Glasnik SED 22 (1982) 2
57
filmski kotiček
Nov slovenski etnološki film
Posavski muzej iz Brežic se je lani priključil maloštevilnim slovenskim ustanovam, ki v svoji redni dejavnosti uporabljajo film kot observacijski in dokumentacijski Pripomoček. Kustosinja Ivanka Počkar je septembra 1981 s pomočjo Bizeljanov rekonstruirala celoten postopek lupljenja in sušenja sliv — prinel na Bizeljskem. 'zdelala je strokovna izhodišča za izdelavo dokumentarnega filma, ki ga je realiziral Goriški muzej iz Nove Gorice. Posneti so bili vsi bistveni postopki Te rekonstrukcije, ki je že sama na sebi edinstven podvig v slovenski ituzejski etnologiji. Poziv k rekonstrukciji lupljenja in sušenja sliv je naletel na živahno zanimanje med prebivalci, tako da skoraj lahko govorimo o oživitvi, ne o ^konstrukciji. Ta bizetjanska dejavnost, ki so jo na štajersko zanesli Brici, je namreč „izumrla" šele pred dvema desetletjema in so lani še vsi akterji pristnega livarstva sami „igrali" svoje vloge. Film je posnet na traku super 8 mm, s skromnimi sredstvi, ki pa so vendarle omogočila, da je slovenski etnološki film Bogatejši za nov filmski zapis, ki ne bo šel v arhiv ampak bo služil Vsakodnevnt muzejski praksi,
V trenutku, ko to pišemo, je film še v montaži. Tako 'ahko govorimo šele o načrtu, čeprav so vsi sestavni deli pred nami. Film se bo poleg dokumentarnih slikovnih Posnetkov posluževal tudi napisov, govorjenega komen-^arja, glasbe in, kjer bo potrebno, pristnih zvočnih atmosfer prikazanega dogajanja. Izdelovanje prinel je ,lamreč niz tehnoloških postopkov in hkrati zanimiv c'ružabni dogodek s petjem, zafrkavanjem, itd. Za vsako teh sestavin dogajanja se lahko uporabi drugačen 'Jmski pristop. Za prikaz tehnologije zadostuje nemi ''rriski zapis, za prikaz družabne ravni dogajanja je nujen ^vočno slikovni zapis. Zaradi združevanja obeh filmsko ^°kumentarnih načinov bo film Posavskega muzeja, delovanje prinel, tudi zanimiv poskus dveh različnih medijskih pristopov.
NAŠKO KRIŽNAR
študentska rubrika
J^dij antropologije ^sYdnejski univerzi
Un^ Sydneiu ir"ajo študentje možnost študiranja na treh § 'wer*ah: University of New South Wales, University of je niiV tn Macqonarie University. Najstarejša med njimi Sl svdnejska univerza, ustanovljena konec prejšnjega O* in ima edina oddelek za antropologijo. Na ^ Ve[7' Novega Južnega Welsa je v okviru sociologije ¡Ta* * študirati le socialno antropologijo, medtem ko n.a urt'ver2' Macqonaire kuiturološki oddelek. gOlogije v našem smislu torej v Avstraliji nimajo. Pod U*!j antr°P°logije traja 4 leta in je razdeljen na več s°ci	vsa 'eta Pos'ušajo študentje predavanja iz
antr 116 antropoio9'ie ¡n svetovne prazgodovine. Socialna arnrQP°'°gija se deli na: antropologijo urbane družbe, Obrita*?- ''judstev brez držav, antropologijo ruralnih abor■Cl) Zlatega trikotnika, antropologijo avstralskih Vi,rljaflen0v (prvotnih prebivalcev) in na lingvistiko. Preda-etr>0| ^,,antropologrje urbane družbe so podobna naši °blii;09l)l Podobnega mestnega življenja. Poglabljajo se v slcujj s°cialne organizacije sodobne družbe, iz katerih )0 Potegniti antropološke zaključke.
i ^
Predmet antropologija ljudstev brez driav, ki ga predava predstojnik oddelka prof. p, Lawrence, vključuje antropologijo Papuancev iz Nove Gvineje in ljudstev Malezije. „Primitivna" ljudstva," pravi prof.^ Lawrence, „preučujemo glede na: obliko In funkcijo. Če gledamo ljudstva glede na njihov izvor, sorodstvene linije, poroke itd., ugotovimo, da so to edino resnične organizirane oblike, ki so posledica njihovega ekonomskega razvoja. Posamezne funkcije pa lahko združujejo člane iste skupine ali več skupin. S tem se oblikujejo močne plemenske in medplemenske zveze." Prof. Lawrence je raziskovalec socialne organiziranosti, religije in epistemo-logije ljudstev Papue Nove Gvineje v njihovih začetnih fazah osamosvajanja izpod kolonialistov, to je v dobi, ko se je tradicionalna kultura Že močno mešala z moderno civilizacijo.
