Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
ŠTEVILKA 74.	JOLltT, ILLINOIS, 3. OKTOBRA 1913.	LETNIK XXII.
V JUŽNEM GOLORADU.
Rudniški posestniki dražijo štrajku-joče premogokope z uvažanjem stavkokazov.
SLIČNO SE GODI V MICHIGANU.
Genljivo poročilo o nekem zasutem rudarju v PennsylvanijL
Detroit, Mich., 1. okt. — Več nego
5,000	graditeljev deželnih cest iz vseh 4<Jov Združenih Držav in Kanade, kakor tudi zastopniki iz dežel ono-stran Atlantika so danes v Detroitu ni tretjem letnem ameriškem kongresu za ceste, ki se vrši pod pokroviteljstvom zvez "American Highway Association”, “American Automobile Association” in “Michigan State Good Roads Association”. Sedemindvajset pomožnih združb v zboljšavo velikih c^pt ima svoja letna zborovanja v zvezi s cestnim kongresom. Uradniki kongresa pravijo, da bo pred koncem teflna tukaj zbranih do 10,000 delegatov in obiskalcev.
Danes se je razpravljalo med dru-; gim o izberi cestnega gradiva in o finančnem delu vprašanja.
Veliko pozornost je vzbudil danes mlad mož v zbornici, ki je nenadoma , vstal in zaklical: “Jaz sem kralj bobu»1 ameriških. Kdo naj ima večje za-1 nimanje za dobre deželne ceste, nego ; moji zvesti podaniki? Zato zahtevam ; kat delegat sedež in glas v tem kon-I gtesu.” Ko se je veselost polegla, se j je dognalo, da je govornik C. Jeff Davis, predsednik zveze “International ! Itinérant Workers’ Union”. Dobil je sedež in zahtevano poverilnico. V na-, daljnjem govoru je g. Davis rekel: I “Ne zamenjavajte, prosim, hobov s ! trampi, ki naš poklic samo onečaščajo. , Hobo hoče delati in hi iz lastne krivde brez dela. V deželi je približno 300,-«fi hobov. Mi hočemo dobrih dežel-nfc cest, ker bo potem laglje za nas, j najti delo.”
Detroit^ Mich., 29. sept. — Pred delegati k ameriškemu kongresu v svrho posvetovanja o deželnih cestah, ki je bil otvorjen tukaj danes ob ogromni udeležbi, je poljedelski minister Houston v daljšem govoru izrazil zadovoljstvo zavezne vlade nad prizadevami zveze “American Highway Association” in izjavil, da je dati prednost dobrim deželnim cestam za farmarje pred velikimi prekoceiinskimi cestami
za avtomobiliste. Z ozirom na to je rekel med drugim:
"Načrti, graditi velike prekocelinske ceste, odobravam prav tako kakor predlog, zvezati z meddržavnimi cestami velika mesta, ki so v medsebojni tesni trgovinski vkupnosti. Ali glavna stvar ostane vendarle gradnja dobrih deželnih cest, ki so namenjene v to, da se farmarski pridelki spravljajo v bližnja tržišča ter napravi življenje na deželi udobnejše in prijetnejše. In nobenega dvoma ni, da zastopniki ljud ski v kongresu prav tako mislijo. Kajti zadnji dovolitvi za deželne ceste v znesku pol milijona dolarjev je bila pristavljena določba, da se ima posebno paziti na zboljšavo poštnih cest. Te poštne ceste so v prid ne le poštni službi, marveč tudi prevožnji farmskih pridelkov v spečavališča.
“Enake važnosti so take ceste pri gradnji in oskrbovanju dobrih početnih in višjih šol.”
Med ostalimi govorniki sta se nahajala Logan Waller Page, predsednik zveze “American Highway Association” in col. William D. Schier, predsednik državne komisije za velike ceste v Massachusettsu.
KONGRES ZA DOBRE DEŽELNE GESTE.
Pod pokroviteljstvom združbe “American Highway Association” ve-levažno posvetovanje.
Sabath pri Wilsonu.
Washington, D. C., 29. sept. -— Kongresnik Sabath je prejel danes osebno zagotovilo od predsednika Wilsona, da se zakonodajstvo v tem posebnem zasedanju ne bo bavilo z vprašanjem o priseljevanju.
G. Sabath je bil zelo vznemirjen vsled nedavnih poročil, da predsednik podpira prizadeve za rano razpravlja nje Burnettove priseljeniške predloge, ki jo je zabranil bivši predsednik Taft lansko leto. Zglasil se je v Beli hiši v svrho, da izve natančno mnenje predsednikovo. G. Wilson je rekel, da ni pooblastil nobene izjave; da se daj ne nasvetuje priselitvenega zakonodaj stva. Zanikal je tudi, da bi bil obljubil, podpisati predlogo, katera bi zahtevala preizkušnjo o izobrazbi.
Tarifna predloga.
Washington, D. C., 30. sept. — De mokratična predloga o reviziji tarife je nastopila danes, kakor je pričako vati, svojo zadnjo pot v gornjo zbor nico kongresa, ko je bila v poslanski zbornici po večurni razpravi konferenčnega poročila sprejeta z 254 proti 103 glasovom.
Tovarne zaprte.
Iz Puebla, Colo., z dne 29. septembra t. 1. se nam poroča, da je sedaj tam bolj slabo, ker je že veliko tovarn zaprtih.
ZBORUJEJO V DETROITU, MICH.
Poljedelski minister Houston govoril za ceste v prid farmarjem.
THOMAS A. EDISON BOLAN PO VRNITVI S SVOJIH POČITNIC.
Thomas A. Edison, ki bi ga lahko imenovali “človeški mlinski kamen”, ako nc bi bil znan že pod imenom “čarodej elektrike”, Je pred kratkim zbolel. Njegov zdravnik mu je velel ostati doma. No, če kak človek trdi, da ja tri ali štiri ure spanja vsako noč zadosti in posveča skoro vseh ostalih osemnajst ali devetnajst ur trdemu delu, potem tak človek ni tiste vrste mož, ki rad sliši, da mu zdravnik veli ostati doma v postelji. Ali g. Edison ji* uvidel, da mora zdravnika poslušati, in prvikrat v osmih letih je izostal iz svoje delavnice v svoji tvornici v West Oragu, N. J. G. Edison je zbolel med svojimi počitnicami v Novi Angliji, pa se ni dosti zmenil. Toda pri--ijjen je bil, da je pretrgal svoje počitnice in se vrnil domov. Na srečo bolezen ni bila nevarna.
Denver, Colo., 30. sept. —'Vsled tega, da je bilo tekom zadnje noči oddanih več strelov iz štrajkarskega ša-torišča pri kraju La Veta na pomožne šerife, kakor tudi vsled napada na William Smitha, hlevskega “bošsa” v rudniku Tabasco, se je štrajkovni položaj južnem Coloradu naenkrat znatno poslabšal.
Guverner je izdal davi izjavo, po kateri je šerif Furr iz okraja Huerfano kazal na to, da utegne v omenjenem okraju vsak trenotek izbruhniti upor.
Smitha je neki delavec hudo namlatil.
V Canon City, v okraju Fremont, je blizu glavnega vhoda v Royal George-rudnik eksplodirala večja množina dinamita, a večja škoda ni bila napravljena.
Streljanju iz štrajkarskega taborišča pri Walsenburgu je sledilo streljanje na štrajkarje, na katere je bilo oddanih kakih 1QO0 strelov. Skoro zagonetno je videti, da ni bil nihče ranjen V Denveru je prebivavstvo zelo vznemirjeno, ker se boji, da postane štraj kovni položaj nevaren.
Kot dejstvo se poroča, da so pri ponočnem streljanju krogle preluknjale več hiš.
Večje rudniške družbe so sklenile, uporabiti zdaj drugo občutno orožje v svojem boju s štrajkarji in sicer že tekom teh dni.
Vsi štrajkarji se imajo naprositi, da izpraznijo družbine hiše, drugače bo do nasilno postavljeni na cesto. Voditelji rudarske zveze sklepajo iz tega, da nameravajo družbe uvažati stavkokaze.
Proč s stavkokazi!
Calumet, Mich, 30. sept. — Streljanje v dveh napadih na stavkokaze in nešteti spopadi med unijskimi in ne-unijskimi rudarji so značili danes rudarski štrajk po bakrenem okrožju.
Posebna kara, ki je pripeljala sem kaj trideset stavkokazov, je bila napa dena prejkone po štrajkarjih. Mnogo strelov je bilo oddanih v karo in streljalo se je obratno. Okenske šipe na kari so bile razbite s kamenjem, a nihče ni bil ranjen.
Nered je vladal v okrožjih Calumet in Keweenaw davi, ko je okrožni sod nik O’Brien preklical odredbo proti razpostavljanju štrajkarskih straž in nadlegovanju stavkokazov po štrajkarjih. Napadov na stavkokaze je bilo mnogo, in mnogo oseb je bilo aretiranih po civilnih in vojaških uradnikih. Med aretiranci sta bili dve ženski.
Jedilne posode so bile mnogim stavkokazom pobrane in vržene na cesto in nad uradniki se je kričalo.
Rudar govori iz “groba”.
Centralia, Pa, 30. sept. — Ko je tema zagrinjala nocoj Continental-rud-nik Lehigh Coal-kompanije, se je slišal glas Tomaža Tošesky, zajetega v velikem rovu izza zadnjega petkovega jutra, skozi petdeset čevljev dolgo cev, ki je bila vteknjena v luknjo, navrtano skoz premogovo steno sosednega pre duha. Govoril je čisto razločno in najprej vprašal po svoji družini.
“Povejte jim, naj ne bodo preveč v skrbeh,” je rekel, “ker sem v dokaj dobrem stanju. Odkar sem dobil več steklenic mleka in raztolčenih jajc, se počutim mnogo močnejšega in zadovoljne; šega. Spal sem dolgo, ko sem se nasitil in napil, in za gotovo čutim da bom rešen, predno spet pade s stropa kamenje in premog.”
Zajeti rudar je rekel, da je nervozen vsled dolgega zajetja in miru.
“Včasih,” je rekel, “si domišljam da pade celi strop preduha zdaj pa zdaj na mojo glavo.”
Rudniški uradniki so rekli Tošeske mu, naj ostane pogumen in spet zaspi če mogoče, ker preteče prejkone še dvanajst ur, da se odstrani veliki kup premoga, ki leži pred hodnikom, in omogoči reševavcem vstop v rov, kjer je Tosesky zajet, 100 čevljev pod po vršino.
Ličana radi 8 umorov.
Harriston, Miss, 28. sept. — Dva vsled uživanja lekov razbesnela mlada mulata sta pričela davi tukaj moriti in konec koncev je bil, da so bili u-smrčeni trije belokožci, štirje črnci in ena črnka, dočim je bilo ranjenih dvajset oseb, a mulata sta bila linčana.
Resen plemenski izgred je preprečila stotnija državnih čet, ki je dospela na posebnem vlaku iz Natcheza.
Deset “junakov” proti trem.
lil Psho. Tex, 29. sept. — Po uradnih poročilih mehikanskih oblastev je bil “mednarodni vmesni dogodek” blizu San Elizaria ta, da je 10 konjikov kadrona H 2. ameriškega zaveznega konjiškega polka prekoračilo mejo in pričelo streljati na tri mehikanske drvarje. Poveljnik v Juarezu, polkovnik Juan N. Vasquez, lahko dokaže te podatke s tem, da pokaže klobuk, ki ga e baje eden izmed vojakov izgubil. Mehikanski drvarji, je rečeno nadalje, so streljali nazaj in prisilili ameriške konjike k umeknitvi čez mejno črto.
V nekem drugem poročilu o vmesnem dogodku zagotavljajo mehikan-ska oblastva, da so trije mehikanski mejni jezdeci prihiteli stiskanim drvarjem na pomoč in prepodili ameriške konjike čez mejo.
"Ameriški vojaki so zakrivili mejni prestopek, kakor dokazuje najdba klobuka, izročenega vojaškim oblastvom v Juarezu. Klobuk je izgubil eden izmed jezdecev gotovo v naglici, s katero se je četa umikala.”
To pojasnilo je pristavil nadzornik tukajšnjega mehikanskega konzulata. Izvajal je nadalje, da je bil klobuk najden približno 2 milji onostran mejne črte na mehikanskem ozemlju; da se vrši še podrobnejša preiskava in pričakuje v kratkem natančno poročilo o zadevi.
GRŠKI KRALJ NA VAŽNEM POTOVANJU.
Na Dunaju se posvetuje tudi s cesarjem Franc Jožefom o položaju na Balkanu.
Visoko starost učakala.
Aurora, 111, 29. sept. — Ga. T. C. Butler, mati osemnajsterih otrok, je umrla snoči v Maple Parku. Stara je bila 90 let. V družini je 41 vnukov in 12 pravnukov. Občinski sodnik Rooney v Chicagi je vnuk.
Nevihta v New Yorku.
New York, 1. okt. — Nevihta, kakor bi se utrgal oblak, je razsajala danes popoludne po vzhodni metropoli. Ceste so bile poplavljene, ko bi trenil. Promet na podzemeljskih železnicah je bil več ur popolnoma pretrgan, a pocestni in nadulični se je samo z velikim trudom nekoliko vzdržal. Cenitev napravljene škode še ni mogoča.
Dve osebi sta bili usmrčeni in mnoge težko p*. C-.idovane. Pri delu v vodotoku so bili štirje delavci zasuti vsled zemeljskega plaza, a z veliko težavo vendarle rešeni. Strele so po vzročale požare, ki pa jih je na srečo v največ slučajih pogasil naliv dežja Železniški vlaki so imeli vsi zamudo
Lakomnik.
La Crosse, Wis, 30. sept. — Dasi poseduje Ole Nestirtger premoženja $10,000, vendar pripada armadi “državnih ubožcev”. Na temelju sodniškega odloka je bil prepeljan danes na o krajno farmo. Beračil je pred kuhinj skimi vrati jedilnih hiš za neporabne ostanke, ali pa je brskal po shrambah za odpadke in iskal užitnih ostankov.
Vteknili so ga najprej v blaznico, a so ga morali kmalu odpustiti, ker je bil duševno popolnoma zdrav. Potem so poskušali z ujetništvom, a ker ni zakrivil mož nobenega zločina, so ga morali spet oprostiti. Nazadnje so ga vteknili v ubožnico in postavili oskrbnika za njegovo posest.
Skopuh.
San Francisco, Cal, 29. sept. — Edward McDonald, srednje starosti, je bil najden davi v neki "ceni” najemni hiši bolan. V njegovih žepih so naši samo 5 c v gotovini.. Na notranj plati telovnika prišitih pa so našli prenosnih bondov v skupni vrednosti $1, 270,000. Zdravniki so dognali kot vzrok oslabelosti preslabo hranitbo.
Osem otrok zgorelo.
Quebec, Que, 26. sept. — V pol nočnem požaru, ki je upepelil trinad stropno leseno poslopje ob Francisco cesti, je 8 otrok lastnika Ulrika Trudel storilo strašno smrt.
Oče, mati in najstarejši sin so bili rešeni, četudi so odnesli hude opekline Prepeljani so bili v bolnišnico. Ena hči je baje na varnem, a doslej ni sle du za njo. Najstarejši sin je skočil iz tretjega nadstropja doli, a pristal tako nesrečno, da je zadel z glavo ob kol in si preklal črepinjo; vsled tega in ope klin prejkone umre. Mater, onesve ščeno in hudo opeklo, je v smrtni ne varnosti prinesel doli neki gasilec, a je umrla nekaj ur po svoji prepeljavi v bolnišnico. Najmanj hudo poškodo van je bil oče.
Velikanske orgle.
Berlin, 24. sept. — Ene največjih or gel na svetu se .prvikrat javno preiz kusijo te dni v slavnostni dvorani raz stavnega poslopja v Vratislavi (Bres lau). Spremljale bodo izvajanje neke Mahlerjeve simfonije, ki zahteva tisoč sosviračev. Orgle imajo petero ma mualov (ročnih tipk), 187 registrov (izpremenov) in 15,120 piščali. Orga nist mora biti vešč približno 1500 različnim sestavam.
ženske nastopajo v bojih.
Albanske amazonke prekašajo svoje može v grozovitosti.
Dunaj, 1. okt. — Kakor se poroča od sicer dobro poučene strani, pride grški kralj Konstantin na svojem potovanju po evropskih glavnih mestih proti koncu tega tedna na Dunaj, da se bo posvetoval s cesarjem Franc Jožefom. Kralj bo bival tu pod tujim imenom.
Dunaj, 30. sept. — Iz albanskega glavnega mesta Avione dospele brzojavke pravijo, da se žensko prebivavstvo v deželi dejansko udeležuje vojne. Ženske so se združile v, pravcata amazonska krdela in so baje, z lahkimi sekirami oborožene, kazale v krvavem pouličnem boju v Dibri dne 23. septembra mnogo večjo krvoželjnost in grozovitost, nego njihovi soprogi in bratje. Kačih 1200 Srbov je bilo tu poklanih; 300 ujetnikov je bilo poslanih v Tirano v jetnišnico.
Bitka pri Dibri, pred in po zavzetju mesta, je bila ena najokrutnejših v balkanski vojni.
Ženske v južni Albaniji, večinoma grškega pokolenja, so tudi vnete za vojno. V Korici, ki se nahaja v grški posesti, se je združilo 60 mladih deklet v prostovoljsko stotnijo ter se vadijo v borenju, streljanju in jahanju. Izjavljajo, da rajši puste zadnjo kapljico svoje krvi na polju časti, nego privolijo, da preide Korica v posest albansko.
London, 29. sept. — Po pravkar iz Carigrada dospeli brzojavki je Essad paša naznanil sultanu, da namerava ustanoviti samoupravno Albanijo pod vrhovno oblastjo turške vlade.
Veliki vezir je čestital danes delegatom na dovršitvi njihovih del. General Savov, voditelj bolgarskega poslanstva, je odgovoril, da sklep pogodbe pomeni zopetni pričetek -prijateljskih odnošajev med Bolgarijo in Turčijo.
Dunaj, 29. sept. — Albancem se je posrečilo šele po trdih bojih, ustanoviti se v Jakovi. Nekaj milj dalje južno ležeči Prizren je skoro popolnoma zajet od albanskih čet in se utegne braniti le še malo časa. Tamošnja srbska posadka šteje približno 6000 mož.
Iz Avione poročajo, da so Albanci po krvavem boju zavzeli Ohrido.
Grozovitosti v vojni.
Pariz, 30. sept. — O grozodejstvih, izvršenih v balkanski vojni, kakor tudi o gospodarskih posledicah, ki jih je imela vojna za dežele, udeležene na istej, je Carnegiejeva mirovna komisija mnogo izvedela, vkljub težavam, s katerimi je bilo poizvedovanje v zvezi. Komisarji so se zbrali tukaj danes pod predsedstvom barona d’ Estour-nelles iz Kostnice, da izdelajo svoje poročilo, namenjeno za javnost. .
Srbski vojaki vzgledni.
Iz Belgrada se poroča: Z ozirom na vesti, da so Srbi v Makedoniji vršili grozodejstva, se je v peterburškem “Novem Vremenu” oglasil ruski konzul v Skoplju, ki te vesti zavrača kot izmišljotine. Res je sicer, da so Srbi zažgali par makedonskih vasi, to pa v popolnem soglasju z vojnim pravom, ker'je prebivalstvo v tistih vaseh zavratno streljalo na srbske vojake. Da bi bili pa Srbi onečaščali ženske, mučili ranjence ali celo ropali — je izmišljotina, ker se ni pripetil en sam tak slučaj. Pač pa je notorično, da so Srbi z bulgarskimi ranjenci postopali tako lepo, kakor s svojimi lastnimi. Sploh je srbska armada s sovražniki najlepše postopala.
Drobtinice.
Pirčev Lojzek tam v Clevelandu je prav čuden tič. Enkrat se ga nažajfa tako obilno, da vidi vse podvojeno, in ta slika njegovega prežalostnega položaja se potem zrcali v “Clevelandski Ameriki”. Drugič ga pa vinski, pivovi in whisky-jevi duhovi tako omamijo, da sploh nič ne vidi in fotografija te strašne duševne praznote je še trikrat bolj žalostna. Dne 30. sept. piše namreč: "A. S.” je skoro popolnoma zatajil duhovna Schmidta.” Lojzek še torej do 30. sept. ni prečital našega članka v “Slovencu” od 23. sept., ki obsega celih 120 vrst. Torej tak “žurua-list” kakor je Pirčev Lojz potrebuje še več, ko en teden, da se znebi mačka, ki si ga je nakopal kje v clevelandskem keldru. Ali ni to vredno vsega pomilovanja? In tako starokopitno in lažnjivo pisavo morajo Pirčevi naročniki plačevati z $2. Prvo častno mesto v neumnosti in duševni praznoti zavzema “N. Vestnik” in njegov Brunšmid, takoj za njim pa pride “Cl. Amerika” in njen Lojze.
