice Podmladka so vneto sodelovale tudi pri abstinenčnem krožku ter z besedo 5n zgledom vzoodbuiale k treznosti — Veliko skrb in pozornost so posvečale gojitvi lastnega zdravja in skrbi za red in snago. Napravile so izlet na Gorenjsko. 39. Ljubljana, v a d n i c a zasebnega ž e n s k e gi a učiteljišča pri Uršulinkah: Priredile so tri zabave in napravile izlet na Homec. 40. Ljubljana, v a d n i c a in državno ž e in is k' o učiteljišče: Priredile so skupne izlete 41. Ljubljana, I. državna gimnazija: Od preostanka na dohodkih ie plačala organizacija učencu Štefanu Višneriu (VII. a) stroške za počitniško koloniio na Dovjem per 600 Din. 42. Ljubljana. II. d r ž a v n a realna gimnazija: Priredili so pet Predavanj in napravili izlete v okolico mesta in majniški izlet. 43. Ljubljana, III. državna realna gimnazija: Nižji razredi so imeli lastne knjižnice obstoječe iz knjig, ki so iih večinoma učenci darovali. V II. a razredu sta se priredili dve predstavi, pri katerih se je deklamiralo in so se proizvajali kratki dramatični prizori. Udeležili so se iih tudi nekateri starši učencev in prispevali v prid Podmladka s prostovoljno vstopnino. IV. razred ie priredil za vso nižio gimnazijo Miklavžev večer z obdaritvijo ubogih , učencev in učenk. V. razred Pa je priredil svoi Miklavžev popoldan in ie imel vsako sredo predavanje. — S Podmladkom ie bilo združeno tudi društvo za gojitev treznosti, ki se ie Prav uspešno propagiralo. Društvu za gojitev treznosti Se ie poslalo 205 Din — kot vstopnina za udeležbo pri treznostni predstavi. — Napravili so izlet na goro Krim pri Ljubljani in na Šmarno goro. 44. Ljubljana, državna realka: Siromašnemu in bolehnemu učencu IV. a razreda Zmagoslavu Bufonu se ie plačalo 600 Din za udeležbo pri počitniški koloniji na Dovjem. Vsa ostala gotovina se porabi za napravo šolskega odra. Učitelji zemljepisa in orirodopisa so prirejali poučne izlete. — Učenci II. c razreda so priredili dve dramatični predstavi na šentjakobskem odru. — Sodelovali so pri prireditvah Sokola. ga doma in ob 7x/2. zborovanje sreskih šolskih referentov v mali dvorani Narodnega doma. (Vsak nadzornik naj prinese izdelan predlog in utemeliitev s seboj. da bo šlo delo hitreie izpod rok). Ob 9. uri 30 minut. 1. Poverjenikov nagovor. 2. Osnovne ideie in orincitoi na katerih mora sloneti naša organizacija in do katerih nai se sestaviio nova pravila UJU. Poroča tov Anton Skala 3. Problemi podeželskega šolstva in učiteljstva. Poroča tov. Mirko Vauda 4. Resolucije. Seja novega ožjega sosveta v svrho konstituiranja. Potn. vi. v Dravograd-Prevalje Meš.....Velenje Potn. „ „ Dravograd » » „ Velenje' 7-50 13-10 15-35 20-10 Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana. Josio LaPame. tajnik. Anton Gnus. poverjenik. Ključ za volitve ožjega sosveta in nadzorstva Poverjeništvo UJU-Ljubljana. (Predlog za sejo širjega sosveta v Celju) Ožji sosvet Pov. UJU — Ljubljana si ie na svoji seji 16. junija t. 1. osvojil z malo izpremembo sledeči Dredlog Liub-ljanskega učiteljskega društva za izbiro kandidatov ožjega sosveta in nadzor: stva: V sedanjem ožjem sosvetu so bili člani premalo sorazmerno porazdeljeni na vso Slovenijo, zato niso imela društva onega osebnega stika z ožjim sosvetom kakor bi bilo to želeti Manjkalo je informacij v organizacijskih zadevah. V listu se ne daio vse zadeve obravnavati, s pismenim občevanjem tudi ne. oseben stik članov ožjega sosveta z društvi pa povsod ni bil mogoč zaradi oddaljenosti in iz gospodaskih razlogov. Iz organizacijskih ozirov in da se v bodoče izognemo temu nedostatku. bi bilo želeti da se mandati v ožjem sosvetu sorazmerno porazdele na vso Slovenijo. V to svrho nai bi se združila posamezna društva v skupine, ki imajo največ stika med seboi in prikladne zveze ter naj te Skupine določijo dogovorno vsaka po enega člana(ico) na listo ožjega sosveta ki nai bi bil po možnosti čim bližje železnice, da bi se lahko udeleževal sei ožjega sosveta. Za osebe, ki bi prišle v poštev kot poverjenik, podpredsednik strokovni tajnik. glavni blagajnik in urednik, nai bi se sporazumela vSa društva. Izbira kandidatov(inj) naj bi se vršila sledeče: Po enega kandidata(injo) za člana ožiega sosveta nai bi predlagala okrožla. sestoieča iz sledečih društev: I. okrožie: Maribor-mesto. Maribor-okolica. Sv. Lenart. Slov. Bistrica. II. okrožie- Murska Sobota. Dolnja Lendava in Ljutomer. III. okrožie: Ptuj. Ormož. Smarje-Rogatec in Kozje. IV. okrož^- Celje. Konjice. Vransko in Gornji Grad. V. okrožje: Šoštanj. Slovenjgradec, Mežica in Marenberg. VI. okrožie? Laško. Brežice-Sevnlca in Krško. VII. okrožje: Novo mesto. Kočevje in Črnomelj. VIII. okrožie: -Radovljica in Kranj. (IX.—XII. okrožie: Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica. Logatec. Kamnik In Litija, naj predlagajo enega člana izven Ljubljane in še tri.člane iz Ljubljane, ki bi prišlf v poštev kot poverjenik oziroma njegov namestnik1, strokovni tajnik, blagajnik ali urednik. Ker ima ožji sosvet oo pravilih 12 članov bi se moralo nomCnirati potem še enega člana-funkcionarja (blagajnika ali urednika) po členu 13. pravil izven, ožiega sosveta. Ožji sosvet se 'konstituira po čl. 13. pravil med seboj. Dolžnost zastopnikov(ic) poedinih skupin bi bila. da bi poleg pismenih vlog tudi osebno obveščali ožii sosvet o željah in zahtevah svojih društev, da bi se udeleževali zborovanj vseh društev v svojih področjih in bi iih tudi osebno informirali o zadevah poverieništva in o smernicah ožjega sosveta. V svrho določitve kandidatov(ini) naj se sestaneio čimorei predsedniki društev v Dosameznih okrožiih z delegati na skupen sestanek, na katerem nai se oosve-tuieio n orevdarnih in soosobnjih zaStoo-nikih(icah). ki bi iih bMo kandidirati in izbrati za člane(ice) ožjeea sosveta. (Kandidatov ni izbirati samo femed delegatov temveč tudi h vrst ostalega članstva) Sestanek nai skliče najstarejši predsednik iz vsakeea okrožia. za kar naj ga pozove poverjeništvo. V okrožiih kier bi se ne mogli zedi-niti na enega kandidata, nai sp Dostavita Dn dva kandidata, ki iih kot neobvezna predloži dov. tudi drugim društvom v pretres za sestavo končne lfete. Vsako okrožie naj določi tudi po 3 namestnike(ice). (ves ožii sosvet ima po čl. 13. pravil samo 3 namestnike), da bodo tudi sposobni kandidati(ihie) za namestnike pripravi ieni. Poleg tega naj določi vsako okrožje tudi 3 člane(ice) za nadzorni odbor (pre-gledovalce računov in blagajne), od ka-teriih nai bi bil eden po možnosti v Ljubljani. da lahko vrši redni mesečni pregled računov in uprave. Iz liste kandidatov(ini) za namestnike in kandidatov(inj) za nadzornj odbor bi se potem zedinili na tri od vsakih. Na ta način bi ne prišli nepripravljeni na skupščino in bi dobili nailažle sposobne in prevdarne osebe v upravo naše organizacije, ker ie letos nemogoče izvesti predlog tov. Kislingeria k? je še širji. Predloge ie poslati poverieništvu. ki jih zbere in predloži tudi širjemu sosvetu in ta delegaciji. Pokrajinska skupščinah Celju. IZLETI. Izlet na Stari erad. V2 ure nad Celjem, kier predava g. prof. Orožen. Odhod ob 15. uri 'izpred kolodvora. Vodi tov. Roš. Vrnitev ob 18. uri. — Izlet k Celjski koči ood Tovstom. 2 uri hoda. več prenočišč. Odhod ob 15. uri s savinjskega mosta. Vodi tov. Pogačnik. — Kopanje v Savinji. Odhod h kopališču ob 15. uri izpred Narodnega doma. Vodi tov. Pregelj. — Priporočajo se še izleti v Laško (kopališče, prva postaja od Celja), v Rimske toplice (kopališče druga noslja od Celja), v Rogaško Slatino, v Savinjsko dolino in Saviniske olaivne. NAKAZNICE ZA STANOVANJA IN HRANO bo delil tov Gobec priiavljen-cem 16. in 17. julija 00 prihodu vlakov v mali dvorani Narodnega doma. POZIVAMO DELEGATE, da se prijavijo za prenočišče 16. oziroma 17. t. m. pri tov Vekoslavu Gobcu, učitelju v Celju. Razlagova ulica. Pri prijavi ip treba natančno navesti dneve prenočevanja. Delegati, ki ne pošljejo prijave, ne bodo dobili stanovanja. VOZNI RED. V Celie: Potn. Brzi Potn. H Brzi Potn. Brzi Potn. *» Brzi Potn. Meš. Potn. Potn. Brzi Potn. vi. iz Maribora Brzi „ „ Budimpešte „ „ „ Maribora »> »» »» »» Potn. „ „ 1:00 2:27 2:57 4-25 7-07 Potn. M 11 Brzi Potn. Brzi Potn. Brzi Potn. Brzi Potn. Brzi Potn. vi. iz Maribora „ „ Ljubljane „ „ Trsta 11 11 11 „ „ Ljubljane „ „ Ljubljane-Zagreba „ „ Zagreba „ „ Ljubljane-Zagreba „ „ Zagreba-Ljubljane „ „ Zagreba „ „ Velenja „ „ Dravograda „ „ Velenja „ „ Prevalj-Dravograda „ „ Velenja (nedeljski) Iz Celja: vi. v L j ubij ano-Posto j no „ „ Trst 11 11 11 „ „ Zagreb „ „ Lj ubij ano-Zagreb » »1 » " „ „ Trbovlje „ „ Trst „ „ Ljubljano „ „ Zagreb-Beograd „ „ Ljublj ano-Zagreb „ „ Maribor »» »» ,» „. „ Budimpešto „ „ Maribor VAŽNEJŠE DOLOČBE IZ PRAVIL IN POSLOVNIKA K DNEVNEMU REDU POKRAJINSKE SKUPŠČINE: § 