Pri antropologiji ruralnih območij Zlatega trikotnika preučuje predvsem zakonske zveze kmetov. Iz teh sklepa na povezavo med regijami, iz katerih izhajajo posamezne družine.
Preučevanje avstralskih aborigenov se deli na dve področji: 1. tradicionalni način življenja domorodcev in njihovo vključevanje v današnjo avstralsko družbo, 2. Antropološke poteze aborigenov. O tem je prof, Lawrence dejal, da so „avstralski domorodci zaradi dolge izolacije od drugih civilizacij in njihovega gospodarstva, izoblikovali svojstveno kulturo, kt pa je danes že močno v razkroju. Iz raziskovanja življenja domorodcev lahko potegnemo marsikatere zaključke o vzrokih pojavov v današnjih družbah." Predmet vključuje tudi študij jezika domorodcev.
Poleg socialne antropologije je drugo največje področje svetovna prazgodovina, ki se deli na: Raziskovanje klime zadnjih pet milijonov let, raziskovanje bioloških osnov človeške kulture, na arheološka raziskovanja in na raziskovanje določil kulture (kot so npr. ogenj, hrana, umetnosti).
Študentje v posameznih letnikih poslušajo še: občo antropologijo (kjer prevladujejo teorije britanskih antropologov), antropologijo ostalih neavstralskih dežel, predavanja o svetovnih političnih in ekonomskih sistemih, o svetovnih religijah, o sociologiji emigrantov in nekaj psihologije.
Študentje opravljajo izpite na koncu šolskega leta (od decmebra do marca) in sicer: iz socialne antropologije in svetovne zgodovine morajo na poljubno temo napisati dva seminarja (vsak mora imeti 1500 besed), znanje iz ostalih predmetov pa profesor preverja na ustnih izpitih. Za „Degre Paper" študentje napišejo kratko raziskavo (2000 besed) na temo, ki si jo sami izberejo.
V času študija na University of Sydney se Študentje zelo malo vključujejo v terenska raziskovanja. Vsak raziskovalni projekt sloni bolj ali manj na privatnih interesih in denarju. Za delno koordinacijo med posameznimi raziskovalnimi nalogami in za predstavitev leteh javnosti, skrbi antropološko društvo sydnejske univerze, katerega člani so lahko tudi študentje. Prav posebej zanje organizirajo filme s predavanji, pogovore o rezultaih najnovejših raziskav itd. Skupnih projektov študentov in profesorjev ter interdisciplinarnih študij na tem oddelku ne poznajo.
Se nekaj za tiste, ki se zanimajo za podiplomski študij antropologije v Avstraliji. Direktne izmenjave med Avstralijo in Jugoslavijo v naši stroki še ni, zato tudi avstralska vlada nima štipendij za financiranje takšnega študija.
Edina možnost zaenkrat je ta, da se naš študent z diplomo in priporočili redno vpiše na podiplomski študij antropologije na University of Sydney. V ta namen lahko dobi tudi študijsko vizo in si preko avstralske ambasade v Beogradu skuša urediti bivanje v International House v Sydneju (to je študentski dom pofeg univerze). Kljub
Glasnik SED 22 (1982) 2
32
temu, da bi postal reden študent avstralske univerze, bi se mora! še vseeno sam preživljati. Možnosti za zaposlitev in dober zaslužek v Sydneju pa so zaenkrat še dokaj velike.
Naj na koncu povem še to, da se je prof. Lawrence zelo zanimal za naš Glasnik. Omenil je, da bi lahko Glasnik zamenjevali za „Oceanio", ki jo sam izdaja. Za to potrebuje pismeno prošnjo urednika Glasnika.
Lep pozdrav, BREDA ČEBULJ, Avstralija
kronika
Od 12. do 15. januarja so na Filozofski fakulteti potekali Indijski večeri, ki jih je organiziralo Orientali-Stično društvo. Sodelovala sta tudi Zmago Šmitek z referatoma: Odnos Slovencev do indijskih religij v 19. in v prvi polovici 20. stoletja in Umetnost Indije in Pavla Štrukelj z referatom: Nomadi v Gudžeratu in Radžasta-nu.
19. januarja se je sestal Izvršni odbor SED.
2.	februarja je bila v Trstu predstavitev mladinskega raziskovalnega tabora Barkovlje 81, Dijaki, ki so se tega tabora udeležili, so pripovedovali o poteku in izsledkih svojega dela.
3.	februarja je bil večer slovenskih ljudskih pesmi v Kulturnem domu Ivana Cankarja, Izvajalci so biii Mira Omerzel — Terlep, Matija Terlep in Bogdana Herman.
9. februarja je bila na Filozofski fakulteti podelitev Prešernovih nagrad Filozofske fakultete. Prejeli so jo tudi štirje etnologi: Borut Cajnko in Lenca Bogovič za diplomsko nalogo Slovenci v Franciji, Ingrld Slavec za diplomsko nalogo Slovenci v Mannheimu (poskus etnološko—jezikoslovne predstavitve) in Nives Sulic za diplomsko nalogo Thank God, i'm Slovenian (etnološka raziskava med ameriškimi Slovenci).