*
Včasi se človek res mora za glavo prijeti, da se prepriča, če še poseduje tisto posodo, s katero se navadno misli; tako strašno zmešajo človeka taki delegati kakor so na pr. bili socialisti na konvenciji dr. Sv. Barbare. Zahtevali so: vse vun iz pravil, kar bi količkaj dišalo po krščanstvu, tudi beseda “sveta” se odpravi, le “Barbara” naj še ostane. Toda katera Barbara? Kaj naj sploh pomeni organizacija z imenom “Barbara”? Zakaj ravno “Barbara”, zakaj ne Urša ali Špela? Ime “sv. Barbara” je razumljivo, ker je ona patroninja rudarjev, a samo Barbara, to pa je preveč nedoločno. Vsak socialist si bo potem mislil, da se društvo imenuje po njegovi Barbki.
*
Socialisti imajo zmiraj in vedno polna usta o veri; ni ga več nauka v krščanstvu, da bi ga prismojeni socialisti ne bili oblajali in onesnažili s svojim umazanim jezikom. O socializmu ne piše nič “Prolet.”, pač pa vse polno o veri. Njim je Kristus prvi socialist, apostoli so bili socialisti, ni je konvencije, kjer bi ravno socialisti ne začeli debate ne o socializmu, pač pa o veri —a v Pittsburghu na konvenciji J. S. K. J. je zatelebani socialist Vogrič iz La Salle bleknil učene besede: "Socializem ni nobena vera, pač pa gospodarsko vprašanje.” Pa še to ni na njegovem zelniku zrastlo, Toda naj bi bilo. Ko bi on vsaj vedel, kaj je socializem; a tega ne ve ne Vogrič in ne Proletarec. Socialisti imajo namreč najbolj tiransko vero. Trdno mora vsak razredni sodrug verovati v njihove voditeljčke, verovati mora v socialistična nebesa. Gorje tistemu, ki bi si drznil samo dvomiti o vsevednosti in modrosti socialističnih generalovi Vsak sodrug mora trdno verovati, da samo njihovi generali kaj znajo, da bo le socializem delavca zveličal. Ali ni to naj hujši verski despotizem? Če je socializem samo gospodarsko vprašanje, zakaj pa ne pišere samo gospodarskih člankov, ampak samo o veri?
*
Značaj prve sorte je sladki Brožič. Po celi Ameriki je raztrobil, da ni več kandidat za tajnika, a ko so mu zvišali plačo na 200 dolarjev na mesec, je pozabil na svoje lastne besede, sramežljivo povesil oči in — sprejel službo tajnika. Bravo, Brožič, značaji pa že taki!
Francija prva v zrakoplovstvu.
Rheims, 29. sept. — Francija je danes zmagala v mednarodnem zrako-plovnem poletu za prvenstvo.
Maurice Provost je razvil letalno hitrost 125 milj na uro.
Tir razdrt, 40 usmrčenih.
Rostov, Rusko, 29. sept. — Ker so razbojniki razdrli tir, se je ponesrečil neki potniški vlak med mestoma Baku in Batum. Šest vagonov je bilo razdejanih in štirideset oseb usmrčenih in nad sto ranjenih.
Osji pik usmrtil Američanko.
London, 26. sept — Lady Jane Molesworth, vdovo po sir Lewis William Molesworthu in sestro ge. Edith McLaughlin iz Ćhicage, je davi osa pičila v vratno žilo in gospa je umrla v dvajsetih minutah.
Jolietske novice.
•— Temelj nove župnijske šole siv Jožefa je pravkar dograjen in že kaže, da bo to res največja slovenska šola v Ameriki.
—	Dr. M. J. Ivec se je podal včeraj zarana za teden dni na svojo farmo v Iowi blizu mesta Des Moines. Spremila ga je gospa soproga z očetom in bratom. Dr. lvčeve spomine na konvencijo dr. sv. Barbare priobčimo prihodnji teden.
—	G. John Petrič, član gostilniške tvrdke Petrič & Legan, se nahaja ta teden v toplicah Mount Clemens, Mich.
Različni ljudje.
Velika razlika je med ljudmi. Vsakdo ima nekaj, kar ga razlikuje od drugih. Nekateri ljudje lahko prenašajo vse vremenske izpremembe, ne zbolijo zlahka, dočim so drugi zelo občutni. Navadno je izguba slasti in moči, ki jih najprej zadene, in zato jim priporočamo v vsakem takem slučaju Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih izčisti in okrepi. Če dalje časa uživamo to zdravilo, se prebavila bolj okrepijo in usposobijo, da odvračajo napade bolezni. Pričnite uživati to zdravilo, bržko zapazite slabost, izgubo slasti, zapečenost, glavobol ali bolečino v sklepih, razdražljivost, skratka, kadarkoli se dobro ne počutite. V lekarnah. Jos. Triner, uvaža-vec, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pri revmatičnih bolečinah, iz-vinkih, odrgah vam donese Trinerjev liniment brzo olajšbo.
Amerikanski Slovenec
Uitanorlje« 1. 1191.
Prvi, aajvečji in edini «loveniki-katoliški list T Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek m petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Urednik..........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na letp...$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto...........$3.00
Za Evropo za pol leta.......$1.50
Za Evropo za četrt leta......$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
—	Veliko zabavo priredi hrv. dobr. društvo Sv. Ivan Krst. br. 19 v korist društva v hrv. šolski dvorani v soboto dne 11. oktobra. Začetek ob 8 uri zvečer. Svirali bodo hrvatski tamburaši. Za prigrizek in pijačo bo preskrbljeno. Vstop prost.
—	Drugo sredo, dne 15. oktobra, pa priredi naše vrlo mladeniško društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K.
J.	sijajno tretjo letno plesno veselico, in sicer v Sternovi dvorani, 801 N. Chicago st. Igral bo Srveetov orkester. Vstopnina 25c. Damam prost vstop.
—	G. Blaž J. Chulik, bivši slovenski trgovec z obleko v Jolietu in sedanji farmar v Lyonsu, Iovva, je te dni do-poslal g. Jos. Zalarju, gl. tajniku K. S. K. J., velik zaboj najlepših debelih hrušk v prijateljski dar.
—	Zadnji teden so se mudili v Jolietu gg. Jak. Bukovec ml., Josip Bukovec in John Bukovec s soprogo. Prišli so iz St. Louisa, Mo., na pogreb umrlega g. Johna Bukovec.
—	G. Štefan Kukar ni tast, nego svak pokojnega Johna Bukovca.
Dopisi in denarne poiiljatve naj m pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenile za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naselbin.

—	Ponesrečil. Pavel Jurivich (Jurjevič?), 200 Columbia st., zaposlenec v plinarni, je bil v petek popoludne precej hudo poškodovan, ko je padci med delom z nekega odra. Odnesel je prasko na glavi in več zlomljenih reber. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Požar. V plinarni tvrdke Coal Products Co., ležeči dve milji severno od Jolieta, je nastal požar v petek zjutraj ob polosmih. Napravljena škoda je precenjena na $35,000.
—O’Connor v kaznilnici. James P. O’Connor, zemljiški prekupec in denarni posredovavec, je bil zadnji četrtek popoludne ob 3. uri 55 minut obsojen od enega do štirinajstih let v tukajšnjo državno kaznilnico, ko je bil pred sodnikom Hooperjem spoznan krivim ponarejanja, tatvine in kršitve zaupanja. Dolgovi O’Connorjevi znašajo $198,000, a imetek je precenjen na $67,375.24, tako da znaša primanjkljaj $130,624.76. Vendar utegnejo upniki dobiti od 30 do 50 odstotkov na dolar svojih terjatev. James O’Connor je bil prepeljan iz okrajne ječe v kaznilnico v petek popoludne, ko se je poprej še poslovil od svojih dveh bratov. O’Connor je zdaj kaznjenec št. 3164. Najmanj eno leto bo znan pod tem imenom. In potem? Bo prej-kone izpuščen na svobodo, kakor navada, da takile “bankirji” ne jedo ričeta tako dolgo časa, kakor zaslužijo. A kako dolgo bodo morali osleparjen« delati in se garati, da spet poštenim potom zaslužijo izgubljeni denar? Je že taka na tem svetu.
Joliet, 111,, 6. okt. —- Gradnja naše nove župnijske šole sv. Jožefa prav lepo napreduje, ker je vreme zelo u-godno. Razne srečke, ki .bodo izžrebane na šolskem "fairu” meseca novembra, se pridno, spečavajo. Ali ste
že kupili tiket za srečkanje avtomobila, ki je bil podarjen v prid naši novi
—Novo leto so slovesno obhajali tudi jolietski Judje, in sicer od večera zadnjo sredo, dne 1. oktobra, do večera naslednjega dne. “Roš Hošana" imenujejo Judje dan Novega leta. Naslednje tri dni so se postili. In še več praznikov imajo v tem mesecu, ki je najsvetejša doba v njihovem koledarju.
šoli? Ta tiket bi si morali najprej o-skrbeti, ker je veljaven ne le za srečkanje avtomobila, marveč tudi kot vstopnica za vse štiri večere šolskega “faira", a stane pa samo 50c. Tiket si lahko kupite v našem župnišču.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ereckovič Mile, Huda r Marija, Janik Jožef, Masič Tereza, Ozura Francika, Panarič George, Ružič Matt, Sova Aleksander, Štefek Anton.
—Se lenkrat opozarjamo vse tiste, ki
bi se radi naučili citati in pisati angle-
ški, na večerno šolo v Centralnem šolskem poslopju na voglu Scott in Webster cest. Večerna šola je prosta ali brezplačna. Poučevalo se bo od 7. <lo 9. ure zvečer vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek, kakor prejšnja leta. Prične se s poukom nocoj, dne
6.	okt. Zglasite se v šoli že tekom tega tedna! In nikarte zamuditi prelepe priložnosti, katera vam nudi učenje angleščine zastonj — in potem boljši kruh!
—	Opozarjamo pa tudi na brezplačno večerno šolo v jolietski občinski višji šoli (lligh School). Ta večerna šola bo otvorjena v sredo, dne
8.	t. m. zvečer ob polosmih. Namenjena je pa bolj tistim, ki že znajo angleško, pa bi se-,radi še bolj poučili v angleščini, ameriški zgodovini, aritmetiki in sploh v vseh predmetih, ki so potrebni za boljše službe v tej deželi. Razredi se bodo razdelili v začetne, nadaljevalne in zaključne. Med ličnimi predmeti so v prvi vrsti tesno-j pisje (sborthand), pisanje na pisalne stroje (typewriting), knjigovodstvo, j strojno risanje, začetno Stavbno risanje, modeliranje ali izdelovanje kalupov za strojnike, (elefonstvo, kemija itd. Našim fantom, ki so odrastli župnijski šoli in sc že bavijo podnevi z raznim delom po prodajalnicah in tovarnah, priporočamo kar najtopleje to večerno šolo v "Migli School”. V svojo največjo korist obrnete svoj večerni prosti čas, če boste pohajali to večerno šolo. ki vam nudi zastonj resnično izobrazbo in odgojo v vseli pred metih, ki so za napredek v življenju najpotrebnejši. Cernu bi zvečer pohajkovali po ulicah in zapravljali zlari čas? Rajši v večerno šolo! Zglasite se takoj v sredo. Poučevalo se bo po dve uri zvečer vcak ponedeljek, sredo in četrtek. Pokažite, fantje od fare, da so iikaželjni tudi sinovi slovenskih staršev, da hočete tudi vi naprej po poti do najvišje izobrazbe, ki vam jo je mogoče doseči — popolnoma brezplačno!
—	Nova mesnica. G. John Bovitz, naš rojak, je pred kratkim otvoril svojo mesnico pod h. št. 996 N. Chicago str.
Joliet, 111., 1. okt. — (Spomini na konvencijo društva sv. Barbare v Pitls burgliu, Pa., v dneh od 22. do 27. septembra 1913.)
Bil sem član že deveterih konvencij raznih organizacij, ali gori omenjena j je^ bila najzanimivejša in najburnejša j konvencija c- mnogem oziru. Zdaj je I i bila zelo humoristična z ostrimi de-i batami, zdaj spet zelo resna in hrupna, tudi.' patetična in sentimentalna;] dostikrat smo se od srca smejali: ali;
na z;	aduje :	s m	o bili prij	azn	i i	n smo vsa
vpn	asanja	! 111	urno rešil	i.	Pc	minite, da
je i	n n ogo	d	ima v Pii	:tsb	ur	ghu in na
štiri	¡deset	mi	:lj naokro	g v	id	ite cele o-
blat	:e te ir	me	ga dima	iz	tv	orpic, knr
v a s	ulegn	e	spomniti	na	gorečo Mo-	
S k Vi	o ali !	Po	inpeje —	'V ]	reí	i n i c i je to
uajl	>olj za	dir	nljeno me	sto	v	Ameriki—
i in dim, ki smo ga dvigali mi delegati j v konvenciji, še zdaj visi nad pittsbur-] ško dolino. Pa kjer je dim, je tudi o-
Društvo ozir. zveza sv. Barbare šte-! je 8400 članov; staro je trinajst let; j ustanovljeno v Forest City s trinajst člani: je imelo svojo konvencijo v Pittsburghu leta tisočosemstotrinai -j stega, in g. Muhič je blagajnik trinajst ] i let, in g. Josip Zalar je član že trinajst let: tako je številka 13 srečna, in ni nesrečna, kakor ljudje mislijo.
Društvo sv. Barbare je v tej kon- j venciji sprejelo deželno društvetip raz- j ] predelnico za asesmente po starosti. S tem je postavljeno društvo na najtrdnejšo podlago izmed vseh slovenskih organizacij v Ameriki. Odslej bo ta zveza lahko dobila dovolilo za poslovanje v vsaki državi Unije. To kaže najlepši napredek.
Da ne pozabim omeniti, da so naši Pittsburžani zelo gostoljubni in napredni. Dasi je slovenska naselbina v Pittsburghu bolj majhna, vendar ima več žilavosti in poguma nego lev. Zgradili so si Kranjsko-Slovenski Dom. ki stane $40.000 in je že skoro ves plačan. To je krasno poslopje in trajen spominek njihove energije, naprednosti in rodoljubne vnetosti. To spet kaže: v slogi je moč. Nadalje imajo šolo, ki stane $30,000. To dokazuje, da starši skrbijo za svojih o-trok omiko, izobrazbo in lepo vede-
nje, da postanejo dobri državljani na podlagi materinega jezika. Imajo nadalje lepo cerkev, ki jih uči nravnosti, značajnosti in ljubezni do bližnjega. Iz tega je razvidno, da je pittsburška naselbina ustanovljena na dobri podlagi; človek brez nravnosti in značaja je prazen meh.
Največ veselja smo^ doživeli v Pittsburghu na banketu v K.-S. Domu. Banket je priredilo petero postaj dr. sv. Barbare iz Pittsburgha in soseščine. Več ko dovolj je bilo najboljše jedi in pijače — piva, vina in šampanjca, seveda, katerega je vsakdo najprej “zgrabil za vrat". Razveseljeval nas je Pevski klub “Prešeren” s prelepim petjem in godbo. Še jih slišim, še mi zvene prekrasne melodije po ušesih. "Toastmaster" g. Peternel je klical govornike izmed delegatov in odzivali so se navdušeno — za slogo, ljubezen, dobro državljanstvo, nravnost, rodo-ljubje, ohranitev materinega jezika!
Še sanjam o tem banketu... Pa z' Bogom, Pittsburgh! Na mnogo let in srečo!	Dr. M. J. Ivec,
delegat dr. sv. Barbare 65.
Oregon City, Ore., 30. sept. — G. urednik Am. Sl.! Prosim, priobčite ta skromni dopis v nam priljubljenem listu Am. Sl.
Delavske razmere so v srednjem teku, delo se pa že težko dobi, kajti hladna jesen že prihaja, tako tudi prihajajo delavci iz okolice, ki delajo razna druga dela na svežem zraku črez poletje, za zimo si pa preskrbijo v papirnici gorki kotiček. Gg. delodajalci se v takem času držijo kot puranje, ker vidijo pred sabo dosti novih kandidatov. Pa pustimo to.
Sedaj pa, gospod urednik, nekaj dražega vam tajno povem: dobili smo semkaj v našo naselbino krasen šop^k starokrajskih cvetk, ena je šmarnica, druga je vijolica i. t. d. Ali za eno je bil usodepoln dan 21. sept., utrgal jo je neusmiljeni ženin in hajdi pred oltar. Bil je to Lovrenc Gerkman, ki se je poročil z gdčno. Nauco Sfanovič, in pri tej priliki je nas povabil na skupen sestanek. To smo ga “žingali” pri vedno napolnjenih kupicah piva in finem prigrizku. To smo imeli urice, smo tudi rekli: “Prej pa ne gremo dam, da se bo delal beli dan.” Že se je delal beli dan krasnega ponedeljka, ko smo se razšli. Tem potom kličem: Bodita srečna v zakonskem jarmu!
Treba bo iti h koncu, dokler ima g. u. morebiti še nekoliko usmiljenja s temi mojimi krivimi črkami, drugače bo šlo v koš, Pozdravljam vs,e prijatelje in Am. Sl. čitatelje(ice). K. B.
Rock Springs, Wyo., 1. okt. -— “Slovenski Dom", ki ga ustanavlja že inkorporirana dražba tukajšnjih naprednih rojakov, bo zgradila Superior Lum-ber Co., s katero je že sklenjena pogodba. Zgraditi se ima k ra MIC? poslopje na lotali, ki so bile kupljene v to svrho ravno severno od North Side-šole. -Z izkopavanjem stavbišča se je že pričelo..
Poslopje bo enonadstropno, leseno, v velikosti 48x106 čevljev, in bo služilo raznim slovenskim društvom kot zbo-rovališče, zabavišče in gledališče. Ta društva štejejo kacili 1500 članov.
J.	K.
Valley, Wash., 25. sept. — Cenjeni g. urednik: — Prosim, oprostite, ker nisem poslala o pravem času naročnine. Sedaj Vam zopet pošljem en dolar kot naročnino za pol leta. Novih naročnikov pa Vam tukaj ne morem pridobiti sedaj več. kajti ni nas veliko število pravih Slovencev tukaj, a kar pa jih je. že imajo eni Amer. Slo.v., dragi G. N. — Dekleta tukaj rojeni so si povečini izbrale lc Amerikance | za može. — Sedaj naj pa končam in j prosim, da mi oprostite.
Marija Torkar.
Waukegan, 111., 3. okt. — Prosim j priobčite teh par vrstic v list “Am. Sl." | Tukajšnji Slovenci farani M. B. so | uprizorili igro “Nemški ne znajo” in ] sicer dne 28. septembra, seveda neka- j tori, ki se bolj razumejo, na dramatiko. Igra je bila jako zanimiva in smešna.! Seveda, to je glavni vzrok pri naših] igralcih oziroma liri njih voditeljih: j kadar morebiti igralec ali igralka pozabi kak odstavek, potem čaka, da mu : iz vsega grla prileti glas izza kulis. \ Tako se pripeti, da je igralec ves razburjen in čedalje bolj zmešan, in to sc pripeti dostikrat pri starem igralcu o- j ziroma takem, ki ima več prakse. V j tem vam bi svetoval, najsi bode temu l ali onemu igralcu ali igralki, da si vzamete več časa za učenje, več skušenj | in bolj pogosto, točno in redno, da j pridejo vsi, kajti dostikrat se primeri, da oni, ki zna ulogo prvi na pamet in ] ng pride k skušnji, potem pri nastopu ; ravno on vse pokvari, zmeša sebe in ] še dragega spravi s tira, in tako se i igralci razburijo, razbegajo, da ne ve j šepetavec sam. komu bi pomagal priti j do pravega, iz knjig naučenega govor-] jenja. Ako bi se vse to bolj upošte- j valo, bi se gotovo pravilno igralo in j bi občinstvo bolj z veseljem prihajalo j k igram. Razume se, da pa tudi vsaki j človek (brez zamere, kakor tudi jaz i he) ni sposoben za na gledališki oder. | Večkrat se da komu uloga samo zato, j ko je bolj imenitno oziroma da igra ] bolj imenitna oseba, a on je ravno toliko sposoben zanjo kakor zajec za boben. Prvič ni za tako obnašanje, drugič nima pravega vedenja, tretjič in najbolj nespametno je pa, ako na primer igra kmeta ali igralko kmetico in izgovarja besede čisto po “škricov-sko”. Treba je, da še govori stanovsko, kar kdo igra. Ako se pri prihodnji igri vse to upošteva, je nagrada
Baguala.