21. e) poslovnika. Izven teh (stalnih) članov voli za vsako priliko (zborovanje širjega sosveta, pokr. skupščino) širji sosvet še Po 2—5 članov v vsak odsek. ki iih izbere Iz navzočih članov oziroma delegatov širjega sosveta in pokrajinske skupščine. Volitev izostane, če se ti člani sami prijavijo za sodelovanje v odsekih. Pravila: Član 12. Povereništvo vodi povere-nik s pokrajinskim savetom koii, ie uži i širi. Član 13. U užem savetu Povjereni-štva jesu: 12 članova i 3 zamenika. Članovi Upravnog Odbora Poviereništva biraju izmedu sebe predsednika, podpredsednika. tajnika, blagajnika i urednika pokrajinskog glasila; no blagajnik i urednik prokrajinskog glasila moeu po ukazanoj potrebi biti i van Povereništva član 16. O izboru i oromenama u Povereništvu. izveštava se Glavni Odbor. Član 17. Glavnoi Skupštini predse-dava predsednik ili podpredsednik Gl. Odbora. Član 18. Pokrajinske skupštine sasta-iu se svake godine naidalie do 10. avgusta. Povereništva, če na vriieme objaviti dnevni red i mesto sestanka. Ovu «kuoštinii SflStavIjaiu svi članovi užega saveta sa Nadzornim Odborom, svi predsednici sreskih društava i na Svakih 50 članova do iedan fzabram delegat sreskoca društva, koie pripada tome Povereništvu Član 19. Na glavnim i pokrajinskim skupštinama mogu prisustvovati i ostali članovi udruženia, sa praVom govora, ali ne i odlučivanja. Član 20. Članovi koii ne podmire članarinu do 1. iuna. nemaiu prava uče-stvovania na onogodišniim skupštinama. Član 27. Izbor Uprave. Nadzornog Odbora i Časnog Suda Povereništva vrši Pokrajinska Skup št in a večinom za doba od 3 godine. Član 28. Izbori se obavljaju tajno (listama), ako ih skuoština ne izvrši akla-macijom. Član 33. Nadzorni Odbori pregledaju račune i gospodarsko Poslovanje. Nadzorni Odbor Udruženia ima 5 članova, Povereništvo 3 člana. Potanje odreduje poslovni red. ČLANI ODSEKOV ZA POKRAJINSKO SKUPŠČINO V CELJU SO: I. Stanovsko-polltiški odsek: Josip Lapajne. Josip Rajšp. Franc Brinar. II. Gospodarski odsek: Mirko Fegic. Fran Voglar. Josip Klemenčič. Ivan Šmajdek. III Tiskovni1 odsek: Ivan Dimnik, Anton Hren, Vita Zupančičeva. IV. Kulturno-pedasroški odsek-. Anton Hren. Ivan Šega. Fran Karbaš. V. Narodno-Drosvetni odsek: Vilibald Rus. Rado Grum. Fran Ločniškar. Veko-slav Mlefcuž. VI Odsek za stanovski naraščal: Andrei Skuli. Anica Likozarjeva. Mirko Kožuh. Milka Bračičeva in Ljud. Potočnik. VII. Odsek za obrnemo šolstvo in ne-odrešeno ozemlie: Peter Močnik. Karel Štravs. Rudolf Mencin', Ljudevit Peter-nel. Karel Doberšek. VIII. Stanovsko - obrambni odsek: Marija Godčeva Radoslav Knaflič. Hin-ko Šumer ter poročevalca Vinko Grego-rič in Aleksander Alt. (Ožii sosvet ie na svoji seji dne 8. maja 1926 skrčil ta odsek v «mislu čl. 21. d poslovnika, ker ie smatrati na pokrajinski skupščini v Šoštanju izvoljen siri! odsek samo kot ad hoc sestavljen za priliko priprave poslovnika. Izven članice ožjega sosvete ie bil vzet v ta odsek referent iz mariborske in referent v teh vprašanjih iz ljubljanske oblasti. Tudi drugi odseki so se revidirali in ugotovili v zmislu istega člena na seii ožjega sosveta dne 8. maja 1926. Odsekovi člani, ki so istočasno delegati dobe dnevnice od svojih društev. Na njihovih legitimacijah ki jih oreimeio od društva, bo poverilo od poverieništva za članstvo v odseku. Drugi člani odsekov k; niso istočasno deleeati. dobe legitimacije od poverieništva in imaio pravico do povračila dnevnic od poverieništva. Ti" skovn; odsek se pridruži kulturno- Predmet Po proračunu Izdatki po računu s saldom 1 prejs. leta j Po računu brez salda Proračun prekoračen za H Din |p Din P Din P Din P 1. 2. 3. Učitelj. Tovariš 1923 1924 1925 101587 101587 119712 109393¡81 113184, 146259(84 97717 109616,16 1222181 8056116 25091 skupaj . . . 10565 J16 4. 6, Popotnik 1923 1924 1925 33398 37584 51930 58089 50 76580 03 98083 ¡03 57527 50761 59963 341291 13177 80331 Ostali računi. skupa 453391 1. 2. 3. 4. Potnine 1925 Poštnine „ Nagrade , Ostala uprava 26000 11450 9500 16000 35070 50 14483 57 233271 20300|70 9070 501 3033157 138271 4300|79 skupa 30231 86 V sploš. se je račun prekorač.: Na obsegu Učitelj. Tovariša za » „ Popotnika „ . upravnih stroških . 10565 45339 30231 16 86 skupaj za . . . 1 86136 02 skupaj 86.803,— Din Med dolžniki Učiteljskega Tovariša in Po» potnika so večinoma šolska vodstva in krajni šolski sveti, ki skrajno neredno plačujejo naroč» nino. Številni naši opomini niso nič izdali, dokler nismo zagrozili s pravnim zastopnikom. To je pripomoglo, da smo izterjali do danes na naroč» nini Učit. Tovariša 5609.06 Din, na naročnini Po» potnika pa 3892.31 Din. Sreska društva so bila ob sklepu upravnega leta v izredno visokem za» Stanku na članarini. Ni čuda torej, da smo ostali ob sklepu upravnega leta toliko dolžni na tisku. Članarina za leto 1925. je danes do malega vsa poravnana. Diference so pri nekaterih društvih samo še radi novoupokojencev, ki se branijo pla» čati celo članarino. Treba bo v tem oziru za« vzeti stališče in določiti naj li društvom dotične ■ zneske odpišemo v celem, ali naj društva vsaj toliko izterjajo, da bosta krita lista Učiteljski Tovariš in Popotnik. Tudi za bodoče bo treba določiti, kako naj se zaračunava članarina novo« upokojencem. Opažati je, da nekateri taki tova» riši izstopajo iz društev, češ, da ne morejo pla« čevati cele naročnine. Treba bo zadevo tako ure« diti, da bo za obe strani prav. Tudi glede toč» nosti v plačevanju članarine bo treba napraviti red za bodočnost. Zato je nadvse na mestu in primeren sklep ožjega sosveta, da društva, ki do pokrajinske skupščine ne zadostijo obveznostim napram poverjeništvu, nimajo pravice glasovanja na delegaciji. Prepričan sem, da bo ta pritisk na društva zanesljivo pripomogel do rednejšega pla» čevanja članarine. Kažejo se že vidni, razveseljivi uspehi. Naš inventar smo cenili na 12.000 Din. Ta obstoja iz knjižnice, treh velikih omar, pisalnega stroja itd. Pod vrednostnimi papirji je mišljeno 7 % državno posojilo v znesku 5000 Din. Zaračunali smo ga med aktivi le v znesku 3300 Din. Ako k tem aktivom prištejemo še gotovino blagajne v znesku 1296.44 Din, znašajo aktiva v bilanci 128.117.62 Din. Istinitost teh postavk se je ugo» tovila ob priliki revizije knjig in računov in so, po večini, vsaj glavne v revizijskem zapisniku tudi omenjene. Najbolj pereča zadeva v bilanci in naših računih sploh so naši upniki. Saj se je vsled tega dvignilo toliko prahu in predočevalo vso zadevo članstvu in celo ostali javnosti v preveč kritični in pretirani obliki. Vprašanje naših dol» gov je stalno na repertoarju že nad pol leta v naših vrstah, pa tudi izven teh. Članstvu se je predočevalo samo naše nepokrite račune, kritij za te račune se niti omenjalo ni. Da so kritja tu, je neoporečno* dejstvo. In da smo kljub vsem ne» prilikam, ki jih je povzročilo izdatno prekora» čenje proračuna na raznih postavkah, razmeroma dobro vozili, naj Vam v naslednjem dokažem. Računska izpiska Učiteljske tiskarne izka« zujeta, da smo ostali dolžni ob sklepu upravnega leta: Na Učiteljskem Tovarišu 57.699.94 Din « Popotniku 62.344.43 « Poverjeništvo je imelo v zadnjih treh letih izdatkov za 86.136.02 Din preko proračuna. Je to znesek, ki se ga pri naših skromnih razmerah ne krije prav lahko brez vira dohodkov v prora» čunu. Smelo pa lahko trdim, da bo tekom le» tošnjega upravnega leta ob dobrem gospodarstvu in izpolnitvi obveznosti prizadetih ta madež po» polnoma izbrisan. Da v bodoče ne zabredemo več v finančne težave, je potrebno, da se uvede red in točnost plačevanja, najprej od spodaj navzgor, to je pri našem članstvu in društvih. Saj črpa poverjeništvo skoro vse dohodke samo iz članstva in društev. Članstvo izpolnjuj svoje obveznosti napram društvom, potem bodo tudi ta kos svcw jim dolžnostim napram poverjeništvu. Če pover» jeništvo ob sklepu upravnega leta ne prejme od društev na članarini zneska 62.530 Din, ne more z njim razpolagati in ne kriti svojih računov pri tiskarni. Iz tega poročila in številk, ki sem jih nave» del, lahko sklepate, da naše gospodarsko stanje ni tako brezupno, kot se ga je slikalo. Kljub izgubi na Zvončku je naša bilanca aktivna in to v resnici, ne samo na papirju. Jasno je torej, da so bile vesti o tako strahovito zavoženem gospo« darstvu pri našem poverjeništvu zelo pretirane. Popolnoma brez potrebe se je s temi vestmi takorekoč zrevolucijoniralo članstvo, ker se mu je slikalo naše -gospodarstvo hote ali nehote — v posebni obliki. Naše članstvo mora biti infor« mirano ne samo o tem, da dolgovi obstojajo, marveč povedati se mu mora tudi, da eksistirajo kritja za te dolgove. Ni ga lažjega, kot razburiti ljudi s tem, da se je kje zagospodarilo na račun njihovih žepov. Ponovno lahko zatrjujem in zagotavljam vse, da bo bodoča uprava lahko poravnala svoje obveznosti v kolikor te že niso poravnane, brez posebnega apela na članstvo. Ko bi imela naša učiteljska društva ob priliki sklepanja o revizij» skem zapisniku pred seboj ta komentar, sem pre» pričan, da bi o vsem našem gospodarstvu član« stvo drugače sodilo in gotovo opustilo prenag« ljcne sklepe. Sedaj šele, ko so dovolj jasni vzroki naših dolgov ob sklepu upravnega leta in Vam je tudi pojasnjeno, kako se bodo ti dolgovi krili, sodite, v koliko sem kot blagajnik zakrivil naše nepo» voljno finančno stanje. Izdatkov na tisku nisem povzročil in zakrivil jaz, niti nisem povzročil ostalih izdatkov na upravi, ki se je z njimi pre» koračil proračun. Povzročile so jih deloma po« trebe, deloma pa tudi manj premišljeno razpo« laganje z obsegom listov. V zavesti, da sem vselej in povsod storil svojo dolžnost in kot izvršujoč organ poverje« ništva ničesar ukrenil, kar bi bilo v škodo naši organizaciji, stopam s tem poročilom pred dele« gacijo ter miino čakam njenih sklepov. OBRAČUN o prispevkih odseku za Učiteljski naraščaj v Ljubljani in Mariboru. Prispevki so znašali, kakor je razvidno iz poročila, 24.487.50 Din. Izdatki: Tisk lista 3 številke 3.791,— Din Poštnina 225.— « Prispevki Izdatki Od tega dobi: Odsek za Mariborsko oblast « « Ljubljansko oblast 4.016— Din 24.487.50 Din 4.016.— « 20.471.50 Din 10.235.75 Din 10.235.75 « skupaj 20.471.50 Din Odseku za Mariborsko oblast smo že izpla« čali 4000 Din na račun, zato bo prejel še 6235.75 dinar j ev. V izplačilo tega zneska naj sc posluži po« verjeništvo prebitka v letošnjem računu, ostanek naj pa plača deloma iz tekočega, deloma pa iz rezervnega fonda. Račun UJU poverjeništvo Ljubljanaza upr. leto 1925. Prejemki. Izdatki. 1. 2. 3. 4. a) b) 5. 6. 7. Račun blag. l./I. 1925 Račun čekov, zavoda . Račun članarine . . Račun naročnine: Učiteljski Tovariš. . Popotnik..... Račun inseratov . . Račun obresti . . . Razna vplačila . . . Din p Din | p 9201 2135 58 138711 4324 48 190107 11336 58 50107,45 436 87 251 09 25795058 Račun upnikov . . . Račun uprav.stroškov: [ Nagrade..... Potnine..... Poštnina..... Centrali v Beograd . i Ostali upravni stroški Gotovina v blag. k. 1.1925 Saldo ček. r. 31 ./XII. 1925 Din p I Din p 23327 35070 14483 15032 20300 145462 108213 1296 2977 99 |257950|58 Bilanca UJU poverjeništvo Ljubljana za 31. dec. 1925. Aktiva. Pasiva. Din P Din P 1. Naložbe: a) Rezervni sklad..... 7052 60 b) Tiskovni sklad..... 396 71 c) Učiteljiščni sklad .... 822 50 d) Narodno prosvetni sklad . 367 50 e) Pravno obrambni sklad 653 31 2. f) Čekovni račun..... 2977 29 12269 91 Posojila zavodom: a) Učit. Gospodar, zadr. Celje 1390 — 3. b) Učiteljska tiskarna . . . 8770 77 10160 77 Deleži: a) Tvornica učil in šolskih b) potrebščin...... 1000 — Učiteljski Zdraviliški Dom 1250 — c) Učiteljska tiskarna . . . 25 — d) Hranilnica in posojilnica 4. Učiteljskega konvikta . . 12 50 2287 50 Dolžniki: a) Učiteljski Tovariš . . . 13448 — b) Popotnik....... 10825 — c) Članarina učiteljskih društ. 62530 - 86803 - 5 Inventar ....... 12000 — 6 Vrednostni papirji . . . 3300 — 7. Gotovina v bi. 31./X11.1925 1296 44 128117)62 1 1. Račun tiskarne: a) Učiteljski tovariš b) Popotnik . . . Račun Zvončka . Dobiček Din p Din p 57699 62344 120044 7156 916 128117 62 V Ljubljani, dne 31. decembra 1925. 120.044.37 Din Za ta dolg imamo sledeča kritja: Naročnina Učiteljskega Tovariša 13.448.— Din « Popotnika 10.825— « Članarina učit. društev 62.530.— « Dolg na inseratih 4.864.25 « Gotovina v blagajni konc. 1. 1925. 1.296.44 « Saldo ček. računa 31. dec. 1925 2.977.29 « Luka Jelene 1. r. poverjenik. J. Rajšp I. r. Bogomir Fegic 1. r. blagajnik. Pregledali in našli v redu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1926. V. Zupančič 1. r. Fr. Luznar 1. r. skupaj 95.940.98 Din Ostali dolg bomo krili: Iz poviška na naročnini Učit. Tov. 8.CC0,— Din « « « « Popotnika 12.CC0,— « Vloga v Učit. Gosp. zadr. v Celju 1.390,— « Realiziranje posojila Učit. tiskarni 8.770,— « skupaj 30.160— Din Zvezki Učiteljske tiskarne se prodajajo v prid Učiteljskega konvikta v Ljubljani == in Učiteljskega doma v Mariboru. Račun mladinskega lista „Zvonček" za leto 1925. (Blagajniško poročilo.) Predno preidem k računu samem za 1. 1925., moram poseči v računih za Zvonček nekoliko nazaj in to zlasti v leto 1924., ko jo prešel Zvon» ček v skupno upravo listov našega poverjeništva. Trdilo se je že ponovno, da je koncem upravnega leta 1923 Učiteljska tiskarna odpisala Zvončku ves dolg in da smo prevzeli list v našo upravo čist, brez vsakega dolga. Tiskarna nam je res odpisala koncem uprav« nega leta 1923 na Zvončkovem računu znesek 60.349.42 Din, res pa je tudi, da nam je obreme» nila račun za leto 1924 z zneskom 16.594 Din za 11. in 12. štev. iz leta 1923., ki .ga je pozabila vknjižiti na račun leta 1923. Znano Vam je tudi, da smo z letom 1924. uvedli naročnike mesečnike, vsled česar je šte» vilo naročnikov prvih številk nepričakovano na» rastlo, toda samo trenutno, ne pa trajno. Tekom počitnic je število naročnikov tako padlo, da smo Kar strmeli. Pa že pri prvih šestih številkah je živahnost pri naročevanju pojemala od številke do številke. Tako smo razposlali prve številke 7524 izv., 6. številke pa samo 6720, še občutnejše pa je padalo število naročnikov med počitnicami in ob začetku novega šolskega leta. Posledica tega je bila, da nam je ostalo okrog 5000 posa» meznih številk, ki jih nismo mogli kompletirati v letnike, ker bi morali v ta namen investirati prevelik kapital v zalogo. Naklado pa smo mo< rali vsaj delno vzdržati tudi po počitnicah, da smo na ta način mogli rešiti in izpolniti vsaj 260 letnikov Zvončka. Ostalih 5000 številk nam je povzročilo škode minimalno računano 11.000 Din, ker nam te ne morejo služiti za prav ni» česar druzega kot za makulaturni papir. ^^^ Zvončkov račun iz leta 1924. nam kaže torej še precejšen moralen uspeh, a temu na» sproti tudi velik materijalni neuspeh. 2e na po» krajinski skupščini v Ptuju sem navajal vzroke temu neuspehu in naj jih danes zopet ponovim. Dejsto je, da se način nabiranja naročnikov« mesečnikov ni obnesel. Zakaj ne? 1. Ker nam je večina nabiralcev javljala število naročnikov prepozno — že po ekspediciji lista ali nam jih pa sploh ni javila. 2. Ker je naše članstvo začelo že pri tretji številki popuščati na agitaciji za Zvonček, zlasti pa je odpovedal dober del nabiralcev med počit« nicami in od septembra dalje, ko od več strani nismo prejeli nikakega naročila več. 3. Da nismo prišli pri upravi v zadrego, smo morali naklado listu le približno določevati, pri čemur smo včasih • zadeli pravo število, včasih pa tudi ne. 4. Eden največjih vzrokov materijalnemu neuspehu je pa tudi skrajno neredno plačevanje naročnine. Mnogo je med našim članstvom ta» kih, ki mislijo, da je že z naročilom 10 ali 15 izv. Zvončka . vse opravljeno. Z naročilom pošlje majhen znesek na račun, za nadaljno poravnavo naročnine se pa ne briga. V tem pogledu nam nudijo Zvončkovi računi res žalostno sliko. Iz Zvončkovega računa za leto 1924. je razvidno, da so nam dolgovali naročniki ob sklepu uprav» nega leta 42.614 Din, od katerega zneska odpade na nabiralce, torej na naše članstvo 24.219.80 Din. In tega nismo mogli še do danes izterjati, kljub temu, da smo že ponovno terjali nekatere dolž» nike po našem pravnem zastopniku. Take bridke izkušnje imamo pri izterjevanju. Je to hiba, ki meče senco na stanovsko čast in ponos našega stanu. Večno terjanje in opominjanje nam jemlje mnogo dragocenega časa, povzroča pa tudi vi» soke nepotrebne stroške v upravi. Plačevanje na» ročnine Zvončka je bilo v letu 1924. pod vsako kritiko ter še danes ni popolnoma v redu. Biki je pa tudi leto 1924. poskusno leto za Zvonček in nam v finančnem oziru ni prineslo zaželjenega uspeha. Poleg vseh okolnosti je pa povzročilo ne» uspeh v tem letu tudi dejstvo, da je bil letnik 1924 izredno drag. Samo tisk lista je veljal 177.731 Din. Temu je bil vzrok prevelik obseg lista. Ta letnik je namreč obsegal 20 tiskovnih pol, torej 2 poli nad proračunanim obsegom, kar nam je podražilo letnik za 18.000 Din. Dalje nam je ostalo ob sklepu upravnega leta 260 letnikov v vrednosti 7800 Din. Poleg vsega drugega nam je pa še tiskarna naprtila na ta račun štev. 11. in 12. iz leta 1923. — v znesku 16.594 Din. — Nemalo je podražila list tudi več» kratna menjava ovitka, tako, da smo izdali za klišeje neprimerno več kot je bilo v proračunu. V svrho boljšega pregleda naj podam v na» slednjem sledečo sliko Zvončkovega stanja v letu 1924.: Tisk lista 12 številk v 20 tiskov. pol 177.731,— Din Številka 11. in 12. iz leta 1923. 16.594— « Tiskovine in naslovi 9.282.