Podpisani se najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nas tolažili ob priliki prerane smrti našega pok. brata, oziroma očeta in šurjaka gosp.
Ifaljtt-a ®Sakoitpc
ki je zaspal v Gospodu v Jolietu dne 27. sept. 1913 v 63. letu svoje starosti.
Zahvaljujemo se tudi slavnemu društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., ki se v tako polnem številu udeležilo pogreba in spremilo svojega brata do hladnega groba k večnemu počitku. Istotako se zahvalimo vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Joliet, 111., 6. oktobra 1913.
Žalujoči ostali:
Stefan in Marija Kukar, svak in sestra. Jostp in John Bukovec, sina.
Anton in Jakob Bukovec, brata, h	Ana Bukovec, sestra. Ana Videtič, hči.
Buchanan-Daley Co.
Desplaities and Allen Sts.
JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Naj večja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovlje.. L 1893.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjik v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chica*« tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci
Gary Bottling Works
925 Washington Street I Tel phone 2745	—^Tj *
GARY, IND.
Priporoča svoje izvrstne izdeike • ueopojuih pijač, ki so:
Pop, Soda, Belo Pivo in druge.
Najčistejši izdelki. Najzdravejše krepčilo.
Frank Bruder
Prva in največja
Slov. Girocerija in Mesnica
Cenj. slov. občinstvu v La Salle in okolici priporočam svojo zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa, Cene zmerne
511 Third St.
-ReoßhPn ¡3
razpisana za prve igralce, dobi pa vsaki nekaj. Pri vsem tem je pa izjema, da gre vsa čast nekaterim igralcem v naši naselbini. Upam, da jih vsi posnemajo v bodoče. Srčni pozdrav!
M. Ogrin.
KATOLIŠKA NAČELA IN JAVNO ŽIVLJENJE.
Govor dr. Matije Lavrenčiča na slo-vensko-hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani.
Zbrali smo se, da javno in jasno, brez vsakih ovinkov in z vso odločnostjo povemo celemu svetu, da nam je naša sveta-vera najdragocenejša stvar ; na svetu, da izpovemo in se pokrepimo v prepričanju, da je Kristusov nauk, življenje po tem nauku edino sredstvo za pravo srečo in napredek, ker je naša vera neskončno popolna, nauk, podan nam od Boga samega.
Prišli smo semkaj, da povemo celemu svetu, da iskreno ljubimo svoj narod, da mu iz srca želimo največje blaginje, ugleda, popolnega razvoja in slavne prihodnjosti; prišli smo semkaj, da povemo "svetu, da hočemo z vso vztrajnostjo in neupogljivostjo delati v dosego teh ciljev. In ker je to mogoče samo po udejstvovanju Kristusovih naukov, zato izpovemo slovesno, da zahtevamo, da pride ta nauk, ta načela v javno življenje v vse njegove panoge.
Zbrali smo se zato, da povemo, da smo do dna duše prepričani, d i je med Kristusom in svobodomiselstvom nepremostljiv prepad, da je med Kristusom in svobodomiselstvom izključeno in nemogoče vsako načelno zbližanje.
Zbrali smo se, da povemo, da smatramo vsakega, ki bi sramotil našo vero, ki bi hotel uveljaviti drugačna načela, za sovražnika in kvarljivca naroda.
Prišli smo semkaj, da povemo, da moremo in hočemo te naše vzore doseči v Avstriji, zato izpovemo tudi svojo neomajno zvestobo našemu vladarju in njegovi hiši. Obenem pa o-pozarjamo vodilne kroge, naj ne verjamejo lažnjivemu svobodomiselstvu, ki nas obrekuje in črni, zato, da bi samo lažje v kalnem ribarilo, opozarjamo vodilne kroge, naj se ne boje svobodomiselstva, ampak naj se naslonijo na spoznavalce Kristusove, ki so še dovolj močni, da ščitijo državo in prestol.
To za uvod.
Rim, ime, ki pretresa srca, pretresa srca v ljubezni ali sovraštvu! In ni čuda, saj je tam varuh resnice, nezmotljiv, namestnik Jezus Kristusa, Večne Resnice, poglavar njegove Cerkve, papež. Zato se z ljubeznijo oklepa Rima vse, kar ljubi luč in škripa z zobmi pri tem imenu vse, kar jo sovraži. Pri tem imenu se razdele duhovi, se razvname boj za biti in ne biti, za ali proti, za Kristusa ali proti Kristusu, za njegovo cerkev ali proti cerkvi, za papeža ali proti papežu. Na eni strani resnično dobro, na dragi strani greh, tema, suženjstvo; drage poti ni. srednje poti ni!
Za koga naj se odločimo mi? Odgovor ni težak. Odločiti se hočemo za Kristusa, naš vzor, ker hočemo sreče in napredka zase, za naše družine, za nas narod, za državo in človeško družbo sploh.
Ali zmagamo?
Zmagamo! V Kristusovem znamenju so zmagovali pred 1600 leti, v ravno istem bodemo zmagali tudi mi.
Cerkev Kristusova je nepremagljiva, obdaja jo nepremagljiva telesna straža junakov, ki so umrli in vendar žive, ki so se borili brez orožja in vendar premagali svet, ki so padli za to, da jih je vstalo in še vedno vstajajo tisoči in tisoči. Sveto cerkev varuje čudovita telesna straža svetih mučencev.
Da, junaki so bili! Kako globoko spoznanje, kako plemenita volja, kako ljubeče in plameneče srce jih je moralo voditi, da so dali za idejo vse, kar so imeli, da so brez pomisleka žrtvovali najdražje — svoje življenje, in to ne eden, ampak tisoči in tisoči, nepregledne, neštevilne množice vsake starosti in stanu, skozi tri stoletja; kako močila ljubezen, kako globoko prepričanje, kako navdušenje je moralo napolnjevati oznanjevalce resnice, da so si upali 'ti v Rim, središče sveta, središče tedanje kulture, v središče poganstva! Boriti so se, umirali, bojevniki brez meča, ne kot uporniki, ampak kot mučenci z orožjem resnice. In čudo. to orožje je zmagalo!
Kako neizmerna moč krščanske ideje!
Kako trdosrčen je bil takratni svet! Ravno v Ben Hurju pride ena glavnih oseb do spoznanja, “da biti Rimljan se pravi ne biti človek”. Ljubezen, kdo jo je poznal? Vladala je samovolja, u-smijlenje? Ne! Poglejmo samo v areno, kjer se je rimska gospoda naslajala na krvi gladiatorjev in kristjanov! Kako slabo je bilo preskrbljeno za ubogo ljudstvo! Ali je vladala v času viška poganske kulture morda svoboda? Še manj. Vladalo je suženjstvo; suženj ie bil skoro popolnoma brezpraven, skoraj da ni veljal več kakor žival. Žena ni bila z možem enakopravna. Z drage strani pa je bil družinski oče neomejen gospodar svoje družine. Pa končno tudi država si je prisvajala vso oblast, tako da posameznik ni veljal nič, država je bila vse. Osebne svobode, osebne samozavesti torej ni pozna! stari vek ob času najvišje svoje kulture. In vendar svoboda povzdiga človeka, mu razgiba sile ter ga usposablja za velika dela!
(Dalje prih.)
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem iu prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva pr#-ti ognju.
IZ STARE DOMOVINE.
—	Novo postajališče Dobra vice na belokranjski železnici je dovoljeno. Postajališče bo dobro došlo zlasti pod-občini Dobravice in občinam Črešnjevec in Lokvica, zlasti še, ko bo popravljena dovozna pot. Tudi za postajališče Otavec. je upati ugodne rešitve.
—	Novi most čez Krko pri Valti vasi in Straži je dne 21. septembra blagoslovil prevzv. g. knezoškof Jeglič, na kar je bil most izročen prometu.
—	Opustitev davčnih uradov. Na Kranjskem se nameravajo opustiti davkarije v Ilirski Bistrici, Kranjski gori in v Tržiču. Davki se vedno bolj po poštni hranilnici vplačujejo, kar seveda delo po davkarijah olajšuje.
—	Kontrolni shodi tudi letos odpadajo. '
—	Poljaki na Bledu. Takoj po katoliškem shodu v Ljubljani se je odpravila skupina Poljakov čez Gorenjsko v Italijo. Med potom si je ogledala krasote gorenjskega mesta. Čez Vintgar so šli peš v Gorje in od tam na Bled. Kar niso se mogli prečuditi vsemu, kar so videli. Divili so se naprednim Gorenjcem, njih skrbi za tuj-Mki promet in čarobnim pokrajinskim slikam.
—	Protialkoholna zveza Sveta vojska z vsakim dnem svoj delokrog bolj ¡razširja. Samo iz Kranjske je pri njej Učlanjenih nad 10,000 udov, med temi 4000 odraslih. Treznostna misel je pognala svoje kali že med narodom samim, in to v veliki meri v vinskih o-krajih in sadonosnih občinah, kjer se največ žganja nakuha. Posebno živahno pa postaja to gibanje med brati Hrvati.
—	Deželna mlekarska šola na Vrhniki je zaključila dne 18. septembra letošnji petmesečni mlekarski tečaj. Dopoldne se je otvorila v mlekarni razstava mlečnih izdelkov, ki so jih gojenci in gojenke tekom tečaja izdelali. Videti je bilo fine emendolske sire, trapiste iz pasteriziranega mleka, ■ijlsitske in razne vrste drugih sirov, ined temi plesnivi gorgonzola, rdeče e,damske krogle, milu podobni roma-«ur, limburška opeka, imperial itd. Videti je bilo prvikrat na Kranjskem •4Hnerikansko kombinirano pinjo in dru ge pripomočke za izdelavo finega čajnega masla, kakor tudi prepotrebne »aprave za izdelavo boljšega sira.
-— Cerkven koncert v Kamniku. Dne sept. se je vršil ob priliki kolavda-'ije novih orgel zvečer ob 8. uri cerkven koncert z izbranim sporedom. Sodelovali so č. g. Stanko Premrl, stolni kapelnik v Ljubljani, g. Jos. Meybal, nadžupni organist v Kamniku, •* polnoštevilni cerkveni zbor mestne .hadžupne cerkve. Kolavdacija orgel se je vršila po strokovnjakih, preč. g. svetniku p. Hugoliuu Sattnerju in č. g. Stanku Premrlu ob navzočnosti vlč. g. dekana Lavrenčiča in mojstra g. Milavca ob 2. uri popoldne. Krasno delo domače tvrdke je želo pri kolavda-torjih vse priznanje.
—	Sokolski cvetlični dan prepovedan. Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze je dobilo naslednji odlok: C. ter. deželno predsedstvo za Kranjsko. — Štev. 2591-pr. — Ljubljana, 12. sept. JQ13. — “Z vlogo z dne 4. t. m. naznanilo je cenjeno predsedstvo, da priredite dne 14. t. m. splošni cvetlični dan *>o vsem slovenskem ozemlju, in sicer po vseh mestih, trgih in vaseh, kjer •bstoje sokolska društva, v korist vaši telovadni organizaciji “Slovenski Sokolski Zvezi”. Ker bi se tedaj imela ta v obliki “cvetličnega dneva” nameravana javna zbirka raztezati na vse •d Slovencev obljudene pokrajine, torej na več upravnih okolišev, se je to naznanilo predložilo c. kr. ministrstvu ■jti notranje stvari v pristojno uradovanje in razsojo. Navedeno c. kr. ministrstvo je nato z ukazom z dne 9. septembra 1911, št. 10,225-M. J., razodelo deželnemu predsedstvu, da ni v polo-aaju dovoliti nameravane javne zbirke, ker pri tej zbirki ne gre za take namene, zaradi katerih je bilo upravičeno, •d prebivalstva nabirati darila s tako javno prireditvijo. O tem se obvešča cenjeno predsedstvo “Slovenske Sokolske Zveze” s pristavkom, da se v inrigibu vrne kolek 2 K. — Za c. kr. deželnega predsednika: Chorinsky, 1. t. — Cenjeno predsedstvo “Slovenske Sokolske Zveze”, v roke staroste g. dr. • ražen v Ljubljani.”
—	Umrli so v Ljubljani: Ana Vid-naar, čevljarjeva žena, 44 let. —• Marija «Podjed, žena tesarskega pomočnika, 38 let. — Vera Tauses, žena finančnega računskega revidenta, 35 let. — Josip Cepin, kajžarjev sin, pol leta. — Sirane ^Knific, mizarski pomočnik, 32 Tet. — Franc Markovič, delavec električne cestne železnice, 64 let. — Marija Dolinšek, branjevka, 73 let. — Pavel Proneg, topničar, 23 let. — Neža Zore, žena železniškega delavca, 61 Set. — Ivan Miglič, delavec, 22 let. — Pani Loos, zasebnica, 63 let. — Ferdi-*and Krmec, sin delavca v tobačni tovarni, 4 mesece. — Jožef Zajec, pose-stnik-hiralec, 51 let. — Ana Wider, .zasebnica, 84 let. — Anton Maček, baj-.
tar, 62 let. — Al. Rozina, posestnikov sin, 21 let. — Jakob Klauer, bivši trgovec, 69 let. — Franc Kerne, železniški delavec, 32 let. — Val. Hrastnik, bajtar, 73 let. — Ter. Urbanija, trgovka s starim železjem, 54 let. — Ivan Osterman, mizar v predilnici, 78 let.— Ivana Tomažič, posestnikova žena, 35 let. —- Anton Trškan, posestnik, 26 let. —Lorene Zajec, delavec-hiralec, 62 let. —Marija Podkrajšek, soproga stavbnega inženirja, 28 let.
—	Tatinska črevljarja. Albin Magister, čevljarski pomočnik iz Šmart-na pod Šmarno goro, je vstopil letošnjo pomlad pri Mariji Horvat, imeji-teljici čevljarske obrti v Ljubljani, kjer je delal kake štiri mesece. Istodobno se je pa učil tega obrta tudi Stanko Horvat je kmalu začela opažati, da je izginjalo nenavadno hitro razno usnje, jela je Magistra strogo opazovati ter ga videla, da je vedno, ko je odhajal, nesel seboj kak zavitek. Meseca junija se je preselil Magister iz mesta k svojemu očetu v Šmartno. Ker je bil oče tudi čevljar, je zvedela Horvat, da misli obdolženec na svojo roko začeti to obrt, zato je še bolj na njega pazi-
■ la, in res ga je zalotila pri enem kosu usnja, katerega si je prilastil. Napravila je ovadbo, na podlagi katere se je vršila hišna preiskava pri očetu in na njegovem stanovanju v Šmartnem. Tu se je našla cela zaloga čevljev, čevljarskih potrebščin, nekaj perila, zlata ženska verižica in en gladek prstan in dva zastavna lista za zastavljene ukradene čevlje. Vse te najdene reči je spoznala Horvat kot njeno last. Magister pravi, .da je izmaknil le 5 parov čevljev, katere je zastavil v delavnici, pa en par, vrednih 16 K. Seršen je pa vzel Horvatki, ki je bila njegova teta, zlato žensko uro v vrednosti 60 K. To uro je Magistru pokazal, ki jo je obdržal in mu tudi izročil ključ od omare. Po Magistrovem naročilu je to-uro zastavil in je prejel od Magistra zato 2 K. Medtem, ko Seršen dejanje priznava, taji Magister vsako krivdo. Kakšen tiček, da je bil Magister, sledi dejstvo, da se je izmislil, da so čevljarski šivalni stroji pokvarjeni, čeravno ni bilo to res. Pripeljal je k Hrovatovi Petra Betona, čevljarskega pomočnika, ki bo stroje popravil, ki niso bili pokvarjeni. Beton jih je samo nekoliko očistil, za kar je dobil 10 K; od teh je moral dati Magistru 2 K; od teh je moral dati Magistru 2 K. Sodišče je vse tri krivce obsodilo, in sicer Albina Magistra na poldrugo leto težke ječe, Stankota Seršen na tri tedne ječe in Petra Betona na en teden zapora.
—	Izpred ljubljanske porote. Ondan je stal pred poroto France Friškovec, 37 let stari sin posestnika iz Mengša, človek nasilne narave, pravi vaški strah, katerega se vse ogiblje in boji. Ta strah je prešel ljudem že tako v kosti, da si ga ne upajo niti naznaniti gosposki zaradi njegovih hudobnih dejanj. Topot je stal pred sodiščem zaradi požiga šupe Jožefa Žnidarja. Pravijo, da vedno zažiga, ali dokazati mu ne morejo. Pri ognju šupe Jožefa Žnidarja sta pogorela tudi Janez Burnik in Ana Robida. Škode je bilo 10,000 kron. Po daljšem posvetovanju se je sedem porotnikov izreklo za njegovo nekrivdo, vsled česar je takoj ječo zapustil. — Potem je prišla na zatožno klop Franca Erjavec, 241etna vdova iz Vojskega. Dne 7. julija je povila nezakonsko dete takd v cunje, da se je zadušilo. Pravi, da je to storila iz sramote. Obsojena je bila na dva meseca ječe.
—	Mica Kovačeva. Franc Matekelj in Franc Kolenc iz Mirne sta delala pri železnici v Stranski vasi. Na stanovanju in hrani sta bila pri posestniku Franc Medicu. Ko sta pa dobila denar izplačan, sta pobegnila, ne da bi poravnala račun. "Ni jih več,” je v jutru dejal Medic, “odnesla sta mi Kolenc 35 K in Matekelj 34 K.” Sedaj pa povprašuje, kje sta. Opozarjamo na. njiju, da se še kdo drugi ne vsede na limanice.
—	Orožništvo je zasačilo omizje ba-zardistov. Znano je, da se k Rudel nu v Novo mesto stekajo ljudje različne vrste. Eden teh se piše Blaževič Janez iz Štajerskega. Ta ima prepovedan povratek v Ljubljano, ker je bil. zaradi hazardiranja že večkrat zaprt. 8. t. m. pa se je pojavil, kakor prej že večkrat, v Novem mestu. Tu je dobil “partnerja” in ga poučil, kako bodeta igrala in si plen delila. Dobila sta več “gimpeljnov” in jih prav do kosti obrala. Orožništvo je prišlo v gostilno, ko so že vsi “suhi” odhajali. Temu možu bi bilo umestno, ker pohaja brez dela, natančno preiskati obisti in mu povedati, da v Novem mestu nima prostora.
—	Aretacije v Ljubljani. 60 let stari krojač Jakob Košak na Krakovskem nasipu je svoji ženi grozil, da jo bo ubil, ker mu ni hotela izročiti nakupne knjižice konsumnega društva. Prestrašena žena je šla po policaja; ko je prišla nazaj, jo je Košak v veži čakal s sekiro in nožem. Njegov mah-ljej je pa prestregel z ženo.došli redar. — Na Dunajski cesti so radi nedovoljenega povratka aretirali 531etno brezposelno postrežnico Terezijo Križman ’iz Imenje vasi pri Moravčah, ki je iz Ljubljane izgnana. — Na P-imski če-
sti je stražnik radi potepuštva aretiral 431etnega brezposelnega podobarja Iv. Jenko iz Cerknega na Goriškem.
—	Za zidanje nove bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu se je nabralo dosedaj 160,(XX) kron zagotovila, stalo pa bo poslopje, kakor kažejo moderni načrti, 500 tisoč kron.
—	Divja zver v zahodnoštajerskih planinah še vedno ni prišla v roke človeški pravici. Dan za dnevom se prikazuje na drugih krajih, mori živino in izgine kakor kafra zopet v neznano smer. Zver mora biti čudno muhasta, ker se ne da vloviti ali ubiti od lovcev, ki prežijo z veliko slastjo nanjo ali nanje, če jih je res več.