— « Tiskarna je prejela na račun 203.607,— Din 105.508.50 « 98.098.50 Din ostanek dolga Vzroki dolga so sledeči: Naročniki so dolgovali 42.614,— Din Vrednost zaloge 260 kompl. letnikov 7.800,— « Nepopolni letniki 11.000.— « Prekoračenje proračuna s preve» likim obsegom 18.000. « Račun 11. in 12. številke Zvončka iz 1. 1923. 16.594— « skupaj 96.008.— Din 98.098.50 Din 96.008,— « Ako primerjamo dolg z gornjimi postavkami nam ostane znesek 2.090.50 Din ki so ga povzročili izdatki za klišeje vsled več» kratne menjave opreme lista. Tako je torej nastal dolg na Zvončku v letu 1924. in ta se vleče v vseh naslednjih letih, ker se saldi prejšnjega leta vedno prenašajo na račun bodočega. Vzroke in hibe tega sem, upam, dovolj jasno označil in so neizpodbitni, ker slone na dejstvih in dokazih v računih in mojih prej» šnjih računskih poročilih. Bilo je neobhodno po» trebno, da sem v uvodu svojega poročila posegel nekoliko nazaj, zato, da predočim račun za leto 1925. čim jasnejše. Naj preidem sedaj k računu Zvončka za leto 1925. List se je tiskal v 7000 izvodih in je obsegal 181/» tiskovnih pol, torej 3^3 tiskovne pole nad proračunanim obsegom. Tisk lista glasom računa tiskarne je veljal 142.999,— Din K temu saldo iz leta 1924. 98.098.50 « Račun štirih številk za 1. 1925./26. 46.655.— « Tiskovine in drugo 2.927.— « skupaj 140.866.82 Din Račun bi znašal torej 194.678.50 Din Kritja (po izterjanju naročnine in prodaje zaloge) 140.866.82 « nepokrito 53.811.68 Din Bilanca Zvončka nam nudi sledečo sliko: Aktiva: Gotovina koncem leta 1925. 2.321.34 Din Vloga na ček. zavodu 1.962.23 « Račun knjižnih terjatev 69.083.25 « Račun zaloge 50.000.— « Naložba (obračun skupne uprave) 17.500.— « Zaloga letnika 1926 46.655,— « skupaj Pasiva: Račun tiskarne za letnik 1925 Račun tiskarne za letnik 1926 Pasiva torej Aktiva skupaj 187.521.82 Din 148.023.50 Din 46.655,— « 194.678.50 Din 194.678.50 Din 187.521.82 « Izguba 7.156.68 Din Taka je torej čista bilanca Zvončka za leto 1925. pod pogojem, da izterjamo vso dolžno naročnino in da prodamo zalogo starih letnikov. Potem bodo grehi letnika 1924 izbrisani in list bo postal vendar enkrat aktiven. Primerjajmo sedaj gotove postavke tega poročila z onimi v revizijskem zapisniku. Ugo« tavljamo, da ima Zvonček za svoja pasiva 194.678.50 Din sledeča kritja: Terjatve na naročnini 69.083.25 Din Naložba (obračun skup. upr.) 17.500.— « Zaloga letnika 1926 46.655.— « Račun zaloge: 50.000.— « Gotov. konc. 1. 1925. 2.321.34 « Saldo ček. računa 1925 1.962.23 « 187.521.82 « izguba torej 7.156.68 Din Postavke se torej povsem ujemajo takq v mojem poročilu, letnem računu, bilanci in revi» zijskem zapisniku. V zadnjem je samo popraviti formalno napako. Račun štirih številk leta 1924. znaša namreč 46.655 Din, kar je popraviti med aktivi in pasivi. Rezultat je konečno isti. Iz navedenih številk je razvidno, da je bilo na naročnini koncem upravnega leta 1925 še ogromno dolga. Je pač tako, vedno stara pesem. Zvončkovi naročniki so najbolj nestalni in naj» slabši plačniki, pa naj bodo to šolski otroci ali pa tudi nabiralci. Dokler ne bomo teh navadili reda, tudi v računu Zvončka ne bodo nudili po» voljnejše slike. Je to ena največjih hib, ki je ne moremo in ne moremo popolnoma odpraviti. V tekočem letu je sicer nekoliko boljše, kar naj Vam dokažem s sledečimi številkami. Za leto 1924. nam dolgujejo še 17.283,— Din « « 1925. « « « 25.297.50 « skupaj 42.580.50 Din Izterjali smo torej po novem letu starega dolga okroglo 27.000 Din. Ves ta dolg, zlasti onega iz leta 1925. bomo za vsako ceno izterjali. Uprava bo uporabila vsa dopustna sredstva, da pride do svojih pravic. Vprašanje nastane, kaj naj vse podvzamemo, da saniramo finančno stanje Zvončka. V tem oziru stavim sledeče predloge: 1. Uprava vpotrebi vsa sredstva, da izterja pred izdajanjem bodočega letnika vso dolžno naročnino. 2. V svrho kritja računov naj ponudi zalogo starih letnikov in klišejev v odkup Učiteljski tiskarni. 3. V bodoče naj se opustijo naročniki»me» sečniki ter naj se smatra naročnikom samo take, ki se že v začetku izjavijo, da ostanejo celoletni naročniki. Na-ta način bo mogoče upravi določiti t»ajno naklado lista. Mnogo lažje bo voditi pri takem postopanju evidenco nad naročniki in tudi ekspedicija lista se bo poenostavila. 4. Takoj ob naročilu lista mora vsak na» ročnik plačati vsaj četrtletno naročnino, sicer naj se ga ne smatra naročnikom. 5. Uredništvo naj se strogo drži v proračunu določenega obsega lista ter naj štedi tako pri opremi lista kakor tudi kvaliteti papirja. Ovitek lista naj se opusti. 6. Ker je Zvonček v breme^ bilanci pover» jeništva, naj se razmišlja o tem, če ne bi kazalo ponuditi Zvonček z vsemi aktivi in pasivi Uči» teljski tiskarni v last. Bilanca mladinskega iista „Zvonček" za 31. dec. 1925. Prejemki. _ _______ Izdatki. Gotovina konc. 1.1925 Vloga čekovn. zavodu Račun knjižn. terjatev Račun zaloge . . • Naložba..... Zaloga letnika 1926 . Izguba...... Din I p 2321'34 1962123 69083 25 50000 17500 46655 7156 68 191678 5l _Din [p Račun tiskarne za letnik 1925 Račun tiskarne za letnik 1926 148023 50 46655 V» Račun mladinskega lista „Zvonček" za upr. 1.1925. Prejemki. Izd,tkj. skupaj 290.679.50 Din Naši prejemki so znašali v letu 1925.: Saldo blagajne 1. jan. 1925 1.261.18 Din Naročnina 175.763.24 « Podpora Zvončku 1.990.— « Izredno vplačilo 70.— « Saldo blagajne 1.1. 1925 Naročnina..... Podpora Zvončku. . . Izredno vplačilo . . . Din P 1261 18 1. a) 175763 24 b) 1990 70 2. a) b) 3. c) 4 5. 179084 42 Upniki: Učiteljska tiskarna . . Ostali upniki .... Upravni stroški .... Nagrade...... Poštnina...... Ostali upravni stroški . Prehodna izplačila . . . Gotovina konc 1.1925 . Saldo ček. rač. 31. XII. 1925 Din 96001 30484 21320 4547 4947 73 126485 30815 17500 2321 1962 179084 73 42 V Ljubljani, dne 31. decembra 1925. skupaj 179.084.42 Din Skupen račun Učiteljske tiskarne 290.679.50 Din Na račun tiskarni 96.001.— « Luka Jelene 1. r. poverjenik. Bogomir Fegic 1. r. blagajnik. ostanek dolga 194.678.50 Din Za kritje tega dolga bi bilo: Terjatve na naročnini 69.083.25 Din Obračun uprave 17.500.— « Vrednost zaloge 50.000,— « Saldo blagajne 2.321.34 « Saldo čekovnega računa 1.962.23 « J. Rajšp 1. r. Pregledali in našli v redu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1926. V. Zupančič 1. r. Fr. Luznar 1. r. Vestnik upokojencev. —up. Pri občnem zboru »Društva upokojenega učteljstva za Slovenijo v Ljubljani« 3. t. m. so se društvena pravila v toliko spremenil^ da br> v bodeče znašala posmrtnina tolikokrat oo 5 Din, kolikor bo takrat štelo društvo članov, sedai iih ie že 319. Vsak član Da bo ola-čal pri prvem smrtnem slučaiu v letu 5 Din za upravne stroške 5 Din Pa za rezervni sklad. Načelnika, ki bo tudi blagajnik. bomo volili v bodoče z listki, ostale odbornike in namestnike na po starem običaju Od novih odboru osebno neznanih priglašencev bo odbor no svon nrevidnosti zahteval zdravniški certifikat. V odbor sta bila poleg starih članov izvoljena tovariša L. Sti'asny in F. Koz-jak. —k. Učiteljski pravnik. —S Katerim upokojencem orpatfa 15% pri 32. služben-h letih? K tozadevni zadnii naš) notici moramo pripomniti, da pripada 15% pri 32 letih vsem ki so bih upokojeni do 1. avgusta 1925. kdor .ie bil u.nokoien no fem datumu, mu ne pripade 15% po zakonu o dvanajstinah za av-srust-november 1925 ¡iti Po finančnem zakonu 1926./27. — Pravkar smo prejeli avtentično vest da ie Glavna Kontrola 0 spori! a v obče 15% pri 32 letih, in da se ie temu naziraniu pridružil v konkretnem slučaiu Državni Svet ter odločil da 15% pripade le onim. ki imaio efekt 35 let službe. —§ Učiteljski pravn k. V štev lki 2b. »Učit. Tov. čitamo notico: »Kdo je upravičen razpolagati s prostori v šolskem poslopju, ki niso namenjeni v učne s v r -h e?