—	Šnopsarji psujejo. “Štajerc” je ves divji na slovenske fante in zliva na nje cele golide blata. Zlasti orlovska organizacija mu je trn v peti, zato hujska proti njej na najostudnejši način. Da takih časnikarskih lopovščin ne prepreči državna oblast, se ne čudimo, ker vemo, pod kakšnim pokroviteljstvom stoji šnopsarski “Štajerc”. Vemo pa tudi, zakaj je “Štajerc” tako razjarjen. Med slovensko mladino je njemu za vselej odklenkalo. Kar je še imel zaslepljenih pristašev, te je spravil tja, kamor vodi “Štajerčeva” pot. Mariborske kaznilnice so polne štajer-čijanskih pretepačev in drugovrstnih štajerčijanskih propalic. Velika in boljša večina slovenskih mladeničev pa ne mara več pogubnih "Štajerčevih” potov. Odtod ogorčenje, odtod pobalinsko psovanje. “Štajerc” hujska sedaj proti onim, ki nočejo poginiti v šnopsu, ki nočejo vihteti noža in nočejo več igrati vloge divjakov, ampak se zbirajo v izobraževalnih društvih, se likajo v mladeniških zvezah, se vadijo na telovadnem orodju in imajo v rokah mesto noža — knjigo. Slovenski fantje, le tako fiaprej!
-— Strela ubila devet govedi. V bližini Judenburga na Gornjem Štajerskem je dne 10. sept. strela ubila devet lepih govedi, last posestnika Pichlerja v Aichdorfu pri Judenburgu. Živina se je nahajala na paši ter je ob času nevihte zbežala pod neko drevo, v katero pa je udarila strela in obenem ubila tudi živino. Posestnik trpi veliko škodo, ker je bilo samo štiri komade zavarovanih.
—	Divjak. 22-letni hlapec Alojzij Puff iz Šmarija v Sulmski dolini na Srednjem Štajerskem je bil uslužben pri posestnici Katarini Christian. Dne
4.	septembra je Puff pretepal neko živinče v hlevu, radi česar ga je gospodinja hudo oštela. Puff je bil hudo razjarjen, je razbil v svoji jezi velik škaf in nato še razklal z gnojnimi vilami hišna vrata. Hlapec je nabil tudi gospodinjo z gnojnimi vilami in jo precej težko ranil. Gospodinja je komaj ubežala pred divjakom. Puff ji je bil zopet za petami, podrl jo na tla ter jo je še s petami obdeloval, da je bila vsa krvava ter je postala nezavestna. Pretil je tudi s požigom. Hišni prebivalci so zbežali k sosedu, Puff pa za njimi. Pri sosedu Saengerju, kamor so se skrili begunci, je hotel se sekiro razbiti hišna vrata in je pretil, ubiti vse, ki so v hiši. V kritičnem trenotku je posestnik zbežal k bližnji žandarmerijo, katera je divjaka prijela in ga izročila deželnemu sodišču.
—	Slovanska lekarna v Mariboru. “Marb. Ztg.” se silno jezi, ker je Ta-borskyjevo lekarno “pri Zamorcu” na Glavnem trgu v Mariboru kupil s pomočjo lekarnarja Prulla, Hrvat Dragotin Rajman iz Bistrice na Hrvaškem. Nemec, ki je hotel kupiti lekarno s hišo, ni imel dovolj denarja, a Slovan ga je imel. To jezi Nemce. Ker je Čeh Prull pomagal z denarjem Rajmanu, ga “Marburgerca” hudo psu-
I je in krega.
—	Čedna duša. Dr. Brejčev govor na katoliškem shodu je vzbudil splošno'pozornost. Bavilo se je z njim tudi dunajsko časopisje. Kričavi “Deutsches Volksblatt” se je v, svoji duševni plitvosti v narodnih vprašanjih zaletaval v stvarna izvajanja dr. Brejčeva o narodnosti iz katoliškega, načelnega stališča. Sad tega pustega zmerjanja v “Deutsches V.” je dopisnica brez podpisa, ki jo je dobil dr. Brejc z Dunaja, na kateri je hotel nek renegat olajšati svojo slabo vest tako-le: “Soeben lese ich im “Deutschen Volksblatt” einen offenen Brief vom P. Astner an Sie! Ich frage Sie, wo? und an welcher Schule ? haben Sie !!! die Bildung genossen ? ? Sie sind doch der schaebigste Kerl des Jahrhundert, schaemen Sie sich nicht? und so einen Menschen laesst man in Klagenfurt noch ohne Maulkorb herumlaufen? Vi ste eina svinja, kmet zaroblen! pfuj! Sie wuerden besser fuer einen Mistgabelgesellen passen, als wie fuer einen Dr.l!” “Mir” pristavlja: Takih izbruhov pristen Nemec res ni zmožen, ampak samo renegatska kanalja, človek, ki bi bil res potreben, da se ga pošlje k pastirjem učit se najnavadnejših manir. Zares: Mistgabelkultura! Stavimo glavo, da je pisal dopisnico kak nemškutarski komi, ki je pohajal v nemške šole v slovenskem delu Koroške. Tako vzgajajo šole na Koroškem!
—	Hidroplan na Vrbskem jezeru. Dne 23., 24. in 25. avgusta je imel ob Vrbskem jezeru poizkušnje z letalnim
strojem inženir Hold. Letalni stroj ima namesto običajnih koles spodaj dva čolnička in se tako spusti na vodo in z vode dvigne zopet v zrak. Zato ima ime hidroplan (letalni stroj za na vodo). Vsi poleti so se posrečili. V nedeljo, 31. avgusta je Hold namesto čolničkov pritrdil na letalni stroj kolesa in je poletel ž njim visoko preko Celovca. V sredo, 3. septembra, je ob ugodnem vremenu poletel proti Dunajskemu Novemu mestu.
—	Grozna noč na morju. V nedeljo
7.	sept. pop. se je odpravilo sedem mla deničev iz Devina z barčico na ples k Sv. Križu. Vesljali so za obrežjem mimo Sesljana, a daleč pod Sesljan si niso upali, kajti bližala se je huda ura. Obrnili so torej čoln in veslali nazaj. Morje pa je postalo nevarno in stemnilo se je že tudi popolnoma. Bili so v velikem strahu in nevarnosti, zlasti ker so trepetaje opažali, da jih nese vedno dalje od obrežja. Že kake štiri ure so se borili z elementom, ko so jim valovi naenkrat preplavili ladjico. Bili so naenkrat vsi v vodi. Eni so skušali s plavanjem doseči pol kilometra oddaljeno obrežje, drugi pa so se krčevito držali za rob prevrženega čolna in so klicali na pomoč. Na o-brežje pa je prispel le Herminij Zu-liani po dveh urah obupnega boja z morjem, dočiin so se vsi drugi morali vrniti in se oprijeti prevrnjenega čolna. Slaba bi bila z mladimi izletniki, da ni čul njih onemoglega vpitja resci-pijent finančne straže iz Devina, ki je bil slučajno v službi blizu devinskega pristana. Mož je takoj tekel po pomoč, a ker je bila že polnoči, je komaj našel dva moža na cesti, ki sta odpela prvo barko, s katero sta odjadrala v smer, ou koder je prihajalo vpitje. Na razburkanem morju so rešitelji res našli obupane mladeniče in jih rešili.
—	Oporoka bogate grofice. V Vo-loskem je umrla grofica del Mistro, ki je zapustila občini vse svoje premoženje v znesku 600,000 kron. Njeni italijanski sorodniki, ki morajo gledati glasom njene oporoke skozi prste, pa hočejo njeno poslednjo voljo izpodbiti in dokazujejo, da je delala oporoko pod vplivom nekega hrvatskega odvetnika.
•— Strašna nemoralnost. V Trstu sta bila obsojena vsak na pol leta ječe nad 50 let stari krošnjar G. Gischitz iz Kiseka na Ogrskem in 25 let stara Avguština Bonsingl iz Gradca, ki sta živela v divjem zakonu in imela tako že pet otrok. Strahota razmerja je v tem, da je ona njegova nezakonska hči, kar sta priznala on in ona pred sodiščem. Izjavila sta, da bodeta potem na Ogrskem, kamor bodeta morala iti, zopet tako živela.
HRVATSKO.
—	Hrvaške kmečke zadruge. Leta 1912. je bilo na Hrvaškem s Slavonijo 252 kmečkih zadrug s 37,777 člani. Leta 1910. je bilo 238 zadrug in znaša prirastek zadnjih dveh let samo 14 zadrug.
— Žalosten samoumor meniha. V Obrovcu v Dalmaciji se je zmešalo pravoslavnemu meniku Simeonu Opa-čiču, vsled česar se je vrgel v hudournik, ki teče skozi omenjeni kraj. O-pačič je običajno živel v Monastirju Krupa in je bil vsled svoje skromnosti in radodarnosti zelo priljubljen. Za njim žaluje ljudstvo kakor za očetom.
—	Nesreča s smodnikom. V Go-raždi v Bosni je hotel neki vojak pokazati, tako smodnik razpuhne. Pri tem se je vsled neprevidnosti vžgalo 10 kg smodnika. Trije otroci so bili težko poškodovani in je 71etni sinček narednika Branderja umrl.
—	Belovarčani v Albaniji. Dne 6. sept. je pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belovara odpotoval voj 60 mož 97. pešpolka, ki so namenjeni za varnost komisije, ki ima urediti severne in vzhodne albanske meje. V južno Albanijo je v isto svrho prespe-la italijanska vojaška četa.
Kratki dnevi.
A.	: “Zakaj pa nič ne delaš?”
B.	: “Dan je zdaj pozimi tako kratek, da se ne izplača, da bi z delom pričel!”
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MIRKO MATEKOVICH. Gil&trt, Mini.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došlil
Anton
Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljša pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297
1151 N. Broadway. JOLIET
39B3X9V
N. W. Phone 135 JOS. J	Chicago Phone 2400 r. PLESE
Mesnica	0t Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.	
Postrežba najbolja.	♦ Dobro došli!
NAN zdravnik je izjavil, da je nesmisel braniti otrokom kruha.
Smejo jesti vsak čas in kolikor hočejo.
Iz čiste pekarne.
5c
HLEB
BUTTER
KRUST
KRUH
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji * najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
JbAU	''	- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. BBiimnirniunuimm—uiHMiimuiiimmimiiiiumnin
inniiniiniii»miHinnniinnnimnnnn»nmmmmimi
NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag®
Slovenian
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 191.0
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
cp
mnnnminimiinmnninimn
Salomonovi Rudniki
AFR1KANSKA POVEST.
Angleški spisal H. R. Haggard.	Preložil I. M.
S AL AMONI VI RUDNIKI— (Dalje.)
Pfer jedi smo natlačili pipe in jih prižgali; to je navdalo Infadusa in Skrajfo z začudenjem. Kukuancem je bila očividno neznana nebeška uporaba tobaka. Rastlina pa je rastla pri njih v veliki meri, vendar so jo oni kakor Zulu rabili samo za njuhanje in je v obliki za kajenje niso poznali.
Kmalu nato sem vprašal Infadusa, kdaj bomo nadaljevali svoje potovanje, in zelo me je veselilo slišati, da se vrše priprave, da bomo mogli odriniti naslednjega dne; seli so bili že odposlani, da obveste kralja o našem prihodu. Kralj Tvala je bival v svojem glavnem mestu, ki je bilo znano pod imenom Lu, ter se pripravljalo za veliki vsakoletni praznik, ki so ga obhajali v prvem tednu meseca junija. Pri tej priliki so bili zbrani vsi polki iz-vzemši nekatere oddelke, ki so jih pustili po deželi za stražo; vršila se je pred kraljem velika parada; obenem je bil tudi veliki vsakoletni lov na čaro-dejce, o katerem kaj več pozneje.
Odriniti smo hoteli zjutraj in In-fadus, ki nas je nameraval spremljati, je dejal, da dospemo v Lu drugega dne ponoči, ako nas ne bo zadržala kaka liereča ali narasle reke.
Ko so nam podali to sporočilo, so se naši obiskovalci poslovili in odšli. Mi pa smo uredili stražo in se trije vrgli na posteljo in spali sladko spanje utrujenih, četrti pa je bil na straži, da pazi na morebitno izdajstvo.
DEVETO POGLAVJE.
Kralj Tvala.
Ni potrebno, da bi na dolgo in široko popisoval dogodke našega potovanja v Lu. Rabili smo tja dva dobra dni hoda po Salomonovi cesti, ki je držala naravnost v osrčje dežele Ku-kuancev. Zadostuje naj, ako povem, da je bila dežela vedno bolj bogata in krali (vasi) s svojimi pasovi obdelane zemlje vedno bolj in bolj številni. Zgrajeni so bili vsi na isti način kakor prvi, ki smo ga videli, in stražile so jih številne čete. V deželi Kukuan-cev je kakor med Zulu in Masajci vsak telesno zmožen človek vojak, tako da je cela narodova moč na razpolago za vojske, napad ali obrambo. Med potom nas je dohitelo na tisoče vojakov, ki so korakali v Lu, da bi se udeležili velike letne parade in svečanosti in številnejših vrst čet nisem nikdar videl. Drugega dne smo se ob solne nem zahodu nekoliko ustavili, da se odpočijemo vrhu nekih višin, čez katere je vodila cesta, in tam se je širilo na lepi in rodovitni ravnini mestu Lu. Za mesto domačinov je bil to ogro men prostor, celih pet milj okoli in okoli; naokrog pa so bili zunanji krali, ki so služili pri slavnostnih prilikah za nastanjevanje vojakov, proti severu pa se je dvigal dve milji daleč čuden grič, ki je imel obliko podkve in s katerim smo se pozneje natančneje seznanili. Lega mesta je bila zelo lepa; skozi sredo krala je tekla reka, ki ga ■je delila v dva dela, čez vodo je vodilo več mostov; morebiti je bila to ona reka, ki smo jo videli z bregov Sabi-nih gora. eŠstdeset ali sedemdeset milj daleč proč so se dvigale iznad ravnine tri velike s snegom pokrite gore,.ki so tvorile nekak trikot. Oblika teh gora je bila različna od one Sa binih vrhov in je bila zelo strma in skalovita, mestoma gladka in zaokro žena.
Infadus nas je videl, ko smo gledali tja in je opomnil:
"Tamkaj je konec ceste," je dejal in kazal na one gore, ki so bile med Kukuanci znane pod imenom "Trije čarodejci”.
"Zakaj je tam konec?"’ sem vprašal.
"Kdo ve?” je odgovoril in zmajal z ramo, "gore so polne jam in med njimi se nahaja velika globel. Tjakaj so imeli modri starih časov navado hoditi, da dobe ono, po kar so prišli v to deželo, in tamkaj so sedaj pokopani naši kralji na 'Kraju smrti’.”
"Po kaj so prihajali?” sem vprašal radovedno.
"Ne, ne vem. Moji gospodje, ki pri bajajo iz zvezd, bi morali to vedeti,” je odgovoril s hitrim pogledom. Gotovo je vedel več, kakor je hotel pove dati.
"Da,” sem nadaljeval, “prav imaš, na zvezdah vemo mnogo stvari. Cul sem n. pr., da so modri starih časov ' prihajali v te gore po svitle kamene, lepe igrače in rumeno zlato.”
"Moj gospod je moder,” je odgovoril hladno, “jaz pa sem samo otrok in ne morem govoriti s svojim gospodom o takih stvareh. Moj gospod mora govoriti s staro Gagul v kraljevem mestu, ki je celo tako modra kakor moj gospod,” in obrnil se je v stran.
Kakor hitro je odšel, sem se obrnil k ostalim in pokazal na one gore. “To so Salomonovi dijamantni rudokopi,” sem rekel.
Umbopa je 'stal pri njih očividno zatopljen v svoje misli kakor navadno jn je ujel moje besede.
“Da, Makumazan,” je rekel v zuiu-škem narečju, “dijamanti se nahajajo tam in ti jih boš dobil, ker vi beli možje tako zelo ljubite igrače in denar.”
"Kako veš ti o tem, Umbopa?” sem vprašal ostro, ker nisem imel rad nje-
govega skrivnostnega govorjenja.
On pa se je nasmejal. “Sanjalo se mi je o njih ponoči, o beli možje,” je rekel, nato pa se je zavrtil na peti in odšel.
"Kaj vendar,” je dejal Vojnovič, “ima naš črni prijatelj?- On ve več kakor se mu zljubi povedati, to je jasno. Mimogrede rečeno, gospod Bo-rovski, ali je kaj čul o mojem bratu?” “Ničesar; vprašal je vsakega, s katerim se je sprijaznil, toda vsi zatrjujejo, da nikdar niso videli nobenega belega človeka.”
“Ali mislite, ali je sploh prišel semkaj?” je opomnil Tomič, “kajti mi smo prišli sem samo po čudežu; ali je mogoče, da je prišel brez zemljevida?”
“Ne vem,” je rekel Sergij Vojnovič žalostno, “vendar mi nekaj pravi, da ga bomo našli.”
Počasi je zašlo solnce in nato je nastala naenkrat taka tema, da bi jo bilo skoro prijeti. Nobenega prehoda ni bilo med dnevom in nočjo, kajti v tej zemljepisni širini ni mraka. Sprememba dneva v noč je nagla in popolna, kakor sprememba življenja v smrt. Solnce je zašlo in zemlja je bila zavita v sence. Toda ne za dolgo; kajti tam na vzhodu se zažari; nato se prikaže okrogel rob srebrne svetlobe in kmalu pogleda poln lok vzhajajočega meseca čez plan in razliva svoje goreče žarke daleč naokoli in napolnjuje zemljo v bledim svitom.
Stali smo in opazovali ljubki prizor, zvezde pa so bledele pred tem častitim veličanstvom in naša srca so se čutila vznesena vzpričo lepote, ki si je nismo mogli predstavljati, še manj popisati. Moje življenje je bilo divje, in malo je bilo stvari, ki so bile vredne, da sem živel, in ena izmed njih je, da sem videl vzhajati mesec nad deželo Kukuancev. Kmalu nato je naša premišljevanja prekinil naš vljudni prijatelj Infadus.
“Ako so moji gospodje izpočiti, gremo dalje proti Lu, kjer je pripravljena za moje gospode koča za današnjo noč. Mesec sedaj lepo sveti in tako ne bomo mogli zgrešiti pota.”
Bili smo zadovoljni in tekom ene ure smo bili blizu mesta, ki se je videlo naravnost neskončno veliko, kakor so kazali tisočeri ognji dvorišč. In Tomič, ki je vedno ljubil slabe dovtipe, ga je nazval “Brezmejni Lu”. Kma lu nato smo dospeli do okopovega jarka z dvigljivim mostom, kjer nas je sprejelo rožlanje orožja in glasno klicanje straže. Infadus je povedal geslo, ki ga nisem mogel slišati, nato je straža pozdravila in mi smo šli dalje do glavne ulice velikega mesta. Po skoro polurni hoji mimo neštevilnih vrst koč se je Infadus ustavil pri vratih male skupine koč, ki-so obdajale majhno dvorišče ter nas obvestil, da so to naša “borna” bivališča.
Stopili smo notri in opazili, da je bila za vsakega izmed nas pripravljena ena koča. Te koče so bile boljše, kakor vse, kar smo jih videli do sedaj,
in v vsaki se je nahajala kar najboljša postelja iz kož, ki so bile razgrnjene preko modrocev dišeče trave. Tudi večerja je bila pripravljena za nas, in kakor hitro smo se umili z vodo, ki je stala v lončenih vrčih pripravljena, nam je nekoliko mladih žensk lične zunanjosti prineslo praženega mesa in sočnatih koruznih storžev, lično razvrščenih na lesenih krožnikih ter so nam vse to z globokimi pokloni ponujale.
Jedli smo in pili, nato pa smo se vtrujeni od dolgega potovanje vrgli na svoje postelje, ki so jih na našo prošnjo znesli vse v eno kočo, — varnostna odredba, vzpričo katere so se ljubke mlade Kukuanke prisrčno smejale.
(Dalje prih.)
Fred Sehritig Brewing Co.
Kdor kaj išče za vsakokratno priobčen je po 25c.
Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
Na znanje vojaškim begunom.
C.	in kr. avstro-ogrski konzulat v Denveru, Colo., naznanja z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju najvažnejše točke o polajšanju sod-nijskega postopanja radi begunstva in zamujene dolžnosti nabora. Naznanilo se tiče zlasti Belokranjcev, kateri so naprošeni, da naj se vrnejo v domovino.
Nadalje naznanja c. in kr. ministrstvo zunanjih stvari, da je c. k. pravosodno ministrstvo naročilo državnemu pravdništvu v Rudolfovem, da naj milostno postopa v slučajih kazenskih obsodb, katere se tičejo prekršenja vojnega zakona in da se naj posebno ozira na kritične razmere črnomaljskega okrajnega glavarstva, da se vse tozadevne kazni zmanjšajo in da se naj vsaka prošnja za pomiloščenje usliši.
Položaj na Kitajskem.
Washington, D. C., 30. sept.—Ameriško poslaništvo v Pekingu je brzojavilo danes državnemu departmentu, da so se voditelji vladne in nasprotne stranke nove ljudovlade kitajske zedinili v predsedniškem vprašanju, ki se je smatralo za glavni vzrok obstoječih različnosti mnenja. Čakati nočejo šele ra sprejetje nove ustave, nego izvršiti volitev predsednika že v najkrajšem času. Potrebne priprave se že pričenjajo. Izvoljen bo prejkone sedanji začasni predsednik Juanšikaj in vpeljan dne 10. oktobra, na prvo obletnico upora v Vučangu, ki je povzročil, da je bila dinastija Mandžu vržena s prestola.
Za mnoštveni umor.
Pariz, 2. okt. — Doslej neznan iz-najdnik, Sava Rogozea, je izumil najdbo, ki utegne povzročiti prevrat v topništvu. Gre za sproževanje topov brez poka, dima in plamenov. Tozadevni poskusi, ki so se vršili v navzočnosti strokovnjakov, so uspeli in upravičujejo do gorenje domneve.
Rogozea se je posluževal za svoje poskuse starega topa iz leta 1830. Dasi se je rabil močan naboj smodnika, vendar niso slišali navzočniki nobenega poka in zapazili nobenega za-svita. Krogla je obtičala v oddaljenosti 1200 metrov. Dognali so, da bi se bila dosegla z modernim topom oddaljenost 3000 metrov.
Rogozea trdi nadalje, da je naredil top, ki stane samo 300 frankov ali $60, ki ga lahko nosita dva moška in ima v, oddaljenosti 7000 metrov še prebojno moč.
l____ Statement of the Ownership, Management, Ete.
of AMERIKANSKI SLOVENEC published semiweekly at Joliet, Illinois, required by the Act of August 24, 19121
President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois.
Secretary—William Grayhack, Joliet, Illinois.
Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois.
Editor—Rev. J. Kranjec, Joliet, Illinois.
Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois.
Publishers—Slovenic-American Printing Co., Joliet, Illinois.
OWNERS:
Anton Nemanich, Joliet, Illinois. John Grayhack, Joliet, Illinois. William Grayhack, Joliet. Illinois. Rev. J. Kranjec, Joliet, Illinois. Joseph Dunda, Joliet, Illinois. George Loparec, Joliet, Illinois. Jos. Legan, Joliet, Illinois.
Michael Kochevar, Joliet, Illinois. Mrs. M. Buh, Pueblo, Colorado. Mrs. J. Zelko, Joliet, Illinois.
R. T. Kelley, Joliet, Illinois. Math. Grayhek, Joliet, Illinois. Anton Pasdertz, Joliet, Illinois.
¡wLi-aJ Lilii. 1 I--:, i i .J I.
Known bondholders, mortgages, per cent or more of tal amount of bonds, None.
and other Security holders, holding 1 mortgages, or other securities:
SLOVENIC-AMERICAN PRINTING CO.
WILLIAM GRAYHACK, Secretary.
Sworn to and subscribed before me this 3rd clay of October, 1913.
JOSEPH KLEPEC,
(Seal.)	Notary Public.
My commission expires Nov. 5th, 1914
I Joliet Citizens Brewing Co-
5	North Collins St., Joliet, 111.
* IPiit© Elk: Brand” pivo \
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. !
NAPRODAJ DVE LOTI IN HIŠA s 4 sobami in pohištvo, hlev, konja in voz. Nick Žugel, 1601 N. Hickory §t., Joliet, 111.	4-73
NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet,
111.,	prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111.
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
DELO (LAHKO HIŠNO) DOBI dekle, ki zna tudi angleško ali nemško. Vprašaj na 211 . S. Joliet St., Joliet, 111.	8t
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACW
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet
Prijateljem in znancem naznanj da sem kupil Mauserjev salun, kjer at lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina im drma*
pijače.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic!
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelce jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni Pridite torej ii poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežbe j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nat v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*.
Chic. Phone 2768. N. W. Phoae lili

Oscar J. Stephen
Sobe 201 in JOLIET,
02 Barber Bdg. ILLINOIS.
J A "V I'í X NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
EftINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
»K.« PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
«•IS S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se iitientije
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Otta telefona 405.	S. Blaff St.. Joliet, 111.
K. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
£. podpredsednk:.........Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:...............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:...............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:.........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
13343 Frank Bosnar, star 44 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 2. sept. 1913. Vzrok smrti: Ubit od železničnega voza. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. okt. 1908. Razred 5.
¿125 Peter Kuzma, star 34 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 18. junija 1913. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. okt. 1903. Razred 2.
4407 Frank Mravintz, star 28 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. Vzrok smrti: Jetična pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avg. 1902. Razred 1.
2676 John Muhvič, star 45 let, član društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., umrl 6. sept. 1913. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. jan. 1908. Razred 5.
12473 Lovrenc Prepadnih, star 34 let, član društva Marija Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo., umrl 1. avg. 1913. Vzrok smrti: Pobit v premogokopu. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 13. nov. 1907. Razred 3.
17746 Bernard Kelin, star 30 let, član društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., umrl 26. julija 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. avg. 1911. Razred 3.
19052 John Kos, star 33 let, član društva sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., umrl 14. avg. 1913. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. marca 1913. Razred 4.
■4769 Johana Fink, stara 40 let, članica društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrla 26. avg. 1913. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. .Zavarova-na za $500. Pristopila k Jednoti 11. dec. 1910. Razred 5.
5#84 Frančiška Poznajevšek, stara 45 let, članica društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., umrla 6. sept. 1913. Vzrok smrti: Rak na jetrih in žolču. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 9. okt. 1911. Razred 6.
Ta mesec je naložena posebna naklada po 10c na vsacega člana in članico
i»; sicei v pokritje stroškov za knjige in drugo tiskovino. Ta naklada je razpisana po določilu in zaključku gl. odbora K. S. K. Jednote z dne 18. jul. 1912. Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19653 Josip Kovačič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19654 Anton Laurič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19655 Franc Polenik, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19656 Josip Šinkovec, roj 1894,'zav. za $1000, 1. razred; 19657 Alojz Habazin, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 19658 Jakob Turšič, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 19659 George Rozman,	roj 1890, zav. za	$1000, 2. razred;	19660 Josip Zajc,
roj 1890, zav. za $500,	2. razred; 19661	Franc Demšar,	roj	1891, zav. za
$500, 2. razred; 19662 Anton Škoflanc, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 19663 Franc Žibert, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 19664 Josip Riberšek, roj 1888, zav. za $500,	3. razred; 19665	John Kraševec,	roj	1885, zav. za
$1000, 3. razred; 19666	Franc Kos, roj 1880, zav. za $500, 4.	razred; 1966/
Josip Omerza, roj 1882, zav. za $500, 4. razred; 19668 Martin Arch, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 19669 Franc Supanc, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 19670 Peter Komačar, roj 1878, zav. za $500, 5. razred; 19671 John Dedich, roj 1878, zav. za $500, 5. razred, spr. 7. sept. 1913.
Dr. št. 195 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19672 Martin Govednik, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 19673 Josip Zamejc, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 19674 Thomas Pleše, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 19675 Anton Grubar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. sept. 1913. Dr. št. 302 člana.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19676 Jurij Kolbezen, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 19677 Martin Jelenich, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19678 Josip Jert, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19679 John Dremelj, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. sept. 1913. Dr. št. 284 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 19680 Franc Vrabec, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19681 Josip Zupančič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21. sept. 1913.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 19682 Josip Oberman, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, 19683 Blaž Dule, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19684 Franc Pograjc, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19685 Gregor Cater, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 19686 Anton Lešnikar, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19687 Anton O-mahen, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. sept. 1913. Dr. št. 234 čl.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 19688 Peter M. Knego, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. sept. 1913.	Dr. št. 161 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 19689 Ivan Glava, roj 1889. zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. sept. 1913.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 19690 Alojz Ljubič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19691 Anton Skull, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 19692 Anton Glinšek, roj 1897, zav. za $500, 1. razred; 19693 Alojz Kračman, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 19694 Anton Ma-ren, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 19695 Ivan Verbič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19696 Franc Duša, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 19697 Alojz Somrak, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 19698 Ivan Brodnik, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 19699 Alojz Strojin, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 6. sept. 1913.	Dr. št. 391 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 19700 Ivan Suhadolec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19701 Paul Dolinšek, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 217 članov.
H društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 19702 Josip Čemas, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19703 Josip Frketič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 19704 Josip Starešinič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred; 19705 Ignac Ra-dakovič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 7. sept. 1913. Dr. št. 160 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 19706 Ivan Vodopivec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19707 Anton Vodopivec, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. avg. 1913.	Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19708 Jurij Arlič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 19709 Anton Pavlovič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. sept. 1913.	Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, lih, 19710 Jakob Primožič, roj 1894, zav. za $1C09. h razred; 19711 Ivan Siranovič, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 198 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 19712 Josip Kuzmič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. sept. 1913.	Dr. št. 57 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 19713 Rudolf Kordič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, 19714 Ivan Gašperič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 239 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 19715 Franc Grigo, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 19716 Franc Adamick, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred;
19717 Martin Stefanich, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred spr. 14. sept.
,191.3-	Dr. št. 139 članov.
K društvu, sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 19718 George Novosel, roj 1884.
zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. sept. 1913.	£)r št 135 članov
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 19719 Franc Frol, roj 1894^ zav. za $1000, 1. razred, 19720 Anton Sterle, roj 1887, zav. za $1000, 3 raz-red, spr 14. sept 1913.	Dr. št. 205 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 19721 Ignac Sabol, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 21. sept. 1913.	Dr. št. 79 članov
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 19722 Alojz Omahen, roj 1888^ zav. za $1000, 2. razred; 19723 Anton Kanc, roj 1881, zav. za $1000 4 raz' red, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. ^'članov
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 19724 Nikola Trdina, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19725 Stanislav Kireta, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 19726 Rok Družak, roj 18z4, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. sept 1913
,. ,	T _	„	Ur. št. 74 članov.
K društvu sv. Jan. Ev. 65, Milwaukee, Wis., 19727 Franc Sašek, roj 1893, zav za $1000, 1. razred, spr. 14. sept. 1913.	. Dr. št. 122 člknov
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 19728 Matevž Vrtnik, roj 1885, zav za $1000, 3. razred, spr. 11. sept. 1913.	Dr. št. 68 članov.
K društvu Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19729 Ivan Jerič, roj 1895. zav. za $1000, 1. razred; 19730 Franc Zabret, roj 1890, zav. za $1000 2 razred; spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 177 članov’
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 19731 Josip Varšek, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 79 članov
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, Uh, 19732 Friderik Troppe, roj 1897, zav za $1000, 1. razred, spr. 14. sept. 1913; 19733 Anton Laurich, roj 1894, zav za $1000, h razred, spr. 16. sept.; 19734 Ignac Mahkovic, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. sept.; 19735 Leopold Adamič, roj 1886,’ zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. sept. 1913.	Dr.	št. 98 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 19736 Mato Kušan, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19737 Josip Maradin, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred; spr. 9. sept. 1913.	Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Petra in Favla 91, Rankin, Pa., 19738 Stefan Borkovič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 19739 Vide Slobodnjak, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. sept. 1913.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 19740 Anton Kozlevčar, roj 1897, zav. za $1(XX), 1. razred, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, Uh, 19741 Mate A. Obranovič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 19742 Franc Wukelich, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, Uh, 19743 Andrej Lužar, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19744 Alojz Jakše, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. sept. 1913.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19745 Matija Kastelic, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19746 Alojz Martinčič, roj 1896, zav. za $500, h razred; 19747 Josip Žagar, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 19748 Ivan Rupnik, roj 1894, zav. za $1000, 1. razredi 19749 Jakob Korošec, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 19750 Makso Horvatič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 19751 Franc Bužga, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19752 Josip Klobučar, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 19753 Ivan Pevc, roj 1874, zav, za $1000, 5. razred; 19754 Ivan Mamič, roj 1876, zav. za $1000,,5. razred; spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 91 članov.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 19755 Ivan Šiljevivac, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19756 Anton Jakič, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 19757 Jakob Grželj, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 19758 Ivan Jere, roj 1888, zav. za $500, 3, razred; 19759 Josip Vrečar, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 19760 Jurij Smrekar, roj 1869, zav. za $500, 6. razred; spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 36 članov!
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 19761 Jakob Vrhove, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. sept. 1913.	. Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 19762 Franc Jamnik, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. sept. 1913,	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 19763 Anton Zorman, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19764 Franc Videc, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; spr. 17. sept. 1913.	Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19765 Alojz Krevs, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred: 19766 Martin Zagorc, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 19767 Pavel Šuštar, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 19768 Frank Smuk, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. sept. 1913.
Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 19769 Albreht Šinčič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 19770 Karol Lovše, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. sept. 1913.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 19771 Ivan Grbec, roj 1896, zav, za $500, 1. razred; spr. 20. sept. 1913.	Dr. št. 52 članov,
K društvu sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 19772 Alojz Valant, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 19773 Franc Rajer, roj 1885, zav. za $1000, 3. raz- i red; 19774 Jernej Stanfil, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 19775 Josip Rolih, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; spr. 7, sept. 1913. Dr, št. 23 čl, MUEflTOnU ČUKI
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13349 Alojz Oberstar, 6754 Marka Govednik, 13192 Josip Virant, 27. sept. 1913.	Dr. št. 172 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, lih, 17207 Jos. Jamnik, 2. sept. 1913.
Dr. št. 215 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 5783 John F. Grahek, 6545 Josip Madronič, 16600 Josip Špehar, 6972 Peter Mihelič, 8795 John P. Zunič, 12671 Marka Koce, 15245 Peter Staudohar, 6903 Franc Mihelčič, 19457 Nikol. Belopavlovič, 24. avg. 1913,	Dr. št. 258 članov.
Od društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 18640 Andrej Takač, 28. avg.
1^13.	Dr. št. 156 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Ta., 11163 Franc Vilhar, 26. sept. 1913.
Dr. št. 77 članov.
Od	društva	sv. Jožefa	43, Anaconda, Mont., 18779	John	B. Urich, 23. sept.
1913.	_	Dr. št. 79 članov.
Od	društva	Mar.	Sed.	Žalosti 50, Allegheny, Pa.,	19113	Josip Gorše, 17392
John Rozan,	18740	John Planinac, 11591 Blaž Rebac,	24. sept. 1913.
Dr. št. 237 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 9653 Mihael Sopčić, 7. sept. 1913.	Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16182 Alojzij Podržaj, 30. sept.
1913.	Dr. št. 136 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 18939 Frank Toni, 23. sept. 1913.
Dr. št. 62 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18303 Josip Matiček, 24.
sept. 1913.	Dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 19216 Anton Žeger, 23. sept. 1913.
Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 5621 John Kakar, 25. sept.
1913.	Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16114 Ivan Knikof, 16205 Anton Eršte, 16489 Ivan Smolič, 5200 Mihael Arh, 7. sept. 1913.
Dr. št. 29 članic.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 18615 Matija Tomc, 17. sept. 1913.
Dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12247 Josip Lauše, 7598 Fr. Brunat, 21.
sept. 1913.	Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 9461 Jurij Jakovec, 19. sept. 1913.
Dr. št. 56 članov.
Od društva Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 19359 Ivan Majnarič, 18429 Matija Majnarič, 16495 Vinko Mihelčič, 7871 Miha Tomašič, 19124 Luka Furlan, 23. sept. 1913.	Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19287 Josip Muc, 18280 Fr. Ahec, 25.
sept. 1913.	Dr, št. 94 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 16125 Alojzij Kordeš, 14071 Karol Lavrič, 16951 Albert Renka, 13699 John Miketič, 10. sept. 1913.
Dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15659 Franc Gnilac, 17559 Jakob Beg, 15553 Tomaž Podvrženic, 10007 Josip Haramija, 13. sept. 1913.
Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16550 Matija Bohte, 14. sept. 1913.
Dr. št. 75 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12871 Anton Varšek, 30. sept. 1913.
Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17742 John Bohte, 18485 Tomaž Bajt, 18985 Anton Miklič, 23. sept. 1913.	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Družine 109 Aliquippa, Pa., 18000 Nikolaj Frketič, 20. sept.
1913.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18356 Josip Valenčič, 21. sept.
1913.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 18036 Anton Pahula, 21. sept. 1913.
Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 17237 John Smrekar, 13083 Maks Keržišnik, 23. sept. 1913.	Dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 19207 Marka Komadina, 7. sept. 1913
Dr. št. 13 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 16616 Ivan Kastele, 20. sept.
1913.	Dr. št. 19 članov.
Od društva sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 19046 Anton Udovič, 19352 Fr. Debevc, 24. sept. 1913.	Dr. št. 19 članov.
(Op. upravništva. Radi pomanjkanja prostora smo morali konec dolgega poročila iz urada gl. tajnika K. S. K. J. odložiti na prihodnji teden.)
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4557 Fr. Pirnat, 9219 Jakob Gregorič, 7161 Matije Ule, 20. sept. 1913.	I. dr. št. 178 članov. II. dr. št. 108 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7063 John Skoda, 2530 John Hočevar, 2321 Franc Hočevar, 19 sept. 1913,	I. dr. št. 175 članov. II. dr. št. 99 članov.
Cfd društva sv, Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa.. 4552 Martin Strajner, 23. sept. 1913.	I. dr. št. 74 članov.
II. dr. št. 62 članov.
.Od društva sv, Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, Ul.. 8949 Josip Gornik, 7. sept. 1913. I. dr. št. 94 članov. II. dr. št. 298 čl.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13797 Josip K. Bohte, 14. sept. 1913. I. dr. št. 266 čl.
II. dr. št. 204 člane.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18482 John Težak, 15. sept 1913. I. dr. št. 96 članov.
II. Ar. št. 63 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15754 Jožef Panjan, 25. sept. 1913. I. dr. št. 28 članov.
II. dr. št. 160 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 6625 John Koprivec, 21. sept. 1913. I. dr. št 83 čl. II. dr. št. 67 čl.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 12562 Ludvik Andolšek, 14. sept. 1913. I. dr. št. 57 članov.
II. dr. št. 109 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 18919 Martin Šuštarič, 12. sept. 1913.
Dr. št.' 267 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 13665 Josip Birsa, 18. sept. 1913.
Dr. št. 78 članov.
K dituštvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 18596 Blaž Sporčič, 20. sept. 1913.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, 1. sept. 1913.
Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4875 Fr. Mueller, 14. sept. 1913.
Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 18749 Alojzij Strah, 12601 Anton Lo-rinc, 7. sept. 1913.	Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 18819 Frank Može, 2. sept. 1913.
Dr. št. 24 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 13825 Josip Mavravič, 7. sept. 1913.
Dr. št. 24 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 18971 Jok« Špehar, 8. sept. 1913.
■	Dr.	št.	49	članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18400 Jurij Malešič, 11275 Janko Simtmovič, 8. sept. 1913.	Dr. št. 97 članov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17043 Jakob Privec, 14. sept. 1913.	Dr.	št.	110	članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16966 Ignac Miklaučič, 28. sept.	1913.	Dr.	št.	54	članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, Ul., 4818 John Kenk, 14. sept. 1913.
Dr. št. 176 članov.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18494 Mihael Rupar, 222 Jurij Dajčman, 11503 Josip Simonič, 18495 Fr. Struna, 7586 Franc Mustar, 90 Matija Grahek, 29. sept. 1913.	Dr. št. 296 članov.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, Uh, 17525 Franc Verščaj, 20. sept. 1913.
Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, lih, 18831 Math. Urbanc, 23. sept. 1913.
Dr. št. 117 članov.
Od društva sv. Jožefa 17. Forest City, Pa., 16434 Louis Jamnik, 14. sept. 1913.
Dr. št. 230 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17497 Anton Ercegovič, 21. sept. 1913.	Dr. št. 133 članov.
UGODNA PRILIKA
Za vse, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni.
V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcerm se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na:
LOUIS BEWITZ
198 FIRST AVENUE,
MILWAUKEE, WISCONSIN.
10 Cigarettes
Kadite najboljše
NEBO
1 CORK TIP
CIGARETTES
Ni jim para
“so izvrstni”
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.