« Odgovor- Vedno lastnik šole. in t. i. kraini šolski svet ozliroma lahko občina če ie nanio prepisana lastninska pravica. To naziranie ie napačno 1. ker kraini šolski svet Ihikdar nikjer ni1 bit lastnik šolskega poslopja in zemljišča, temveč šola sama kot taka ali 2. kvečjemu šolska občina. To nam razjasni naslednji odlok c kr. štaj. dež. šol. sve-r ta Gradec 19. novembra 1905 št. 13.081 (glei Končnik 3. zvez štev 87) in ki se glasi: Grundbiicherliche Eintragung der Schulgebäude. Das k. k. Ministerium für Kultur und Unterricht hat mit dem Erlasse vom 27 Oktober 1905. Z. 13.378 anläßlich einer ihm zur Kenntnis gebrachten Anfrage eines Bezirksschulrates Steiermarks betreffs der Art und Weise der grundbticherlichen Eintragung der Schulgebäude und Schulgrundstücke eröffnet. daß insoferne nicht specielle Umstände eine Ausnahm« begründen, die 'öffentliche V o 1 k 3 s cihule selbst als E i g e nI t ü m e r der Schulgebäude und Schulgrundstücke ausgesehen und demnach auch im G run dbuche das Eigentum daran zu Gunsten der Schule als solcher einzutragen ist. Insoferne jedoch in einzelnen Fällen die derartige Ordnung der Eigentumszuschreibung nicht zu erzielen ist. obwaltet kein Anstand, daß das Eigentum an den besagten Objekten statt zu Gunsten der Volksschule zu Gunsten der Schul g' e m ein de, womöglich mit dem Beisatze »namens der öffentlichen Volksschule in .. « eingetragen werde. Hievon itd V tem smislu bo torej treba te naslove v zemljiški knjigi in v parcelnem zapisniku prii po- 1 Liričnih občinah popraviti. Lirši. • ■ i. Splošne vesti. — Legitimacije delegatom za pokrajinsko skupščino smo razposlali na predsednike okrajnih učiteljskih društev. — Sreskim šolskim nadzorn;kom Ljubljanske oblasti. Za vzoored ob priliki nokraiinske skupščine določenega sestanka nisem Prejel nikakega konkretnega predloga. Ta molk me utriuie v prepričanju. da ne pričakujete od omenjenega sestanka pomembnega rezultata ocr-riosno kor.sti. dasivavno naše pravne reete brezpravne razmere naravnost krl-če po potrebi ponovnega temeljitega razgovora. V nastopnem navaiam odgovor, ki sem ga dobil od! autentične strani glede uspeha spomenice zadevajoče težko pričakovano ureditev našega gmotnega vprašanja- »To vlogo (spomenico) sem dobil ali posvetovati se moramo s šefom ekon finan. odseka: vsekakor mora iti s notnimi računi Tudi rešitev min. prosvete bo v tem smislu. Kredit ie tu po part. 326. paz. 1 in 2 budžet min. prosvete.« — Torei tolažba ie tu. kdai bo oa denar ie dru^o vprašanje. — Ljubita" na 5. julija 1926 — Kosec. — Reformno šolstvo vedno iačie posega v naše delovanje. Vendar se bavl-mo po večini boli s teoretskima razpra vami, namesto da bi ie praktično prefz kušali Da zadobi teorija trdna tla. vpe-ljimo s prihodniim šolskim letom v prvih razredih delavni pouk. Na ta način si bomo ustvarili bazo za naše nadalinie delovanje Bodi radovljiško učiteljstvo t -sto. ki bo z energično odločitvijo glad "]o modernemu pouku pot. Uspeh ne bo izostal. Načela: »od otroka dalie«. samo-delavnost otroški doživljaji, domorodni stvarni pouk. ne morejo varati. O tem sem se do dobra uveril. sai sem zadnre leto poučeval v svOiem razredu v smislu delavnega oouka Pozivam svoie to-variše(ice) nai premišljujeio moji predavanji. zadnii moi referat in demonstracijo z otroki potom katere sem pokazal novo obliko pouka prvo nedelio meseca septembra Pa se zberemo na Jesenicah, da se o pouku v prvem razredu natančno pogovorimo. Do tedaj bom predložil učne načrte, obenem na Poročal o gojitvi novih metod v modernih državah, kjer bom te počitnice proučeval šolstvo s pridnimi hospitacijami Naj bo prihod" nie leto olodovito leto, ki nam prinese močen razmah šolstva za katerega ima marsikdo hrepenenje ki na se še ni mo-¡4o razviti. — Do napovedanega sestanka sem vsakomur rade vole na razpolago. — Leo Pibrovec. — Za študije o sjstematikj in geografski razprostranjenosti naših mehkužcev potrebujem večie množine vseh vrst polžev in školik iz raznih kraiev Jugoslavije Prosim vse gg ki bi mi hoteli iti Dri tem na roko da mi nabrano gradivo pošljejo proti povrnitvi stroškov in primerni nagradi na naslov: Dr. L. Kuščer. Krani gimnazija Navodila za zbiratcle so ižšla v »Učit. Tovarišu«. Pošilfke kot vzorci teže Mž kg. — Glede praznovanja 25-letnice mature v Celin sporočam, da se ie do danes oglasil samo eden in še ta ie mnenja da čas ob priliki skupščine ni prikladen zlasti letos. Ob sestanku hočemo posvetit« tiste trenutke sebi in svoiim mladostnim spominom. To bi oa ibilo ob tej ¡prilikt izključeno, ali vsaj zelo težko. Zdi se mi. da ima prav. Torei pa preložimo! Kolikor pa nas pride v Celie. se na domenimo takrat kie in kedai se se s ta nem o Srebrna poroka pa n kakor ne sme itr tiho mimo nas. — Hren. _ Tovariši planinci. ki Doznajo turo Luče. Korošica, Ojstrica. Planjava Kamniško sedlo in bi se hoteli te ture udeležiti takoj Do pokrajinski skupščini v Celju. naj se m; čimpreje iaviio — Vilko M a z i, gluh on e.mnica. LSub- liana. 4 — popravek. Relief, ki smo ga zaa-njič omenili, ne stane 6000. ampak samo 600 Din '(šest sto dinarjev), katero napako je napravil tiskarski škrat. — Polioprivredni glasnik. Izšla je Junijska številka te revije, ki ie posvečena izključno Sloveniii in nosi tudi podnaslov »Slovenačka sveska«. V tei številki je natančno opisan razvoj našega narodnega gospodarstva Vsebina te številke obsega sledeče članke: Ing. Pet-kovšek- Zemlioradnia ooseg ; oDšti ekonomski značaj u Sloveniii. Petrieek: Hmeljarstvo v Sloveniji. Prijol: Vočar-stvo u Slovenačkoi Nadaljnji članki opisujejo vinogradništvo, živinorejo, plan-šarstvo. mlekarstvo, konjarstvo itd. Ker Drinaša ta glasnik obravnave o vseh panogah našega narodnega gosDodarstva ga toolo Driooročamo Naroča se, Novi Sad. Zeljeznička ul. br. 20. — Članstvu okrajnega učiteljskega društva za ljubljansko okolico Potrjujem da sva s tov. Šmajdkom vložila Drotest (ugovor) proti< pravilnosti izvolitve odbora našega društva in to t a k o i. ko-sva dobila pravila od društva (po oetiFF mesecih!) Tov Šmaidek je na dan volitve hruDno (!) zahteval oravila. katerih oa odbor ni imel »pri rokah«. DOzneie lih ie iskal pri poverje-ništvu UJU (Jelene Dimnik) a tam iib niso imeli. Šele junija t. 1. ie prinesel tajnik društva tovarišu Šmaidku pravila, na podlagi katerih sva vložila ugovor. Tovariš predsednik se zato lahko čudi, da se šele po tolikih mesecih vloži ugovor. ker poprej ni bilo dobiti Dr a vil. Kaj ie Doverilni volitveni listek, to bo določila druga instanca in na podlagi tega določila bo ugovor veljaven ali ne. Na ostale besede tovariša predsednika ne reagirava. — Šmajdek 1. r. Germek 1 r. — Popravek k proračunu Pri poročilu o proračunu ie nastala majhna pomota ker se pri ponovni korekturi m upošteval popravek številk na rokopisu. Pri Dostavki »Učiteljski Tovariš« se ima glasiti postavka 2135 članov a 22.53 v skupnem znesku 48.191. 55 Din ter bi bili Dotem skupni preiemki za račun »Učit. Tovariša-« za 64.05 Din višji. — Zlati iubilei mature leta 1876. obhaiaio ta mesec odi bivših 12 učitelj išč-nikov (7 Slov.. 5 Nem.) orvega četrtega letnika v Mariboru še danes že uooko-ieni nadučitelii Slovenci1: Dominkuš Jurij v Št. Petru Dri Radgoni, Paulšek Ivan v Račjem Zivko Avguštin v Slivnici pri Mariboru in Nemci: Simchen Gustav. Wachschutz Fr., Weklitseh Kari. Umrli Pa so Slovenci: Dobnik Jožef na Ponikvi. Meiovšek Konrad v Reki Vreča Miha v Negovi. Wračko Ernest v Št. Jerneju in Nemca Allitsch August in Wai'dacher Alojzij v Mariboru. Preostalim' slovenskim učiteljem pioniriem čestitamo! — Umrla ie v Konjicah ga. M. Schel-lova. soprog' bivšega oblastnega šolskega nadzornika Henrika Sehella, v Ljubljani Da ga. A. Horvatova soproga tov. Rudolfa Horvata star. in mati tov Rudolfa Horvata, učitelja v Škofji Loki. — Obema1 prizadetima rodovinama I naše sožalje! Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Napredovanja. V 3. grupo II. kategorije so pomaknjeni: Roza Ir-golič Ormož. Marica Cimperman Šmartno pri Paki, Ana Lazar Mengeš Marija Pristov-Čuk Vič. Danica Lederha« v Zagorju. Amalija Punčuh v Gor Logatcu. — V 4. g r u p o II. k a t e g o r i j e Miroslav Počkai v Ksaveriji. Leopoltfina Počkai v Ksaveriji. Milena Konečnik Gornji grad. Ela Herzog Vučia vas. Gabrijela Cujnik Reka pri Hočah. Josip Ma-kovec v Devici Mariji v Poliu. Alfonz Inkret Preddvor. Slobodan Živoiinovfč v Dojancih. Vztrajam nri svoiem mnenju, da le tudi v tem oziru klub neootreben iti odveč in celo škodljiv, ker imamo svojo stanovsko organizacijo, katere dolžnost ie zavzeti se za oriseliene učitelje in prepričan sem. da bo v tem oziru organizacija imela večie in nozitivne.iše uspehe nego klub. k? bi životaril od slučaja do slučaja. In če bi imel klub samo to nalogo, zakai neki nai tvori kader tega kluba samo priseljeno učiteljstvo? Zakaj tako omalovaževanje ostalega učitelistva. ki slučajno ne spada med »priseljene« učitelje? Ali smo opravičeni. da dvomimo nad rnih »Velikodušnostjo?