J r\	------ STRANI OBSEGA ------
43(JVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
, prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.


IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 8. okt. — Zanimanje za veliki “fair” v korist naše nove župnijske šoie raste od dne do dne. To se kaže tudi v pošiljanju daril, ki bodo izžrebana na “fairu”. Doslej so bili darovani sledeči predmeti; 1. Blazina za zofo. 2. Namizni prt. 3. Svetilnica za sprejemno sobo. 4. Fotografija pokojnega č. g. F. S. Šušteršiča. 5. Marijin kip. 6. Gugalni stol. 7. O-semindevetdeset funtov moke. 8. Orgije, majhne za v hišo. 9. Škatla smotk. 10. Dva tona premoga. 11. Obleka za dvanajstletnega dečka. 12. Deset dolarjev v gotovini. 13. Štirje stoli. 14. Sod moke. IS. Pol ducata srebrnih žlic. 16. Umetelska slika Matere Božje v okviru. 17. Podoba sv. Cecilije. In poleg vseh teh lepih daril še avtomobil, doslej najlepši dar, ki ga je naklonil za “fair” v korist naši šoli g. John D. Strutzel, kakor smo že poročali. Imena darovalcev ostalih daril priobčimo po žrebanju, obenem z imeni srečnih dobitnikov. — Še enkrat naznanjamo, da stane tiket za srečkanje avtomobila samo SO c, in ta tiket bo obenem veljaven kot vstopnica za vse štiri večere šolskega “faira”, Ta tiket si lahko kupite v župnišču ali pa pri naših slovenskih trgovcih in salunar-jih.
—	Č. g. Valentin Mihelič, ki je prišel nedavno iz stare domovine in bival zadnje tri tedne kot ljub gost v našem župnišču, je odpotoval danes v Brooklyn, N. Y., kjer bo nameščen kot pomožni duhovnik v župniji preč. g. Kazimir Zakrajška.
—	V oktobrski izdaji znanega nabožnega mesečnika “Ave Maria” čitamo: V Jolietu, 111., bojo imeli veliki cerkveni “fair” v korist šole, namreč za zidavo novega šolskega poslopja. Upamo, da bojo župljani krepko sodelovali, da bo imel “fair” velik uspeh, da si postavijo prepotrebno šolsko poslopje. Joliet ima najlepšo slovensko cerkev v Ameriki. Ali bi ne bilo v čast Jolietčanom, ko bi si postavili tudi najlepšo šolo? Pogum velja! Na delo za dober uspeh “faira”!
—Prejeli smo in priobčujemo: Stavba nove slovenske jolietske šole hitro napreduje. Česar nismo verjeli, sedaj vidimo. Navdušeni Slovenci se niso zbali ogromnih dolgov, ki že ležijo na njih ramah, ter so se nevstrašeno o-klenili ideje prepotrebne nove šole. Šolsko poslopje raste od dne do dne. Že sedaj je razvidno, da bo stavba zelo praktična in da bo vse urejeno v najmodernejšem slogu. Centralna kurjava, prostorne zračne sobe bodo preskrbljene številnim šolarjem, ki se sedaj morajo pokoriti in iskati prostora •y- treh poslopjih, to je v stari cerkvi, v leseni šoli in v blizu župnišča najeti biši. — Kar je pri tem slovenski jo-lietski naselbini koristnem podjetju najbolj hvalevrednega, je požrtvovalnost tukajšnjega župnika Rev. John Kranjca, ki je s svojim človekoljubnim nastopom prepričal ljudi o potrebi te stavbe ter se ni ustrašil skrbi, ki mu jo bo prineslo plačevanje obresti. To se pravi res “korajžo imeti" za dobro stvar. — Kakor rečeno, delo hitro napreduje in Rev. J. Kranjec z neumor-nostjo pazi na delavce ter od zore do mraka pri vsem obilnem dušnem pa-stirovanju s svoj-o navzočnostjo skrbi, da bi bilo delo tudi pošteno ter da bi stavba res odgovarjala svojemu namenu. — Eno vprašanje mi prihaja pod pero, ko to pišem. Kaj bi ne bilo priložno sedaj, ko se že toliko dela in zida, omisliti si dvorano, ki naj bi uredila prostor številnim slov. društvom ob nedeljskih sestankih ali o času sej? Koristne knjige in dobri časopisi bi Slovence vse drugače izobraževali ne g<5 saloni in vesela slovenska pesem, ki bi jo zapel kak pevski odsek, bi bolj razvedrila lice nego preobilo zavžito pivo. To je samo ena misel, pa ne zamerite ji, ker ni hudobna. — X.
—	V hrvatski cerkvi imajo danes sv. birmo. Veseli dogodek so snoči naznanjali mestu z lepim pritrkava njem na zvonove.
—	Izobr. dr. “Slovenija” bo imelo v nedeljo, dne 12. t. m. zvečer ob 8. uri važno sejo zaradi plesne veselice, ki se ima prirediti še tekom tega meseca. Tem potom se vljudno vabijo na nedeljsko sejo vsi cenj. člani in članice.
, *— Na obisku. Iz Forest City, Pa., so dospeli na obisk v Joliet snoči (torek) gospa Marija Zalar, 68 let stara mati g. Josipa Zalar, gl. tajnika K. S. K. J., potem g. John Drašler, ki je že bival tukaj, in njegova 12!etna sestra Josipina.
—	Dr. Ivec poroča s Svoje farme: “Pocahontas, Iowa, 6. okt. Na lepega zajca sem trikrat ustrelil in ga skoro •zadel. Pa ga že še dobim v pest.” No —lovski blagor!
—	Hvalevredno. Do stoinpetdeset nkaželjnih priseljencev raznih narodnosti se je zglasilo za večerno šolo v Centralnem šolskem poslopju že prvi večer, to je zadnji ponedeljek, in pričakovati je, da bo letos pohajalo to večerno šolo nad dvesto moških in ženskih oseb. Šolski predstojnik Maue pravi, da so zglašenci večinoma Italijani, Slovenci in Nemci. Kdor ni u-tegnil priti ta teden, naj se zglasi v
cenjenem listu in Vam želim obilno uspeha in naročnikov. S pozdravom Anton Gregorich mlajši.
večerni šoli prihodnji ponedeljek, potem bo za letos prepozno.
—Novi državljani. Triindvajset ino-strancev je bilo v ponedeljek v okrožnem sodišču pri izkušnji za naturalizacijo, in dvajset je bilo potrjenih, med njimi več Slovencev, in ti dobe v soboto druge državljanske papirje. Zavrnjeni so bili trije, med njimi neki John D., ki je najbolj imenitno odgovarjal. Vprašanje: "John, kdo dela zakone Združenih Držav?” Odgovor: “Mister President.” Vprašanje; “Kdo dela zakone za Illinois?” Odgovor “Mister President.” Vprašanje: "Kdo dela zakone za mesto Joliet?” Odgovor: "Mister President.” Vprašanje: “Kje se delajo zakoni za Združene Države?” Odgovor: “Chicago.” “Dovolj, John,” je rekel izpraševavec, “pridite v decembru na nov poskus.”
—- Peš okoli sveta. Te dni se je zglasil v Jolietu neki Arnold Linden-berg, ki potuje peš okoli sveta. Dne 12. februarja 1905 se je podal na pot iz Berlina na Nemškem in je prehodil doslej 42,000 milj, in sicer preko Nor-vegije, Švedije in Danskega, potem je prijadral v Boston, obiskal New York in odondod jo mahnil v San Francisco, odkoder je prišel v Joliet. Odtod -je odšel preko Južne Amerike, Afrike in Azije domov.
— 1 c odškodnine. Nekemu Petru Scanlanu iz Lockporta je odmeril sodnik v okrožnem sodišču včeraj 1 c odškodnine. Porota se je posvetovala celo uro. Scanlan je bil v nekem ša-lunu v Lockportu pretepen, da ostane pohabljen vse svoje žive dni.
—Črnec ustreljen. Črnec John Winfield, 32 let star, zaposlen v Daley-evem salunu ob South Chicago cesti, je šel s svojo ženo včeraj v bližnji Romeo ribarit. Tam se je črnka napila, da je obležala na cesti. Tamošnji konstabler jo je aretiral in odvedel v zapor. Vsled tega se je njen mož razkačil, in v kratkem je prišlo med belci in črnci v Romeu do pocestnega boja, v katerem je bil črnec Winfield ustreljen na smrt in več oseb je bilo ranjenih. Jolietski šerif Stevenson s svojimi pomočniki je prihitel na lice mesta in napravil spet mir.
Joliet, 111., 8. okt. 1913. — Za časa mojega obiska v Forest City, Pa., New Yorku in Pittsburghu, bil sem od strani sorodnikov, znancev in prijateljev najlepše in najgostoljubneje sprejet.
Ker mi je nemogoče vsacemu posamezniku zahvaliti se, vsled tega naj mi bode dovoljeno, da se vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam za njih prijaznost in naklonjenost javno in skupno zahvalim.
Posebna dolžnost pa me veže, zahvaliti se cenj. družinam Burgar in Rems v New Yorku, ter družinam Mravintz, Ostronich, Flajnik in Wese-lich v Pittsburghu. Jednako tudi vsem častitim gg. duhovnikom, cenjenim u-radnikom in uradnicam in članom in članicam naše slavne Jednote, za njih gostoljubnost, prijaznost in bratsko naklonjenost.
Vsem skupaj najlepša hvala! Lepi časi, ki sem jih preživel med Vami, ostanejo mi vedno v spominu, jednako tudi Vaša prijaznost in gostoljubnost. Bog Vam stotero povrni ter Vas o-hrani zdrave in vesele do svidenja!
Spoštovanjem in slovenskim pozdravom ostajam Vam hvaležni Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Chisholm, Minn., 3. okt. — Zopet sem tu, in sicer Vas prosim, oprostite. Star pregovor se glasi: dokler človek na svetu živi, se vedno uči —* in to je istina in neovrgljiva. Zatorej vami hočem poročati neko novico, in to je: Pridobili ste si zagrizenega nasprotnika v osebi rojaka, kateremu sem jaz podpisani večkrat ponudil list Amer. Slovenec na ogled. Vselej ga je s premislekom prečital od prve do zadnje črke, in sedaj je ves navdušen za list A. S., ker je v tako kratkem času spoznal, da res ni vse resnica, kar pi-šej6 svobodomiselni socijalisti v svojih listih. Sicer Vam bode še sam pisal o priliki, in obenem se bode Vam zahvalil, ko so se mu oči odprle v trenutku prečkanja lista A. S. Tudi Vam bode povedal od nasprotnih svobodomiselnih brezvercev, ki si prizadevajo, kako bi ga dobili v svoje kremplje. To vse je spoznal iz Am. Slov., kaj da je resnica in kaj ni. Tudi je imel dvom, da ni večnosti, ne pekla, ne nebes, sploh ne Boga! Tole ga je pa podučil "Narodni Vestnik”, tisti Vestnik, ki v Duluthu izhaja, na eni strani kar brez “druka”! To so seveda možje pri Narodnem Vestniku, ki znajo reči “i-a, i-a” in zopet "i-a, v Meriki ni boga”. Sicer jim pa ne štejemo v zamero, ker jih uči “Naročnika žena” iz Gilberta i-a, i-a. In vrh tega si še tipajo in drznejo pisati, da narod izobražujejo. Ne bodite podobni norcu, ki misli, vse kar naredi, da vse prav stori.
Pristavek. Kar mi je dotičnik razjasnil, nisem zapisal. Edina pomoč proti “N. V.”, “Prolet.” in "Svobodi” je razširjanje in podpiranje dobrega katoliškega časopisja. Ali ne vidimo, da je med nami polno nesloge in ne-edinosti, ter razdružitve in hujskanja eden proti drugemu? Temu je vzrok protikatoliško brezversko časopisje. Kajti izmed teh' listov vodi vsak drugo pot, vsak ima svoje mnenje, in zastopa vsak svoje ideje, namreč misli, da je popolna združitev amerikanskih Slovencev nemogoča. Zategadelj je neobhodno potrebno, da se med nami razširja dobro katoliško časopisje, ne-le samo zato, da se brani in ohrani sveta vera, temveč tudi zato, da zavlada med nami mir, edinost in sloga. Resnica je le ena, in resnico zastopa katoliško časopisje, in le ono dela skupno, vztrajno ter smotreno za ene in iste ideje, le ono more narod voditi po pravi poti za probujo duha v korist nam samim! Le poglejmo v voj-skini tabor vojaka: brez orožja še tako izurjen in izvežban ne opravi ničesar. Istotako je med nami. Prva in glavna stvar, za katero moramo' najprej skrbeti, je katoliško časopisje, ako hočemo, da nas sovražnik ne potepta in pokonča, kot vojaka brez orožja. Zatorej nam ne sme biti vseeno, če podpiramo katoliško časopisje, ali ne. Pozdrav!	John Vesel.
Waukeganu bi si radi postavili Slovenski Dom.
Jako lepo priložnost bomo imeli letos Slovenci si nakupiti potrebnega živeža, kar je poljskih pridelkov, menda po nizki ceni in dobro robo od dobro znanega rojaka Fran Opeka, ki ima svojo farmo v Michiganu. In sicer bo na razpolago krompir, čebula, zelje, jabolka, fižol; najbolj bode pa seveda okusno michigansko grozdja, katerega bode “prežal”, da nam bode za tolažbo pozimi.
Ako hočete ta dopis priobčiti, je prav; ako ne, je vaša volja. Ako vam je prav, večkrat kaj napišem z mojim skromnim peresom, saj sem zagotovljen, da nimate samo pravilnih dopisovalcev. Torej storite, kakor je boljše za Vas. Pozdrav!	M. Ogrin.
Op. ured. Le pogosto se oglasite, vam bomo prav hvaležni. Vsak teden kaj pošljite.
Brožiču, Germu & Co. v album!
V “Glasu Naroda” z dne 3. okt. beremo prav zanimivo sliko, kako so člani J. S. K. J. nezadovoljni z zadnjo konvencijo. Takih dopisov, kakor je ta iz Butte, Mont., ki ga spodaj priobčimo, bo še več sledilo; kajti okoli 40 društev, in sicer najmočnejših, je skrajno ogorčeno nad delovanjem večine delegatov zadnje konvencije. Ko bomo čitali še izjave drugih društev, bomo tudi mi govorili obširno. Evo vam dopis društva Sv. Martina štev. 105 J. S. K. J. v Butte:
Butte, Mont. — Veliko delegatov se je udeležilo zborovanja J. S. K. J., tako tudi delegat društva sv. Martina št. 105 v Butte, kateremu je bilo strogo naročeno, da ne sme pripustiti, da bi Jednota plačevala bolniško podporo. Nekaterim društvom v vzhodnih državah je to zelo v korist, tukaj bomo pa imeli izgubo članov in morebitni polom društva. Člani so zelo nezadovoljni z izidom konvencije. Naše društvo plačuje poleg bolniške podpore tudi pogrebne stroške v znesku $100 in $10 za venec pokojniku, in to za petinsedemdeset centov mesečnine. Člani nikakor niso zadovoljni opustiti smrtnine, pa tudi za zvišanje asesmen-tov niso. Drugi vzrok. Veliko članov je dobrih in bi radi plačali mesečni asesment o pravem času, a ne morejo vsled morebitne bolezni, izgube dela ali stavke. Društvo jih lahko čaka, ker ima denar v blagajni, od 3 do 6 mesecev. S čim naj jih sedaj čaka, ko po novem letu ne bo v blagajni denarja? Krajevni tajnik jih mora takoj črtati ali suspendirati, ako ne pla-
čajo za naprej, četudi so stari člani društva in Jednote. Odkod naj društvo dobi denar, da plača najemnino za dvorano ali druge stroške, ker nobeden se ne more zastonj truditi in svoj denar trošiti v raznih zadevah. Krajevno društvo je primorano zvišati asesment, s čemur pa tukajšnje društvo, oziroma članstvo ni zadovoljno. Od novega leta naprej morajo dati tajniki krajevnih društev poroštvo. To je že prav, s tem se pa tudi lahko društvene seje opustijo in se tako prihrani društvu $10 na mesec. Le v decembru naj imajo seje, ker je volitev uradnikov, ali pa naj Jednota plačuje tajnike krajevnih društev. Na konvenciji se je govorilo o Medoševi in Kranjčevi zadevi in se nič zaključilo. Za Slovensko Zavetišče in onemogle so naložili asesment 25 centov. Nimam nič zoper Zavetišče. Ali ne plačujemo vsako leto davek po $2, da pridemo, kadar smo onemogli, v občinske ali mestne in deželne zavode? Zakaj eno stvar toliko plačevati? Ako so imeli delegati pred konvencijo vse urejeno, zakaj so šli na zborovanje in napravili Jednoti toliko stroškov? Na konvenciji se je sprejemalo in volilo samo z večino glasov, kar na vsak način ni prav, moralo bi jih biti tri četrtine. Upati je, da se bo novi odbor bolj potrudil za Jednoto, ako se ne misli, naj ne prevzame urada. Louis Mal-narič, tajnik društva sv. Martina št. 105 J. S. K. J.
Zahvala in priporočilo.
Jaz spodaj podpisana se najtopleje zahvaljujem ženskemu katoliškemu podpornemu društvu sv. Ane št. 120
K. S. K. Jednote za plačano mi bolniško podporo za časa moje bolezni. Jaz sem bila šele 6 mesecev članica tega društva in že me je bolezen položila v postelj, in tako sem ostala dva meseca v ti bolezni. In ker mi je to društvo pošteno plačalo po pravilih mi določeno bolniško podporo, zato še enkrat izrekam najlepšo zahvalo celemu društvu in ga toplo priporočam vsem ženskam, posebno pa dekletom, ker tudi jaz sem šele 17 let stara dekle, ali vendar me je bolezen zadela. In nadalje se zahvaljujem naši slavni materi K. S. K. Jednoti in njenim u-radnikom, posebno pa glavn. tajniku, ker če tudi sem bila šele 6 mesecev članic^t Jednote, vendar sem prejela 21. septembra vsoto $100.00, po pravilih določeno za operacijo vnetega slepiča (appendicitis), katero sem srečno prestala 26. julija. Zato se še enkrat najlepše zahvaljujem naši slavni K. S. K. Jednoti in njenim uradnikom za tako hitro mi izplačano podporo. In nadalje priporočam vsem rojakom in rojakinjam, da pristopite h K. S. K. Jednoti in tako se zavarujete za vse slučaje, za smrt in bolezen. Zatorej najlepšo zahvalo vsem in pozdrav.
Forest City, Pa., 6. okt. 1913.
Ana Pirnat, članica dr. sv. Ane št. 120 K. S. K. J.
Napačno razumel.
Oče (ki je hotel, da si sin kazen dobro zapomni): “No, Francelj, zdaj ca povej, zakaj si bil zdajle kaznovati?” Francelj začudeno: “Ja -— poglej, zdaj si me natepel, pa še ne veš — zakaj.”
Jos. Klepec
Javni Notar
v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure.
1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, ::	ILLINOIS

Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
&
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
Chicago, 111., 3. okt. — Cenjeni gospod urednik! Izvolite natisniti te vrstice, s katerimi hočem poročati o novem fantovskem klubu, katerega smo pred nekaj časom ustanovili.
Namen naš je pridržati slovenščino in katoličanstvo v srcih naših fantov, prirejati igre in zabave, katere bodo za dobro naše zdravje in za kratek čas, in delati za to, da slovenska mladež med sabo občuje.
Mislim, da bo vsakdo potrdil, da so naši nameni dobri, ko si premisli, kako malo fantov ali deklet si pridrži slovenščino, kateri so sem mladi prišli in kateri so tukaj rojeni.
Naše ime je Telovadni Klub “Naprej” (Forward Athletic Club). V zadnjih letih se v našem mestu razširjajo takova društva in klubi, in zatorej smo se namenili mi slovenski fantje v Chicagi, biti napredni in ustanoviti klub, kateri bo posnemal druge pri drugorodnih cerkvah.
In zato, da bi se naša mladina bolj združila in seznanila ne samo med sabo, marveč tudi po sosednih naselbinah, priredi naš klub plesno veselico (dance reception) v eni največjih in najboljših dvoran na zahodni strani našega mesta, in sicer v Emmet Memorial Hall na 2-179 Ogden Ave. blizu Taylor St., v nedeljo dne 12. oktobra 1913. Začetek bode ob tretji uri popoldan. Res je naše podjetje veliko, ko si premislite, da nas je komaj deset, ali mi hočemo dokazati, da smo slovenski fantje 'sposobni za velike stvari, ako se nanje pripravimo.