« Prepričan sem. da ie malo takih med tujerodnimi tovariši, ki ne bi privoščili svojemu tovarišu onstran meje službe in drž. pravic v tei državi. In vendar to učiteljstvo tvori svoio stanovsko organizacijo, in organizacija koj taka ie moralno prisiljena nuditi pomoč v vsakem, oziru. Saj nismo stvorih organizacije radi lepšega, temveč da Dornaga vsakemu v njeno stroko SDadaiočemu članu v Drav-nem. moralnem in če treba tudi v mate-ri.ialnem oziru katere delokrog- ne sme nehati ob državni meii in ob državljanstvu SHS. Moremo si lil misliti da bi zamogel klub tudi v tem oziru nadomeščati organizacijo. v kateri» so poleg »priseljenih« učiteljev tudi ostali člani, vseh pokrajin države, ki na znotraj in zunai re-prezentiraio moč. kakršne ne poseduje sedai nobena slična organizacija v državi. S to polemiko se pred javnostjo Ie smešimo, ker si nismo še na jasnem, zakaj neki imamo stanovsko organizacijo. Radi tega zaključujem od moje strani debato o tem nesrečnem »klubu priseljenih učiteljev« in vztrajam pri strogo strokovni stanovski organizaciji brez vsakih priveskov, dasiravno sem za svojo osebo prepričan da ravno razni klubi in njih propagatorii bodo glavna ovira Udejstvitvi enotne strokovne stanovska organizacije UJU. kar nam bo pokaz-ala najbližja bodočnost Več smisla ter razuma za ustvaritev tako željene enotne strokovne, stanovske organizacije bi bilo na mestu ravno v sedanii dobi v dobi revolucije v naših vrstah Korakati moramo k enotnemu cilju. Josio Macarol. Iz seje ožjega sosveta Pov. UJU Ljubljana. —pov. Seia eksekutive sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana dne 5. julija 1926. Navzoči so bili: Gnus Dimnik. Fe-gic. Lapajne in Rus. Poverjenik tov. Gnus otvori sejo. ki io ie moral sklicati vsled sklepa ož.iega sosveta z dne 16. iuniia t. 1. Prečita zapisnik nadzornega odbora z dne 27. junija ter ga da na razpravo. Napravili so se po stvarni in temeljiti debati sledeči sklepi: 1. Bivšega poverjenika g. Luko Jelenca .ie pismeno pozvati, da podpiše račune za upravno leto 1925. 2. Račune poverjeništva za leto 1926. in »Zvončka« za 1. 1925./26 pregleda na seii ožjega sosveta dne 16. iuniia določen odsek, sestoječ iz tovarišev Gruma Keclia in Kobala O tem ie obvestiti tudi tov Luznarja. 3. Tov. Knafllču odgovorimo na njegovo pismo. Predlog o proglasu (deklaraciji) pa izročimo stanovsko-oolitične- mu odseku, ki ga tvorita Doleg drugih tudi tov. Knaflič in Šumer. 4. Društva, ki so dolžna na članarin? čez 400 Din. nimaio Dravice udeležiti se (učestvovati) skuDŠčine. (Člen 29. oravil UJU). Predsednike in blagajnike teh društev ie takoi oismeno opomniti. naj Doravnaio obveznosti. Ako nimajo denarja nai za ta čas najamejo do-trebni znesek. Ker Det društev še ni Doravnaio svo.iih obveznosti, ie smatrala eksekuti-va s o g 1 a s n o za konsekventno rta niti člani ožjega sosveta ne š rietra ne delegat? in m članv odsekov ki pripadalo tem društvom, nimaio pravice udeležbe na skupščini. Člani teh društev ne dobe legitimacij. Pravila moramo strogo izvajati. 6. Da se izognemo morebitnemu ne-sporazumlieniu in ker nekatera društva še niso poravnala svojih obveznosti. Je predlagal tov. Rus. da za letos oDUStl-tno objavo delegatov. Polemika. »KLUB PRISELJENIH UČITELJEV«. Tov. Ribičič še vedno vztraja pri svojem klubu »priseljenih« učiteljev iz razlogov, kakor ga iaz razumem da bode klub izposloval Driselienim učiteljem službe in državljanske. Dravice. Ne morem verjeti meeovi naivnosti, da si bo Klub pridobil tako avtoriteto pred oblastmi. Naša gospodarska organizacija. VABILO na redni občni zbor društva »Učit Samopomoč«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. julija 1926 ob V28. uri zjutraj v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju s sledečim vzporedom: 1. Načelnikov o poročilo za zadnjo poslovno dobo. 2. Poročilo računskih pregledoval- cev. 3. Samostojni Dredlogi 4. Volitev odbora in računskih pre-gledovalcev. 5. Slučajnosti. Udeležite se ga v velikem številu! Odbor. Opomba: Ako ob V28. uri sklicani zbor ne bi bil skleočen se otvori Dol ure DOzneie drugi, ki ie skleočen Drl vsakem številu (§ 12. a). Samostojne Dredloge ie poslati do 10. iuliia 1926 Učiteljski SamoDomoči v Ljubljani UČITELJSKA SAMOPOMOČ — OTROŠKO ZAVAROVANJE. V. Zaključek zavarovalne dobe. 1. Zavarovanje preneha z dovršenim 21. leto m. Vsako vplačevanje članskih prispevkov se s tem dnem ustavi, preneha pa tudi vsaka obveznost za izplačilo Dosmrtnine. Starši so si zavarovali za slučaj smrti svojih otrok denarno oodDoro za dobo od 6 do 21. leta. 2. Zavarovanje (preneha s smrtjo ali z dovršenim 21. letom, v zadnjem slučaju se 'zavarovancu, oziroma staršem njegovim 1 izplača odpravnina (dota). Odpravnina ia lahko prav tolika kot posmrtnina. lahko pa manjši ali večii znesek. Člani bi plačali odpravnino s članskim oriSDevkom. Če se uvede to zadnje (V. 2.) zavarovanje. bo vplačilo seveda večje. Poza-biti pa ne smemo, da se z zavarovanjem po V. 1 dobi denarna Podpora Ie tedai. če umrje zavarovani otrok v tem ko se pod V. 2. izplača Posmrtnima roditeljem ob smrti zavarovančevi, če zavarovanec 21. leto doživi, pa se nietnu samemu izroči odpravnina. Odpravnino lahko imenujemo doto, ker bi Drav s tem zneskom marsikak oče z vsem potrebnim opremil svoio hčer — nevesto. Ko naraste število vpisanih otrok na 1000—2000. bo odpravnina že lep znesek. VI. Članska plačila. 1. Člani vplačujejo prispevke samo za smrtne slučaje. Tako postopa zdai Učit. Samopomoč. 2. Člani plačujejo prispevke za smrtne slučaje in za odpravnino za tiste. ki. so dovršili 2 1. leto. V obeh slučajih plača priglašenec pri sprejemu sprejemne pristojbine. VII. Odmera članskega prispevka. članski prispevek za. smrtne slučaje kot za odpravnino nai bo primeren. Nizki prispevki dajo nizko posmrtnino. a visokimi prispevki pa Dride marsikak plačnik v zadrego. Prispevek nai bi b'il od 3 do 5 Din. Članski Drisoevek se določi v pravilih kot a) stalen, določen znesek, b) določi ga vsakokratni redni (izredni) občni zbor ali c) določa ga od časa do časa društveni odbor. Po mojem mnenju hi bil prvi način naiboli priporočljiv. VIII. Posmrtnina (obsmrtnina). Posmrtnino (o b s m r t n 5,n o , d e n abr n o podporo) dobim, če število članov vpisanih (za-varovanih) otrok pomnožim s članskim prispevkom. Na Drav ta način izDlačuie oosmrtnine. Učit. Samopomoč. Račun je lase» in priprost za člane kot za društveno upravo IX. Posmrtnina. — Odpravnina. Kdaj se nakaže posmrtnina in kdaj odpravnina? Ker se mi zdi odgovor na to vprašanje zelo važen navedem v ti točki več primerov, po katerih bi se izvedla nakazila denarnih podpor, ne da bi člane preveč obremenili, zavarovanci oziroma starši bi pa vendar le prišli do oosmrtnln. odnosno odpravnin. 1. Posmrtnina se izplača za vsakega umrlega člana, odpravnina pa zavarovancu z dovršenim 21. letom; oboje brez ozira na čas pristopa (sprejem a). Ta Dostopek hi bil najenostavnejši in za društveno poslovanje najlažji, Ima na to hibo, da težko obremenjuje društveno blagajno, oziroma vpla-čevatce-clane. Izkoriščevalci (dOblifmo jih Dovsod!) bi vDisali le slabotne in bo-jehne otroke (za posmrtnino), zdrave otroke Da šele v zadnjih letih (zaradi od-Dravnine). Iz navedenih vzrokov bi ta način zavarovanja ne bil priporočljiv. 2. Ker do zdai ni bilo takega zavarovanja. se za prehodno dobo vzame izplačilo podpor dod L. in sicer: a) posmrtnina se izplača ob smrti, če ie bil zavarova" n e c n a d d o 1 leta od priglasitve vpisan v društvu; b) odpravnina le. če zavarovanec ob 'času priglasitve ni dovršil 18. leta. Starostna doba 18. let ^elia le za prvo leto 00 ustanovitvi novega oddelka, na to se skozi sedem let znižuje vsakokrat za eno leto. čez 8 let do ustanovitvi bi biLi upravičenci za odpravnino le oni člani, ki so vstopili (ali bodo vstopili) v društvo v starostni dobi pod 11. letom. Za zavarovance v starostni dobi od 6. do 11. leta se izplačuje odpravnina v vsakem slučaiu 3. Za lažje umevanje vzamem članski prispevek (ob smrti ali doživetju 21. leta) 5 Din. I z p 1 a č i 1 o odpravnin se razdeli na štiri razrede. Odpravnino prejme zavarovanec z dovršenim 21. letom, če se vpiše I. razred: v dobi ob 6. do 11. leta (5 let) 5krat število članov. II. razred: v ddbi od 11. do 15. leta (4 leta) 3krat število članov. III. razred: v dobi od; 15. do 18. leta (3 leta) 2krat število članov, IV. razred: v dobi od 18. do 20. leta (2 leti) lkrat število članov. V zadnjem letu (od 20 do 21. leta) vpisani član a) ne prejme odpravnine ali b) se v ti starostni dobi ne sprejme v društvo. 4. Če zavarovanec izstopi ali ie bil zaradi nerednega vplačevanja članskih prispevkov izključen pred 01. letom, zgubi pravico do oosmrtnine. oziroma odpravnine VDlačani zneski se mu ne vrnejo. 