Pričakujemo fante in dekleta od sosednih slovenskih naselbin in upamo, da bode ta dan dolgo ostal nam na spomin, zato ker imamo vse pripravljeno za najboljšo zabavo.
Končam, in se Vam, gospod urednik, zahvaljujem za ta prostor v vkšem
Etna, Pa., 6. okt. ■— Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim vas za malo prostora v vašem cenjenem listu. Že ni bilo dolgo nič slišati iz naše naselbine, pa tudi danes nimam nič veselega poročati, ampak žalostno novico o nesreči, ki je zadela tukajšnjega rojaka Martin Kralja. Avtomobil mu je povozil najmlajšo hčerko Terezo Kralj, da je umrla v petek, dne 3. okt. t. 1. ob 2. uri pop. Stara je bila 5 let. Pokopali jo smo v nedeljo 5. okt. na češkem pokopališču v Allegheny, Pa.
Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, veliko dobrih predplatnikov in čitate-Ijev.	John Skoff.
Valley, Wash., 4. okt. — Velečislano uredništvo A. S.! Prosim zopet za malo prostora v vašem cenj. časopisu A. Sl. Poročati imam nekoliko novic iz te naše kranjsko-slovenske naselbine.
Prišla nas je obiskat tista pogubo-nosna žena s svojo koščeno roko in je ugrabila in nesla s seboj dve mladi bitji. Prvo mlado bitje je bila hčerka, stara komaj dobro leto, velečislanega g. in ge. Jakoba in Ane Stare, katera žalujeta po nji. — A ni prizanesla ter se je še ustavila mimogrede, da je pogledala še mlajše bitje, staro komaj dober teden dni. Dopadlo se ji je, ne meneč se za žalost staršev, g. in ge. Franka in Dore Gaber. Zgrabila je, in nit življenja se je pretrgala, dete je bilo med angelci v nebesih.
Obojim staršem izrekamo sožalje, a obenem jih tolažimo, da naj se ra-dujejo, ker imajo angelce v nebesih, da zanje Boga prosijo.
Tudi dolgokljuna gqspa štorklja se je ustavila pri slovenskem kovaču g. Alojziju Trampush ter mu je prinesla v dar četrto dete, prvo deklico. Čestitamo!
Za vročinsko boleznijo leži zelo bolna gdčna. Frances Salokar, najmlajša hčerka g. in ge. Andrew in Mary Salokar. Želimo, da se mlademu dekle-tudi zdravje zboljša. — Iz bolnišnice se je povrnila soproga g. Antona Ple-mell. Upamo, da se bode zdravje izboljšalo.-
Prišel je tudi pogledat našo naselbino in Slovence .trgovec z zlatnino g. Tone Trbovec iz Colorade.
Naj zadostuje za danes teh novic. Naredim naj piko.
Pozdravljam vse Slovenke in Slovence širom Združenih Držav. Vam, g. urednik, pa mnogo naročnikov.
Marija Torker.
Waukegan, 111., 4. okt. Vam oglasim nakratko.
— Zopet se Pri nas v
USTANOVLJENO 1899
HENRY C. ŽARO
Cable Address: “Zarohe”
Telephones:
7006 & 7007 Orchard
Metropolitan Sayings Bank Bldg.
Nr. 1-3 Third Avenue 9	$	$ NEW YORK CITY
Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste.
Pošilja denar y staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE.
Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika.
Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po najnižjih cenah.
Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno.
Pozor! Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah:
5 kron		....$ 1.09	55 kron....		.. ..$11.30	105 kron....		....$21.50	200 kron...		....$ 40.65
10 “ ......	.... 2.14	60	«		 12.30	110	ti		22.45	300	it	.... 61.05
15 “ 		.... 3.14	65	it		 13.35	115	ii	.... 23.55	400	tt	.... 81.40
20 “ 			 4.18	70	U		 14.35	120	ti	.... 24.50	500	ti	.... 101.75
25 “ 			 5.18	75	U		 15.40	125	tl		 25.60	600	ii	.... 122.10
30 “ 			 6.20	80	(f		 16.40	130	ti		 26 55	700	ii	.... 142 45
35 “ 		.... 7.20	85	ii		 17.40	135	it		27.65	800	ii	.... 162.80
40 “ 			 8.25	90	(i		 18.40	140	ii		28.60	900	ii	.... 183.15
45 “ 			 9.25	95	tl		 19.50	145	H		29.70	1,000	it	.... 203.50
50 “ 		.... 10.25	100	it	.... 20.40	150	ii	.... 30.65	2,000	it	.... 406.75
PRI VEČJIH DENAR NIH VSOTAH SO CENE ZA MNOGO CENEJŠE.
BE

Zoper prehled
•	1	V 1»
in kašelj
Zoper kašelj in prehlad ni boljšega zdravila nego je
D Sl
1 Zoper bolečine in poškodbe
Zoper bolečine in poškodbe ni nič boljšega nego je
Severov Balzam za Pljuča
(Severn’s
Gothard
Oil)
(Severn’s
Balzam
for Lungs)
Uteši razdraženje, razredči sluze ter podeli hitro olajšbo. Priporoča se za zdravljenje kašlja, hripavosti, vnetja sapnika, davice in drugih podobnih neprilik dihalnega ustroja.
Cena 25 in 5Q centov.
Severovo Gothardsko Olje
^IE
3E
a
I
diüie
Je enih najboljšihmazil za zdravljenje revmatizma, pokostnice, bolečin v hrbtu, prsih in straneh, okorelih sklepov in mišic, bolečin, oteklin, izvijenj in raznih drugih krajevnih bolečin.
Cena 25 in 50 centov.
SU
|3 **
Prodajajo jih vsi lekarnarji. Zahtevajte Severova Zdravila. Ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar
v zalogi, naročite jih od nas.
. F. Severa Cc
CEÖÄB BtPiOS
3E
3131
Na j večja slovanska trgovina likerjev v Združ. državah
C. F. ZARUBA & CO.
Importirano in domače blago. Damo najboljše blago za vaš denar in jamčimo polno mero.
NEKAJ NAŠIH CEN:
SALOMONOVI RUDNIKI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Red Rye Whiskies		....$2.00	$2.50	$3.00	
White Rye Whiskies....	....$2.00	$2.50	$3.00	
Rums			$2.50	$4.00	$5.00
Gin			$2.50	$4.00	$5.00
Kimmel		....$2.00	$2.50	$3.00	
Alcohol		.. ..$2.50	$3.00	$4.00	
Cognac			$2.50	$3.00	$4.00	$5.00
Apple Brandy		....$2.00	$2.50	$3.00	
• Blackberry		.. ..$1.50	$2.00	$2.50	
Rozolio		.. .$2.50	$3.00		
Naj večja zaloga vina iz Ohio, California in importiranih po po $1.25 do $3.00 galon.
Traniiner Stomach Bitter Wine 6 hotelk $3.50, 12 botelk za $6.00. Pišite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar pošljite po P. O. Money Order ali v registriranem pismu. Pred-plačamo voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več.
PIŠITE SLOVENSKI
C. F. ZARUBA & CO.
318 Third Ave.	Dep. A. S.	Pittsburgh, Pa.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar.’ Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z Sl. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $1,500,000.00
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
Brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jama REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-mtOLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem »rojim premoženjem, rrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno -iparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobim* Vaš
ileaar.
•VOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO' IN NATANČNOI
Jos. Klepec
Javni Notar

v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure.
1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, ::	ILLINOIS
=4*=
Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na mc, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
J. P. KING &
Oba telefo» *-	LcSUi
štev. s
****v»9trgdvec.
Clinton in Iteaplaines Sts. Joliet
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111
so ženo kralja Imotu poslednjikrat videli z njenim otrokom Ignosijem. “Tamkaj bomo danes prenočili, ako,” je pristavil nezaupljivo, “moji gospodje sploh spe na tej zemlji.”
"Kadar se nahajamo med Kukuanci, moj dobri prijatelj Infadus, se bomo ravnali po Kukuancih,” sem rekel veličanstveno in obrnil sem se naenkrat, da nagovorim Tomiča, ki je žalostno korakal zadaj in se je bil ravnokar na moje veliko začudenje zadel ob Umbo-po, ki je stopal ravno za menoj in z naj večjim zanimanjem poslušal moj pogovor z Infadusom. Izraz njegovega obraza je bil jako čuden in podoben človeku, ki se je z nekoliko u-spehom trudil spominjati se stvari, ki jih je že davno pozabil.
Ves ta čas smo precej hitro korakali navzdol proti valoviti ravnini pod nami. Gore, ki smo -jih prekoračili, so bile sedaj visoko nad nami in Sabine gore so bile skromno zavite v prozorne megle. Pri vsakem koraku je postajala pokrajina bolj ljubka. V resnici je bila ta dežela kakor zemeljski raj; kar se tiče krasote, njenega1 naravnega bogastva in podnebja, nisem nikdar videl podobnega.
Kakor hitro smo odrinili, je Infadus odposlal sela, da sporoči naš prihod prebivalcem vasi, ki je bila, mimogrede omenjeno, pod njegovim poveljstvom. Ta človek je hitel z nenavadno hitrostjo, ki jo je obdržal celo pot, kakor mi je Infadus povedal, ker je bilo njegovo ljudstvo zelo izurjeno v tekanju.
Uspehi tega sporočila so se sedaj pokazali. Ko smo se približali vasi na kaki dve milji, smo videli, kako je vrela skozi njena vrata kompanija za kompanijo in korakala proti nam.
Sergij me je prijel za roko i nopom-nil, da se zdi, kakor da nas hočejo lepo sprejeti. Nekaj v njegovem glasu je vzbudilo pozornost Infadusa.
“Ne bojte se, gospodje,” je rekel tiho, “kajti v mojih prsih tukaj ni prevare. Ta polk stoji pod mojim poveljstvom in prihaja na moje povelje, da vas pozdravi.”
Pokimal sem na lahko, četudi nisem bil popolnoma ntiren v svojem srcu.
Nekako eno miljo od vrat krala (vasi) se je pokrajina polagoma vzdigovala in na tem prostoru so se razpro strle kompanije. Krasen je bil pogled videti jih; vsaka kompanija je štela kakih tristo mož, ki so s svetlimi kopji in vihrajočimi peresi tiho korakali po bregu navzgor na svoje prostore. Ko smo mi dospeli tjakaj, je že nastopilo kakih dvanajst takih kompanij ali sku paj tritisoč vojakov, in se vstopilo ob cesti.
Kmalu smo dospeli do prve kompanije in smo mogli z začudenjem gle dati te najbolj strašne čete mož, kar sem jih kedaj videl. Vsi so bili možje zrele starosti, večinoma okoli štirideset let stari, in niti eden izmed njih ni bil manjši od šest čevljev, mnogo pa jih je merilo po šest čevljev tri ali štiri palce. Na svojih glavah so nosili črna peresa, kakor so jih imeli naši vodniki. Okoli pasu in pod desnim kolenom so imeli privezane obroče iz belih volovskih repov-, v levici pa so nosili okrogle ščite, ki so merili kakih dvajset palcev v premeru. Ti ščiti so bili jako čudni. Ogrodje je bilo iz železne plošče, ki je bila tenko iztolčena in preko nje je bila razpeta kakor mleko bela volovska koža. Orožje, ki so ga nosili, je bilo preprosto, toda zelo porabno, namreč: zelo težko kopje z lesenim drogom; klina je bila na najširšem mestu šest palcev široka. Teh kopij niso rabili za metanje; Zulu rabi to orožje samo za boj v bližini, in rana, ki so jo zadali z njim, je bila strašna. Poleg teh kopij je vsak mož nosil tudi tri velike in težke nože, katerih je vsak tehtal par funtov. Enega so nosili za pasom iz volovskega repa, ostala dva pa na zadnji strani okroglega ščita.
Vsaka kompanija je stala kakor zbir ka bronastih kipov, dokler nismo dospeli do njih, ko so na znamenje, katero jim je dal poveljnik, ki se je odlikoval s plaščem iz leopardove kože in stal nekoliko korakov spredaj, vsi dvi gnili svoja kopja in iz tristo grl je z nenavadnim gromenjem zadonel krasni pozdrav: “Kum!” Potem so se kompanije postavile za nami v red in nam sledile proti kralu; tako je naposled cel polk “Sivih” (tako imenovan po sivobeli barvi njihovih ščitov) jedro cele kukuanske armade, korakal za nami s takim korakom, da se je zemlja tresla.
Zavili smo od velike Salomonove ceste in prišli do širokega jarka, ki je obdajal kral; ta je imel najmanj eno miljo v obsegu in je bil ograjen z močno ograjo iz kolov, ki so bili obseka-ni iz drevesnih debel. Pri vratih je držal čez ta jarek preprost dvigljiv most, ki ga je straža spustila doli, da smo mogli notri. Kral je bil izvanredno dobro narejen. Po sredi je držala široka velika cesta, katero so pravokotno križale druge ulice, vse tako vrezane, da so delile koče na štirioglate oddelke, katerih vsak je bil sedež ene kompanije. Koče so imele okro-glasto streho in so bile zgrajene iz vajnatega ogrodja in lepo s travo pokrite; imele pa so v nasprotju s zulu-škimi kočami visok vhod, skozi katerega je bilo mogoče hoditi. Bile so tudi mnogo večje in obdajala jih je okoli in okoli kakih šest čevljev široka veranda, ki je bila lično tlakana s trdo izhojeno ilovico. Na obeh straneh glavne ulice, ki je držala skozi kral, je stalo na stotine žensk, ki jih je priva
ženske so za domačine zelo lepe. Vitke in nežne so in njihove postave so čudovite. Lasje, četudi kratki, so bolj kodrasti, poteze obraza pogostoma orlove in ustnice ne neprijetno debele, kakor pri večini afriških plemen. Kar nas je pa najbolj iznenadilo, je bilo njihovo nad vse mirno in dostojno vedenje. Njihova radovednost jih je privabila, da nas vidijo, vendar se niso neotesano čudile, čuti ni bilo nobene
Rex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUŠU
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth. Minn.
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L ------------Slovenska —
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Poveljnik, ki se je odlikoval s plaščem | iz leopardove kože, jim je dal znamenje in vsi so dvignili svoja kopja I in iz tristo grl je zadonel pozdrav: j "Kum!”
Phone Canal 498.
surove opazke, ko smo utrujeni korakali mimo njih.
Ko smo dospeli do sredine krala, se je stari Infadus ustavil pri vratih velike koče, katero je obdajal cel drog bolj oddaljenih koč.
“Vstopite, sinovi zvezd,” je rekel s ponosnim glasom, “in izvolite se odpočiti v naših bornih kočah. Nekoliko vam bodo tudi prinesli, da vam ne
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, ::	::	ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom.
, FOTOGRAFIČNI STUDIO
bode treba tako tesno prepasovat. svo- | Slovenci v LaSalle in okolici, pridite
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo* ste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali* fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILU
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILLŽ
jih pasov, medu in mleka in enega ali dva vola in ovna; ne mnogo, gospodje, samo nekoliko živeža.”
“Že dobro,” sem odvrnil: “Infadus, trudni smo od potovanja po zračnih ] kraljestvih; pustite nas, da so odpočijemo."
in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
W. O. WOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
In stopili smo v kočo, ki je bila tth fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
udobno opravljena. Ležišča iz ustrojenih kož so bila razprostrta za poči tek in voda je stala poleg.
Kmalu smo začuli zunaj glasove, in ko smo stopili k vratom, smo ugledali celo vrsto gospodičen, ki so nosile mleko in pečene močnate jedi ter med v posodah. Za njimi je stalo nekoliko mladeničev, ki so gnali debelega mladega vola. Sprejeli smo te darove in eden mladeničev je potegnil izza pasu nož in spretno prerezal voliću vrat. V desetih minutah je bil mrtev, dejan iz kože in razrezan. Nato so odrezali za nas najboljše meso, ostanek pa sem jaz v imenu družbe podaril bližnjim vojakom, ki so ga vzeli in razdelili “dar belih mož” med seboj.
Umbopa je začel s pomočjo mlade deklice delati priprave, da skuha naše meso v velikem loncu nad ognjiščem, ki je bilo zgrajeno zunaj koče, in ko je bilo skoraj kuhano, smo poslali sporočilo Infadusu in povabili njega in kraljevega sina, da se nam pridružita.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.

Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCH0EHSTEDT&C0.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, IH.
Edina slovanske fotografij« v
Joliet«.
Zmerne Cene.
Najboljše delo.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
The Will County National Bank
če bo» kupoval od na», ti bom» vs*-lej postregli s najniijimi tržnimi c*-
Kmalu sta prišla, se vsedla na maj-1 nami. Mi imamo v zalogi vsakovrat-hne stolčke, katerih je bilo v koči ka- | nega lesa.
kih sedem in sta nam delala družbo
Za stavbo hi» in poslopij mehki is trdi les, lath, cederne stebra, desk is
pri pojedini. Stari gospod je bil zelo
zgovoren in vljuden, osupnilo nas je . .. s	„ , singlne vsake vrste.
pa, da nas je mladi nezaupljivo pogle- ®
doval. Kakor ostale tako je tudi nje- jsTaš prostor je na Desplaines ulic ga prestrašila naša bela zunanjost in t,ijzu nevega kanala, naše čarovniške stvari; zdelo se mi je	__
pa, ko je opazil, da jemo, pijemo in Predne kupiš LUMBER, oglasi s« spimo kakor ostali umrjoči, da je izgi- pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tt n j a! njegov strah, a se je v njem vzbu-1 bomo zadovoljili in ti prihranili dena* jala zlobna sumnja, — tako da nam je bilo nekako tesno pri srcu.	I -w-	-%n%T f
Med pojedino mi je Sergij Vojno-	*
vič namignil, da bi bilo dobro, ako bi Nai of{ice Jn Lumber yard na vogla poskusil izvedeti, ako je našim gosti-1 DES PLAineS IN CLINTON ST» teljem kaj znanega o usodi njegovega brata, ali ako so kedaj videli in slišali | o njem; toda zdelo se mi je, da bi bilo I bolje, ako se za sedaj ta zadeva nič ne | omeni.
(Dalje prih.)
Kakor se vzame.
Popotnik: “Vlak se je ponesrečil in mi smo morali zaostati na postaji, kjer je bilo izvrstno pivo!”
Tujec: “No, potem pa o kaki nesreči ne smete govoriti!”
NAZNANILO.
Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti; kjer bom prodajal ure, zlatnino itd.
Priporočam se toplo vsem rojakom; da me obilno počaste s svojimi naročili.
FRANK BAMBICH, urar in zlatar,
5110 Dresden Alley PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
bila radovednost, da bi nas videle. Te
Najbolj gotovo.
Jetniški nadzornik lovskima tatovoma: “Zdaj sta kazen doslužila in lahko gresta; menim, da več ne pri-1 deta!”
Ona dva: “Prišla ne bova več, am-j pak najbolj gotovo naju kmalu priže-no!”
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Napitnica ženam.
‘Žene lajšajo naše bolečine, podvoje naše radosti in potroje naše izdatke. Bog jih živi!”
Najhujše.
Zdravnik možu, ki ima bolno ženo: “Žalibog, vam moram reči, da bodite pripravljeni na najhujše!”
Mož: “Pa vendar, menda ne mislite, da bo se ozdravila!?”
Nič ne dene.
Hribolazec: “Čujte, jutri bi rad vstal že zjutraj ob treh.”
Hlapec: “To nič ne dene; pa položite napitnino na nočno omarico.
Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljara, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka
Oceania — October 1st.
Kaiser Franz Joseph I.—Oct. llth. Argentina — October 22nd.
Martha Washington — October 29 Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. ft CO.
2 Wasnington St, New York, N. Y ali na njih pooblaščene zastopnike Zjed. državah in Kanadi.
Joliet Steal Die
Professional Cleaners and Dyers STRAKA ft CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
•f Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne *1*0 ter pošilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,008.09.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Jf.
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.:
Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
V Chicago, Ills.:
Soba 612 — 155 North Clark Street
Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, IlL
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR,
1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav» in staro domovino.
Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOTENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik -	- Anton Nemanich
Tajnik -	William Grahek
Blagajnik ... John Grahek Urednik -	- Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto.........$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto...........$3.00
Za Evropo za pol leta...•...$1.50
Za Evropo za četrt leta.....$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo
sprotuje zlasti dandanašnji toliko njenih lastnih njej nehvaležnih otrok, 'se je ohranila neomadeževano, nepoškodovano in nespremenjeno. Ko bi bila vera človeško delo, ali bi bilo to mogoče? Ko bi kacega slabotnega, neoboroženega človeka napadel kak dobro oborožen nasprotnik, bilo bi popolnoma naravno, ko bi slabotnež podlegel. Ako bi pa slabotni in neoboroženi premagal močnega in oboroženega sovražnika in ne le enega marveč tisoč in sicer sijajno, tedaj bi po vsej pravici sklepali, da so ga podpirale nadnaravne, nadčloveške moči. Kakor je priprost pastirček David premagal velikana Goljata ne iz svoje moči, marveč “v imenu Gospodovem”, tako je premagala cerkev svoje sovražnike. S temi zmagami je pa ona dokazala, da jo podpira Bog, da jo On ščiti in brani. In res! Ali ni On obljubil, da on ostane pri njej se svojo močjo in pomočjo do konca sveta? On je, ki jej je obljubil, da je peklenska vrata ne bodo premagale. Ali si pa moremo misliti, da bi Bog podpiral se svojo močjo cerkev, ko bi ona ne o-znanjevala in učila le tega, kar je prav in resnično? Tudi to je torej trden dokaz za božji začetek naše sv. vere.
REV. JOS. POLLAK.
SOCIJALISTI, ALI JE BOG? ALI JE POSMRTNO ŽIVLJENJE? ALI IMATE NEUMRLJIVO DUŠO?
POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
12. okt. Nedelja	Maksimilijan, šk.
13.	“	Pondeljek Edvard, kralj.
14.	“	Torek	Kalist, papež.
15.	“	Sreda	Posvečenje cerk.
16.	“	Četrtek Gal., opat.
17.	“	Petek	Hedvika, kralj.
18.	“ Sobota	Luka, evangelist.
NI MOGOČE ZATRETI SV. CERKVE, KER JE BOŽJE DELO.
(22. nedelja po binkoštih.)
Sv. cerkev je nepremagljiva, ona je nespremenljiva. Tisočletni boji in raznovrstna nasprotovanja, vse to je ni moglo prisiliti, da bi spremenila le eno besedo v apostolski veroizpovedi; še vedno deli iste zakramente in daje iste zapovedi in prepovedi. Ali ni vse to dokaz, važen dokaz, božjega njenega začetka?
To dejstvo nespremenljivosti in nepremagljivosti kljub vsilil napadom, kljub vsemu preganjanju presega naravne zakone, torej tudi ne moremo iskati naravnega vzroka za to nespremenljivost in • nepremagljivost. Ako bi bilo vse to, kar mi verujemo, sestavljeno zgolj od ljudi brez božje pomoči, ako bi bil začetek vsega tega zgolj le človešk, tedaj bi bilo 'vse to spremenljivo in ta spremenljivost bi bila odvisna od časov, krajev, ljudi in vsled te -spremenljivosti bi moralo vse to' slednjič preminuti. Nespremenljiva naturna postava je namreč, da je vse to, kar je človeškega spremenljivo in minljivo.
Prav in pametno je torej govoril Gamaliel v judovski visoki zbornici, Ko je ta imenitni in učeni mož omenjal razne sleparje svojega naroda, ki so si znali pridobiti nekaj privržencev", a slednjič se je vse pozgubilo, je rekel da ista usoda čaka tudi krščanstvo, ako je to človeško delo. Ako pa je krščanstvo božje delo, tedaj ga ne more zatreti nobena človeška moč. “In zdaj vam tedaj rečem: Odstopite od teh ljudi in pustite jih; zakaj če je od ljudi ta naklep ali to delo, se bo razdrlo; če je pa od Boga, ga ne bote mogli razdreti.”
Dolgotrajnost, recimo trpežnost sv. cerkve je že sama na sebi dosti trden dokaz za njeno resničnost. Ta dokaz pa postane tim močnejši, ako pomislimo, da je obstala in da obstoji sv. cerkev kljub najhujšemu nasprotstvu in preganjanju. Kar je govoril sv. Pavel o sebi; to lahko reče tudi sv. cerkev: “Kadar sem namreč slab, takrat sem močan.”
Kaj pa je ona moč, ki dela cerkev nepremagljivo in nespremenljivo, na-prarn notranjim in vunajnim sovražnikom? Ali je to kaka človeška moč, ki se je, akoravno od vsili strani napadana, vendar vedno zmagoslavno branila? Ne, kar je človeškega, to je minljivo, to premaga slednjič čas. Le vera, ki nasprotuje človeškim strastem, ki presega človeški razum, ki je preganjana od svojega začetka od posvetnih vladarjev, ki je napadana od krivovercev in razkolnikov, kateri na-
Kondež, ki velja pri slovenskih ne-znalicah za velikega učenjaka; Zavrt-nik, ki velja pri nevednih socijalistih za debelotrebušnega učenjaka; ta dva in njih podrepniki: Skubic, Šavs, Za-bric, Škof in Ahasveri so vam že ne-številnokrat povedali, da je neovržno dokazano, da ni Boga, da ni duše, da ni živenja onkraj groba. Kondež je v svojem blodoumju učil, da Bog ni drugega kakor elektron; kaj pa je elektron, tega Kondež sam ne ve. Ti imenovani učenjaki vam lahko dokažejo, da ni ne duše, ne Boga; oboje je, pravijo, iznajdba in izmišljotina sebičnih, vladohlepnih in zvitih farjev; vendar vam pa naši brezverni “učenjaki” nočejo dokazati tega, ker se boje, da bi se mesta za nje stepla in jih po sili povzdignila za profesorje na visokih šolah — z velikansko plačo. Velike plače pa se ti naši “učenjaki” boje kakor hudič križa. Če tudi pa ti ne dokažejo, verjeti jim moraš, ker oni razpolagajo z vsemi znanostmi; če jim ne verjameš, si farski podrepnik in mračnjak;* napredni, svobodnolažnjivi socijalist mora zmerom trditi, da ni ne Boga, ne neumrljive duše, ker le s tem se delavstvu pomore do više plače in do krajšega delavnega časa. Tako je!
Vera ne nasprotuje znanstvu.
A proti tem našim in drugim takim brezvercem se je drznil zglasiti svoje ugovore nekdo, ki ni ne duhovnik, ne katoličan, pač pa je znanstvenik prve vrste. Ta mož je Sir Oliver Lodge. Kolika je vendar tega moža objestnost in nesramnost zglasiti odpor proti Kondežu, Zavrtniku & Co. 1 Res je Sir Oliver ostroviden predsednik “društva za pospeševanje znanstva”, res je pa tudi. da je Zavrtnik tudi predsednik svojih socialističnih petolizcev, ki jih vodi za nos in slepari, da se kar megla dela; s svojimi omegljenimi možgani pa Zavrtnik ne vidi ne Boga, ne duše. Res je Sir Oliver eden svetovno znanih strokovnjakov v fiziki in kemiji, res je pa tudi Kondež eden največjih strokovnjakov v neznanju in laganju, ker on laže da se kar kadi; s svojimi okajenimi možgani pa tudi on ne more videti ne Boga, ne duše. Kaj čuda, da so angleški učenjaki prezrli Kondeža in Zavrtnika z njihovimi omračenimi možgani in si izvolili za predsednika ostroumnega in bistrovidnega učenjaka Sir. Oliver.
V društvu, kateremu on predseduje, j je cvet znanstvenega razumništva; čla-: ni tega društva so dični zdravniki in ! kemiki, odlični izvedenci v prirodopis-I ju in naravoslovju; Kondeža in Zavrt-! nika seveda pogrešamo v tem društvu, ker ona bi ne mogla za nos voditi teh razboritih učenjakov, in bi ne bilo businessa.
Kaj pa je ta odlični predsednik društva: "British Association for the Advancement of Science” povedal na znanstvenem shodu v Birminghamu 10. sept. 1913?
Mnogi angleški listi n. pr. Times, Daily Telegraph, Chicago American so bolj ali manj natančno objavili njegov govor; Gl. Sv. in Profitarec pa tega niso storili. Zakaj ne? Sir Oliver je v svojem govoru mirno in krepko izpovedal, da se je po svojem proučevanju, izsledovanju in raziskavanju u-veril o bitju Boga, o srečnejšem žive-nju onkraj groba, da je duša neumrljiva in nekaj različnega od telesa; on celo trdi, da je možno, da duše pokojnikov občujejo s tem svetom — ali ni vse tako, kakor uči katoliška cerkev? A naj poudarim še enkrat, Sir Oliver ni katoliški far, on ni niti katoličan, on je le eden najuglednejših znanstvenikov, katerega so si angleški učenjaki izvolili za svojega predsednika radi njegovih neprecenljivih zaslug za znan stvo. Kar trdi Sir Oliver, to potrjuje tudi Dr. Carrel, eden najveljavnejših znanstvenikov v Rockefellerjevem zavodu v New Yorku. In Dr. Carrel je praktičen katoličan. To sta velika moža, katerih imena so znana med učenjaki po celem svetu. Seveda sta tudi Kondež in Zavrtnik velika moža med neznalicami; slovita pa za velika zato, ker sta največja sleparja in lažnjika in nevedna tako, da imata vernega katoličana za bedaka.
Naj na priliko to, kar trdita Sir Oli-
ver in Dr. Carrel, izjavi kak katoličan, oblatita ga takoj naša “ta učena” s priimki: Neumnež, srednjeveški mračnjak i. t. d. O Konda, Zavrtnik & Co. vi ste prave ničle proti Siru Oliver! Če pa veljate res kaj več nego ničle, pa nam dokažite, da ni Boga, ne neumrljive duše, ne posmrtnega živenja! Premagajte Olivera Lodge; imena vaša bodo med učenjaki zaslovela po celem svetu, in eden izmed vas bo izvoljen za predsednika — s prav mastno plačo. Prosimo vas, storite to, kajti ne le vaši rojstni kraji bodo po-češčeni, temveč cela Slovenija! Će pa ne morete dokazati tega, pojdite v New York, da vam slavni Dr. Carrel odpre črepino in preišče vaše z lažmi in zmotami zaprašene možgane; ko jih očisti vse nesnage, razumeli bodete tudi vi bolje in kakor Sir Oliver Lodge in dr. Carrel boste verovali, da je Bog, da imate neumrljivo dušo, ki bo živela onkraj groba. Na delo!
Ni Boga, ni papeža.
Mož, ki je naredil najmočnejšo ladjo “Titanic”, ni imel nobene vere, niti vere v Boga; bil je brezveren kakor Kondež, Zavrtnik in njiju podrepniki. V jeklo te ladje je vrezal besede: “Ni Boga, ni papeža.” Ta ladja, o katerej se je mislilo, da more kljubovati peklenskim in morskim silam, se je lani vtopila s premnogimi potniki — vtopil se je tudi oni, ki je vrezal one besede. To je splošno znano v Angliji, pravi T. McKee, ki se je iz Irske povrnil v Brooklyn danes 27. sept.
KATOLIŠKI UČITELJ, PRAVI VZGOJITELJ NARODOV.
Predavanje nadučitelja Ivana Grada iz Košane na zadnjem katol. shodu v Ljubljani.
Katoliškemu učitelju je vera ideal, ona mu je vir, iz katerega črpa moči za svoje neumorno delo. Katoliški u-čitelj prizna sam prvi avtoriteto v Stvarniku in zato jo more le on vcepiti v otroška srca. Izpostavljen pa 'je zasmehovanju. Razna imena in psovke lete nanj; ali naj se jih ustraši? Ne! Žalibog, da so naši lastni tovariši, ki nas najbolj blatijo in nam kriče, da smo izdajalci.
Kdo izmed Vas se ne spominja onih blaženih časov, ko je čul iz materinih ust prve molitvice, onega trenutka, ko je stopil sredi med starši prvič k Gospodovi mizi, zadnjih maternih besedi: Bodi veren! Oni so zavrgli ta materni testament, zato jih grize črv in odtod izvirajo vse psovke. Ali smo hinavci, če se zvesto držimo maternih besedi, če iščemo tolažbe v molitvi, če stopamo z mladino k obhajilni mizi. Saj smo vendar prisegli, da bomo nam izročeno mladino versko vzgajali. Kdo bo pa versko vzgajal, če ni sam veren. Ne bojmo se sovražnih puščic. Ker smo pedagogi Kristusovi, moramo biti tudi vojaki Kristusovi. Kat. učitelj vzklika s katehetom: Le čez najino truplo imate pot do otroških sr.c s svojim protiverskim strupom. Moderni pedagogi vidijo y otroku neko bitje, katero skušajo nagačiti z raznimi vedami, katoliški učitelj pa vidi v njem podobo božjo. Kje naj dobi za svoje delo milosti kakor v molitvi, kje naj se odpočije, če ne na presv. Srcu Jezusovem. On ve, da je les križa v šoli najboljši vzgojitelj. Le katoličan ne pravi: Jaz delam le, za kolikor sem plačan. On ne čepi le v šoli, ampak gre med narod. On dela za narod, ker ve, da so ideali izginili, a v srcu katoliškega učitelja ne izginjajo ideali. Dobro je naše ljudstvo, a ima tudi napake. Pri nas posebno pijančevanje. Kat. učitelj vidi pogubonosne vplive in zastavi vse moči, da se u-stavi to zlo. Kat. učitelj bodi tudi organizator, ne le narodov, ampak tudi svoj; in naj ne bo kat. učitelja, ki bi ne bil član naše Slomškove zveze. Dolgo so delovali naši nasprotniki pod Slomškovo podobo, a zavrgli so jo. Sveta vera naj nam bo luč, materni jezik pa ključ do prave vzgoje. Tudi v društvih naj deluje kat. učitelj. Če se ne plašijo nasprotniki truda za svoja društva, čemu bi pa ne sodeloval katol. učitelj pri katoliških društvih. Pridno pa naj se izobražuje s čtivom. V tem bodi tvoje geslo: Ne beri nič, kar ni katoliško! Bodi še tako trden, kdor bere nasprotne liste, postane mla čen, hladen in na vse zadnje mrzel za naše ideje. Zakaj pa bero nekateri nasprotne liste? Ta bi rad zvedel, kaj pišejo o njem, drugi pa bi rad slišal oba zvona. Prvemu pravim: Če ne boš čital, boš miren, pa jih še podpiraš, da te blatijo. Drugemu pa: Nikjer zvonovi tako lepo ne pojo, kakor doma. Tvoja dolžnost je pa, paziti tudi, da se ljudstvo ne zastrupi s slabim čtivom. Ne pozabimo pa tudi pre-blažene D. M., ki nam je vzgojila največjega pedagoga. Ljubljenec Marijin je naš narod slovenski, k njej ga dovajajmo. Nasprotnike posebno peče ime katoliški. Mi smo pa ravno na to ponosni in ga hočemo pogumno nositi. Razšli se bomo, s seboj pa vzemimo geslo:
Srce Tebi — premili Stvarnik, delo pa tebi — narod moj!
Kip našega Zveličarja v palači miru v Haagu.
Na velikem stopnišču te palače stoji Jezusov kip od brona. Kip je posnet po orjaški sohi našega Odrešenika, ki stoji na grebenu And med Chile in Argentinijo v spomin mirne razsodbe med obema državama. Da stoji v palači miru Jezusov kip, je zasluga plemenite gospe Oliveire de Costa, ustanoviteljice in predsednice društva miru, ki se je iz Buenos-Airesa podala na
pot v Haag, da bi se ta soha iz Bru-
N. W. telefon 1251
MIKE PODOBNIK
EDELWEISS GOSTILNA 200 Ruby St.	^	Joliet, 111.
Kadar greste iz dela ali na delo se oglasite pri meni, ker tu najdete največ okrepčila. DOBRODOŠLI!
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET. ILLINOIS
selja sem pripeljala. Tem povodom piše “Osservat. Rom.”: Z velikim zadoščenjem smo brali in objavili to poročilo kakor dokaz o verskem prepričanju in plemenitem srcu te gospe. Gospe Oliveirove zasluga je, da stoji v palači miru kip Onega, ki je stopil na zemljo med ljudi, da bi ljubezen, bratstvo in vesoljni mir oznanjal, ki je bil sam ustanovitelj miru. Omenjamo ime te pobožne gospe in želimo, da bi povsod kraljeval duh pravičnosti in u-smiljenja, brez katerih med ljudmi ni pravega in stalnega miru.
Kardinal Vivez y Tuto.
Kardinal Vivez y Tuto je umrl dne
7.	septembra t. 1. v Monte Porzyju. Rajni je bil rojen leta 1854 v Clevane-rasu v Californiji in je vstopil že s 15. letom v rpd kapucinov. Leta 1870. je šel v Južno Ameriko, nato v Califor-nijo. Leta 1876. je bil v mašnika posvečen. Osem let pozneje je prišel v Rim h kuriji. Leon XIII. ga je imenoval za kardinala. Bil je apostolski mož, goreč za čistost verskega nauka.
Stoletnica lokomotive.
Leta 1813. je na Angleškem stekel prvi parni stroj za prevažanje premoga. Dal ga je napraviti posestnik pre-mogokopov v Wylamu na Northum-berlandskem. Stroj, je tekel po tračnicah in vlekel osem voz s hitrostjo 8 km na uro. Ta stroj je potem vzpodbudil pravega iznajditelja lokomotive, Stephensona, ki je bil tedaj kurjač in strojnik v killingworškem premogovniku, da je sestavil velik stro.i za prevažanje blaga in ljudi.
Spomenik lažnjivcem. Neki angleški misijonski list poroča, da živi na otoku Borneo pleme, ki tako spoštuje resnicoljubnost, da onemu, ki je kdaj izrekel laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo tega spomenika, mora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup, potem pa preklinjati lažnjivca, v čegar svarilni spomin se je spomenik postavil.
Podmorski kanal med Angleško in Francijo. "Eclio de Pariš” poroča, da se je razpoloženje za zgradbo podmorskega kanala med Angleško in Francijo v zadnjem času tako zelo zboljšalo, da bo načrt najbrže že v prihodnjih petih letih izvršen. V petih letih upajo zgraditi ta predor, ki bo veljal približno 400 milijonov frankov in v katerem bosta dva železniška tira, oddaljena petnajst metrov drug od drugega.
Prodiranje Čehov v Gornji Avstriji. Kakor znano, so Čehi v Spodnji Avstriji v ogromnem številu naseljeni ter imajo tudi svoje organizacije, časopisje, šole, gospodarske zadruge itd. Na enako premišljen način se sedaj naseljujejo tudi v Gornji Avstriji, kjer je že več čisto čeških vasi in je 253 kmečkih posestev v čeških rokah. Samo tekom letošnjega leta so kupili že o-krog 30 posestev od zadolženih nemških kmetov. Pri tem so zelo udeležene češke banke, ki imajo večkrat tudi izgubo, a jih to ne moti, ker vedo, da prehaja zemlja v češke roke.
Kako se na Ogrskem prodajajo kmečka posestva. V Nagy-Szanto v bihar-skem komitatu so se te dni prodajale nepremičnine kmeta Ivana Gacsi. Najprvo je bilo prodanih 20 oralov njiv, potem je prišlo na vrsto 5 oralov pašnika. Vzklicna cena je bila 100 kron. Oglasil se ni nihče. Končno je zaklical ličita tor: “Pet oralov polja za 6 kron!” Sedaj se je ogiasil notar Jožef Dienes. Odvetnikov zastopnik — mlad jurist dijak — je ponudil 10 K; toda notar je protestiral, češ, da njegov konkurent še ni polnoleten — in polje je ostalo njemu: 5 oralov za 6 K!
Dva ruska milijonarja umrla gladu. Dva ruska milijonarja, industrijca Se-mjenov in Garkin, sta umrla na svojih zlatih poljih v Besimjanni v Sibiriji gledu. V Garkinovem stanovanju so našli dnevnik, iz katerega je bilo razvidno, da so nekatera živila pošla že meseca januarja. Snežni viharji so preprečili, da niso mogli poslati potrebnih živil stradajočima milijonarjema. Bila sta popolnoma ločena od sveta. 50 dni sta se živela samo z ribjo mastjo in odpadki. Končno je podlegel Garkin. Semnjanov pa je umrl vsled oslabljenja 2 meseca potem. Pomoč je prišla prepozno.
POZOR, ROJAKI !
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba preč vsega plačati, da se le nekaj da preč in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; žaram-jem poslopja in pohištra prs-ti ognju.
EDINA SL0VENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
IHi« PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE OO.
1*15 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