5. Če umrie oče (očem), plačuje članske Drisoevke za zavarovanca mati (mačeha) ali obratno. Če umrieta oba roditelja (ali očem in mačeha) in ostanejo otroci brez zasebnega nremoženja. dobi zavarovanec(nci) odpravnino do 3. I. do IV. Plačevanie članskih nrisDevkov Dreneha. ? X. Pogoji za sprejem. Vsak priglašenec, ki prosi zal sprejem i miora biti zdrav. Če umrje zavarovanec orei kot v Dol leta od dne Driglasitve. se ne Iz-Dlača Dosmrtnina zanj Za bolehne otroke (ietika itd.) se zahteva zdravniško izjavo. Od staršev se zahteva za sore-iem njih otrOk primerno izjavo. XI. Sprejemne pristojbine. Ob sprejemu bi priporočal sledeče sorejemne Dristojbine: a) vpisnina 10 Din, b) rezervni fond 2 Din. c) upravnlna 2 Din. č) poštnina 2 Din. d) pravila 1 Din in e) za prvi smrtni slučaj ali prvo odpravnino 5 Din; skupaj 17 Din in en članski prispevek. Vpisani člani plačujejo! čllanski prispevek za smrtne slučaje, oziroma odpravnino, letno enkrat pa znesek za rezervni fond in upravnino. Navedeni zneski' služijo le za primer, odloča naj o tem občni zbor. Ta razporedba v pravilih lahko odpade, če se sklene da določa sprejemne pristojbine za vsako leto (ali več let) v naprej društveni odbor ali občni zbor. XII. Dodatek. Točka V.. VI.. VII., IX. m XI. vsebujejo do več medsebojno si nasprotujočih nasvetov, katere se mora v pravilih zravnati. Pravila za otroški oddelek — ki naj bi bila le. dodatek k pravilom Učiteljske Samopomoči — naj sestavi društveni odbor, izredni občni zbor nai lih Da pregleda. oopraVi in sprejme. Letošnji občni zbor (18. juliia 1926 v Celju) naj se v glavnem izreče ali naj se upe-lie DodDorno društvo za otroke ali ne. Vabilo k sodelovanju Tu sem navedel nekaj točk, po katerih 'bi se dal osnovati novi podporni odsek Učit. Samopomoči to ie za otroke društvenih članov. Nikakor si ne domišljam. da bi bile prav te točke, tiste, po katerih bi se to zavarovanje moralo izvesti. Vsa, zadeva zahteva: tehtnega razmišljanja, v mnogih točkah utemeljenih za- in protiugovorov predno se do dobrega razčisti in izlušči najboljše. Vabim vse tovariše in tovarišice. ki se zanimajo za ta novi podporni odsek Učit. Samopomoči, d? razmišljajo o tem. Vsako dobro misel, ugovor ali dostavek naj napišeio na list papirja, kateree-a naj vsai do 10. julija 1926 pošljeio podpisanemu. Na občnem zboru Učit. Samopomoči. ki se bo vršil dne 18. julija 1926 v Celju, se bo v glavnem obravnavala ta zadeva Naše stremljenje mora iti za tem. da si pomagamo vzajemno, kier Ie moremo. Ivan Kocijančič. predsednik Učit. Samopomoči. Iz naše stanovske . organizacije. Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji. Poročila: + Poročilo Učit. društva za kočevski okraj o občnem zboru društva dne 20. marca 1926 v Kočevju. Predsednikovo poročilo. Po običajnem po* zdravu navzočih poroča predsednik na kratko o skupščini v Subotici, dotakne se tudi pokrajinske skupščine v Šoštanju ter preide na sejo šir. so» sveta UJU 10. jan. 1926. Po predsednikovem poročilu se je vnela ži« vahna debata, tičoča se: seje širšega sosveta UJU 10. jan. 1926; stališča predsednika in drugih od« bornikov glede deklaracije. V debato so posegli tov. Kmet, Ločniškar, Završnik, Jaklič, Lulik in Šušteršič. Deklaracija: K besedi se je oglasil tov. Loči niškar Franc, ki je v lepih in jedrnatih besedah pojasnil delo, namen in razvoj deklaracije. Nato je še imel daljši govor tov. Mervič Anton, ki je podal zgodovinski razvoj naše učiteljske organi« zacije, v tem je bil obenem tudi podan zgodo« vinski razvoj boja za pravo stanovsko organi» zacijo. Na to se je vršilo glasovanje o deklaraciji in sicer po listkih. Za deklaracijo je glasovalo 52 tov.(ic), proti oziroma le za strogo izvajanje § 2. pravil UJU pa 39 tov.(ic). Dva listka sta bila prazna. Občni zbor. Popoldne ob 3. uri se je vršil občni zbor društva. Poročilo tajnika, prosvetnega odseka, blagajničarke ter pregledovalcev računov je vzel občni zbor na znanje in odobril. Novi odbor: Predsednik: Ločniškar Franc, podpredsednik: Kmet Herman, tajnik: Lulik Avgust, blagajničarka: Sedej Ana. Odborniki: Kadunc Ivan, Pucelj Iva, Mrovlje Slavko. Delegati. Nato so se izvolili delegati za po« krajinsko skupščino. + Poročilo o zborovanju kočevskega drus štva z dne 8. maja 1926 v Ribnici. Tov. predsednik Ločniškar otvori zboro« vanje, pozdravi navzoče ter prečita tov., ki so opravičili svojo odsotnost. Pove, kako se je iz« voljeni odbor konstituiral. Nato poda kratko skico položaja v organizaciji in še posebej v na» šem društvu. — Prečitani dopisi so se vzeli na znanje. Referat: Pomladek Rdečega križa. Poročal je tov. Slav. Mrovlje, ki je podal zborovalcem pomen P. R. K. in njegovo vzgojno delo pri mla« dini. Predsednik se mu zahvali za lepe misli. Sle« dila je kratka debata: šušteršič, Mervič, Kmet, Lulik. Sprememba pravil UJU. Poroča tov. Mervič Anton. Njegovim izvajanjem so navzoči sledili z zanimanjem. Nato so zborovalci točko za točko revidirali, debatirali in sklepali. Poročevalcu se zahvali predsednik. Predlogi in sklepi društva: 1. Društvo se pri« družuje predlogu Mariborskega društva radi re« vizije računov pri poverjeništvu Ljubljana. 2. Poverjeništvo naj poskrbi, da bi se na skupščini v Celju referiralo o P. R. K. (Predlog tov. Mrovljeta.) 3. Društvo izraža željo, da bi tudi »Popot« nik« in »Tovariš« prinašala članke, tičoče se vzgojnega pomena P. R. K. 4. Organizacija naj izposluje, da bi imeli šol. uprav, kakor prej pravico dajati tridnevne dopuste podrejenemu učiteljstvu. 5. Člani, ki na večkratne opomine še do danes niso poravnali članarine, se še enkrat po« zivljejo, da izvrše svojo društveno in tovariško. dolžnost, sicer se bo postopalo po pravilih društva. + Učiteljsko društvo srezov Maribor desni in levi breg je zborovalo 12. maja t. 1. ob 10. uri v mariborskem Nar. domu. Navzočih 90 članov. Tov. predsednik Šijanec otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter iih opozori na prekrasen relief Pohorja, ki ga je napravil in na zborovanju razstavil tov. Pajtler iz Peker. Relief je na prodaj za 500 Din. Zapisnik. Tov. tajnik Konečnik prečita nato zapisnik zadnjega zborovanja. Navzoči ga odobrijo. Ravno tako se vzamejo na znanje na društvo došli dopisi in predlogi. Gospodarsko stanje. Z ozirom na poslani predlog »Učit. dr. za Maribor in bližnjo okolico« o ugotovitvi gospodarskega stanja pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, se razvije ostra debata. Po burni debati, v katero so posegli tova-rišl-ce Lj. Šijanec, Marija Godec. M. Vauda, R. Knaflič, Petrovič in Zm. Konečnik, se končno sprejme predlog tov. R. Knafliča. naj ožji sosvet izbere izvedenca iz svojega področja, ki naj revidira in uredi finančno stanji. Delegati. Pri volitvah za državno ¿skupščino UJU v Beogradu so bili soglasno izvoljeni predlagani delegatje. Zdraviliški dom. Na poziv »Učit. zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini je sklenilo naše društvo pristopiti z deležem 250 Din k omenjeni zadrugi, ki nudi mnogo ugodnosti svojim zadružnim članom. Rokotvorni pouk. Tov. M. Vauda je poročal o rokotvornem tečaju, ki se je vršil v Mariboru sporedno s pedagoškim tečajem. Tečaj je vodil naš strokovnjak na tem polju, g. ravnatelj Hu-mek. Največja naloga razmeroma kratkotrajajo-čega tečaja je bila praktična stran. Vsled tega je tudi t. Vauda predvsem podrobno razložil delo in opravke v posameznih dnevih. Udeleženci so dobivali navodila za izvrševanje raznih spretnosti, tako so se vadili n. pr. tudi vezati knjige. Koncem referata se je predavatelj t. Vauda zahvalil voditelju rokotvornega tečaja za njegov velik trud in za njegovo požrtvovalnost ter izrazil željo, da bi čim prej zopet imeli kak podoben tečaj. Sreski ped. odsek. Na inicijativo tov. Mirka Vaude se je sklenilo stvoriti »srezki ped. odsek«, katerega bi naj tvorili učitelji iz raznih krajev; vodilno vlogo pa bi naj imel »ped. didakt. krožek« v Mariboru, kjer že imajo na razpolago krasno, moderno urejeno knjižnico. V ta namen so izvolili pripravljalni odbor, ki naj stopi v stik s »prosvetnim odsekom« našega društva za mariborski šolski okraj. Predlagan in sprejet je bil sledeči odbor: tovariši Mirko Vauda, Ivan Šeško, Albin Spreitz in tov. Vilma Kožuh kot namestnica. Članarina znaša 1 Din mesečno, kar so sklenili zborovalci plačevati skupno z ostalo članarino. Sestanek za sadjarje. Tov. Mejovšek je obvestil zborovalce, da je na binkoštni ponedeljek, t. j. 24. V. t. 1. važen sestanek za sadjarje v Mariboru. Udeleži se ga tudi g. profesor Priol. Izlet. Nato so se po kratkem pretresanju raznih mnenj navzoči zedinili, da napravi društvo 5. junija skupen izlet v Št. Ilj v Slov. goricah. Razne druge podrobnosti, tičoče se izleta, bodo objavljene v »Učit. tovarišu«. Ogled tvornice. Ob 14. uri si je 35 tovari-šev-ic ogledalo pod vodstvom tov. predsednika veliko predilnico-tkalnico na Ruški cesti v Mariboru. Ob tej priliki se zahvaljujemo ponovno cenj. ravnateljstvu za naklonjenost ob priliki našega po-seta, ki nam bo ostal vedno v dobrem spominu. + Okrajno učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 12. junija t. 1. v Ormožu ob 70 odstotni navzočnosti članstva. Predsednik se spomni častnega člana našega društva tovariša Ivana Košarja od Velike Ne» delje, ki je 6. maja t. 1. preminul. Bil je dolgo« leten član in predsednik našega društva, dober tovariš in družabnik, katerega je poleg drugih vrlin dičila neomajna stanovska zavest. V znak priznanja za zasluge, ki si jih je stekel za naše društvo in šolstvo sploh, zakličejo navzoči stoje trikratni »Slava«. Dne 30. maja t. I. je poteklo 75 let, odkar je umrl naš rojak Stanko Vraz, največji hrvatski lirik v začetku preteklega stoletja, kateri »je pevao kao ptica na grani«. O Vrazovem življenju in delu bo predaval predsednik pri prihodnjem zborovanju. Nato prisrčno pozdravi navzoče, posebej še gosta Alberta Žerjava in Ano Lavrenčič, oba iz Središča, k srečno prestanemu Usposobljenost« nemu izpitu pa čestita Olgi šijanec, Ceciliji Ku« kovec in Franju Erženjaku. Preide se na dnevni red. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja dne 17. aprila t. 1. se prečita in odobri. 2. Dopisi se vzamejo po redu iz opravilnega zapisnika na znanje. — Glede revizije blagaj« niškega stanja UJU poverjeništvo Ljubljana se zborovalci soglasno priključijo sklepu »Maribor« skega učiteljskega društva« ter zahtevajo še en« kratno revizijo. Tov. Josip Rajšp, ki je bil pri reviziji navzoč, poroča o poteku iste in o utisih, ki jih je dobil pri tem poslu. 3. Sledi predavanje tov. Lovra Farazina pod naslovom »Pouk petja na osnovni šoli«. Preda« vatelj podaja povsem nove smernice, kako bi se mogli učenci ljudske šole priučiti notam, po s čenši s tem poukom že na najnižji stopnji, kako je započeto snov razširjati na sledečih stopnjah ter koncentrirati pevski pouk z drugimi pred« meti. Po predavanju, ki bo priobčeno v »Popot« nikii«, se razvije daljša debata, v kateri se sicer zagovarja narodna pesem v naši šoli» priznati pa se mora važnost globoko zasnovanim mislim pre« davatelja, ki bi mogle uspešno služiti pri pre« obrazbi pevskega pouka v ljudski šoli. Predsed« nik se predavatelju zahvali za stvarno podavanje, s katerim je priklenil nase pozornost vseh zbo« rovalcev. 4. Vsled nekaterih nedostatkov v prejema« nju stanovskih listov se naredi vloga na primerna mesta. Istotako se naprosi UJU poverjeništvo Ljubljana, da podvzame korake v svrho razči« ščenja določil o prejemanju službenih prejemkov. Nekateri tovariši dobe že po dveh službenih letih polno položajno plačo, ako so položili v tem roku usposobljenostni izpit, drugi pa v istih raz« merah šele po preteku treh let, ko so dosegli stalno namestitev. Po obravnavi tekočih društvenih zadev se sklene, da se vrši prihodnje zborovanje 12. sep« tembra t. 1. pri Sv. Miklavžu. + Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj je zborovalo dne 12. junija v Sv. Jurju v SI. gor. Od 46 članov navzočih 24! Predsednik pozdravi navzoče, posebej tov. Beloglavca in gdč. Krajnčevo in otvori zboro« vanje. Graja članstvo, ki se tako neredno udele« žuje zborovanj in zahteva, da se podvzame po« trebne korake za te neudeležence. To zborovanje je bilo v tem šol. letu zadnje, pot in dan prav lepa, zato ne velja tu noben izgovor. Neopravi« čene odsotne člane se bo odslej objavljalo javno v poročilih. — Nikdo se ni udeležil zborovanja od Sv. Benedikta, ki je sosednja šola, dalje od Sv. Antona ter mešč. šole v Sv. Lenartu razen dveh članov. Tudi niso smatrali za potrebno se opravičiti. Prečita se zadnji zapisnik, kateri se odobri. Dopisov ni. Tov. blagajničarka graja neredno plačevanje članarine, krivda je pri nekaterih šol. upraviteljih, kateri redno ne odtegujejo in ne pošiljajo člana« rine. Zato je prečital tov. tajnik ponovno sklep občnega zbora, ki se glasi: »Članarina se pobira mesečno a 20 Din od sol. uprav. na vsaki šoli, kateri takoj tudi odpošiljajo denar po položnici Tov. ravnatelj mešč. šole Vauda Milan ie podal najprej: »Sklepni računi: navadni pogreški in njih odprava.« Večina že itak pozna to snov in tudi napake, vendar je bilo dobro, da je opo« zoril še na nekatere nedostatke, do katerih je prišel potom večletne prakse. Nato je podal snov: »Organizacija poštno« čekovnega urada«. Izvajal je razlago na praktičen način, podal in obrazložil je pomen te važne organizacije, katere še mnogi inteligenti danes ne poznajo in ki je važna tudi za širše sloje. Tov. Štuhec J. predava snov: »Najvažnejše iz rokotvornega pouka na osnovni šoli«. Uvo« doma opiše na kratko potek rokotv. tečaja v Mariboru, katerega se je udeležil. Ker je snov zelo obširna in se ne da teoretično naučiti, je podal nekaj glavnih navodil glede leparstva in modeliranja, kjer se ne rabi skoraj nič orodja. Člani so posegli v debato z željo, da se roko« tvorni pouk vrši v smislu praktične potrebe tu« kajšnjega ljudstva. Predavatelj je obljubil, da bo v prihodnjem šol. letu pokazal praktično najvaž« nejše iz modeliranja leparstva itd. Predlogov ni! + Ljubljansko učiteljsko društvo je zboro« valo v petek dne 11. junija t. 1. v risalnici šole pri sv. Jakobu ob izredno veliki udeležbi član« stva. Navzočih je bilo 116 tovarišev in tovarišic. Predsednik tov. F r. Škulj preide po otvoritvi zborovanja in pozdravu navzočih takoj k prvi točki dnevnega reda, t. j. k volitvi delegatov za pokrajinsko skupščino. Na predlog tov. Ambrožiča so se vršile vo« litve po listkih. Najprej so se vršile volitve dele« gatov za pokrajinsko skupščino v Celju. Za skru« tinatorja je imenoval predsednik, tov. Kobala in tovarišico Levčevo. Predloženi sta bili dve listi in sicer ona nove (deklaracijske) in njej nasprotne smeri. Zmagala je prva z 71:55 %, torej s skoro 3/» ve« čino. Od 116 oddanih glasov je dobila prva 83 glasov, druga pa 33. Nato so se vršile volitve delegatov za glavno skupščino v Beogradu. Skrutinatorja pri teh vo« Iitvah sta bila tov. Puhar in tovarišica ga. MU heličeva. Kakor prej, je zmagala tudi tu prva lista, ki je od 113 oddanih glasov dobila 78 glasov ARGUS I9 nalboljžl Informacijski zavod_ ARGUS !""> v vg»h 1168ti h »voje poverjenike_ ARGUS d*le Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem 8tan|u denarnih zavodov, trgovsko- Industrljsklh podjetl) In privatnikov_ ARGUS-ovo Informacije so vslkdar točne Izčrpne In hitre_ ARGUS nahal" v Vuka Karadžlža ul. II. Beograd ^RfiHS.ov telefon ]e 6-2B, a brzojavni naslov Argu» •t.^-.-' '■>'•.....: T.' . . i.:'-:'-¿ ■. proti 35 glasovom nasprotne liste (69 % večine). K 2. točki dnevnega reda je referiral tov Iv. Dimnik o premembi pravil UJU. Po kratki debati, ki se je razvila po referatu, je bil sprejet predlog, naj se_ letos pravila ne izpreminjajo. Kot 3. točka je bilo na dnevnem redu či« tanje došlih dopisov. Tov. tajnik prečita zapisnik seje nadzor« nega odbora in gospodarskega odseka o reviziji gospodarstva UJU. — Po debati. v katero so posegli tov. Grum, Sadar, Dostal, Mlakar, Jelene in Dimnik ter tovarišica Zupančičeva, je bil so« glasno sprejet predlog tov. Gruma, da se revi« zijsko poročilo zavrne in zvrši ponovna revizija, kakor to zahteva sklep ožjega sosveta. Za tem je bilo na predlog tov. Sadarja. soglasno sprejeto poročilo redakcijskega odseka, ki je imel nalogo pravilno stilizirati deklaracijo. Pri slučajnostih je stavil tov. Jelene vpra« šanje na tov. predsednika, je li on res interve« niral v zadevi novih članov disciplinske komisije in odstavitve referenta v ministrstvu prosvete. , ^u/j zastavlja kot odgovor svojo častno besedo, da on, od kar predseduje ljublj. učit. društvu, tega ni storil. Navzoči se zadovolje s to njegovo izjavo. Tov. predsednik zaključi zborovanje ob 21- uri. Tajnik. ODPRTO PISMO gosp Luki lelencu bivšemu Doverieniku V pamfletu z naslovom »Deset resnic« si napadel tudi mene. Prvi si, ki se ie dotaknil moie osebne časti in to brez sence kake upravičenosti. Res je. v na-sprotstvu s tendenco Tvoie obdolžitve. da sem Te v svoiem društvu vedno zagovarjal. Ko ne bi spoštoval Tvoie starost', bi si poiskal zadoščenja na drug način. O enem si me prepričal; da ne sme nihče pričakovati od Tebe naimaniše obzirnosti, kdor tuck salmo načelno ne soglaša s Tvoiim postopanjem Peter Močnik. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Liubliana. Poljanski nasio 10'21 doš-Ue vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal! Novosti za pomlad in poletje! Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. SKABERNE, ™'et"»0*ina LJUBLJANA Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da nam je danes po kratki in mučni nolezni preminula naša predobra, blaga ženka in zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Vali Jurčec roj- Bučar učiteljica na osnovni šoli v Kostanjevici. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v nedeljo 4. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na tuk. pokopališče. Kostanjevica, dne 2. julija 1926. Ivan Jurtec, učitelj, soprog. Janezek, sinček in rodbini Buča>»Roth. Ü ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK POVSOD NA ZALOGI — TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Šolske zvezke po Minfi cenah, iz najboljšega m s pivnikom izdeluje VT Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah = zvezke Učiteljske tiskarne. —■ Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONV1KTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.