Koordinacijski odbor Zveze etnoloških društev se je sestal 11. februarja v Beogradu, Iz Slovenije sta se ga udeležila predsednik Slavko Kremenšek in Mojca Ravnik.
18. februarja je bil sestanek Uredniškega odbora in izdajateljskega sveta Glasnika SED,
Naško Križnar se je udeležil festivala etnološkega in sociološkega filma Cinema du reel, ki je bil konec februarja v nacionalnem centru za umetnost in kulturo Georges Pompidou v Parizu, Njegov film Prisotnost in odsotnost oseb in predmetov je bil uvrščen med trinajst najboljših filmov festivala,
25.	marca je na Filozofski fakulteti predava! Vlado Šestan. Govoril je o šegah in verovanjih v Burmi, Ob predavanju je predvajal filme in diapozitive.
26.	marca se je sestal Izvršni odbor SED.
1. aprila je na Filozofski fakulteti predaval Lojze Dolinšek. Govoril je o centralnoafriških Pigmejcih in kazal diapozitive.
6. aprila se je sesta) Uredniški odbor Glasnik SED.
14, aprila je bila v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani otvoritev razstave Noša narodov in narodnosti Jugoslavije. Razstavo je pripravit Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Etnološkim muzejem Makedonije, Muzejem Kosova, Etnografskim muzejem iz Beograda, Vojvodinskim muzejem, Etnografskim muzejem iz Cetinja, Zemaljskim muzejem Bosne in Hercegovine in Etnografskim muzejem iz Zagreba.
14. aprila je Naško Križnar vodil ekskurzijo Oddelka za etnologijo v Beneško Slovenijo z ogledom Etnografskega muzeja v Bardu.
22. aprila se je sestal Izvršni odbor SED.
22. aprila je na Filozofski fakulteti Ivan Šprajc
predstavil svojo diplomsko nalogo: O razmerju med arheologijo in etnologijo.
10. maja je v seminarju za etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva predaval Matjaž Klemenčič. Govoril je o prekomorskem izseljevanju Slovencev in njihovi organiziranosti na politični in verski podlagi.
11., 13. in 14. maja je na Filozofski fakulteti predavala prof. dr. Ute Mohrmann, predstojnica Oddelka za etno-grafijo Humboldtove univerze v Berlinu. Kot gost Oddelka za etnologijo in Slovenskega etnološkega društva je govorila o zgodovini in teoriji vzhod no nemškega narodopisja, njegovih ciljih in problemih, o etnološkem raziskovanju proletariata in o etnografskih raziskavah kulture in načina življenja v Nemški demokratični republiki. Zadnji predavanji sta biii spremljani z diapozitivi, vsa predavanja pa so temeljito predstavila razvejano etnološko preučevanje v Nemški demokratični republiki. Žal se etnologi številnim vabilom niso odzvali in tudi predavanje, ki je prikazalo muzejsko razstavo o življenju berlinskega proletariata med leti 1880 in 1914, je potekalo pred poslušalci, med katerimi ni bilo nikogar iz muzejev,
19.	maja je bila v muzeju Goričane v Medvodah otvoritev razstave Ljudska umetnost Ekvadorja.
20.	maja je na Filozofski fakulteti Zdenka Žigon predstavila svojo diplomsko nalogo: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Ajdovščina.
21.	maja je na Filozofski fakulteti predavala prof. dr. Ourdica Petrovič, predstojnica Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Beogradu. V predavanju z naslovom: Preučevanje kulturne kontinuitete v materialni kulturi Jugoslavije je z zanimivim in izčrpnim navajanjem arhivskega in terenskega gradiva prikazala konstante in variante v pojavljanju izbranega elementa našega mediteranskega kulturnega področja {tkanine rakno) od antike do danes. S tem je tudi opozorila na uspešnost metode, ki je sicer v etnologiji redkost in ki vodi do globljega poznavanja kulturnih zakonitosti preko detajlnega preučevanja arhivskega gradiva, poznavanja terenskega gradiva in seznanjenosti z izsledki drugih strok, predvsem arheologije in zgodovine.
24. maja je bila v Dolenjskem muzeju v Novem mestu otvoritev razstave in predstavitev knjige Janeza Bogataja: Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke.
26.	maja je na Filozofski fakulteti Maja Cerar predstavila svojo diplomsko nalogo: Etnologija v spomeniškem varstvu.
27.	maja je na Filozofski fakulteti Blaž Telban predstavil svojo diplomsko nalogo: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Vrhnika.
27. maja sta se sestala 10 SED in uredništvo Glasnika-
27. maja je bila na Filozofski fakulteti tiskovna konferenca nb predstavitvi publikacij Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete: Mojca Ravnik, Galjevica; Rajko Bratož, Evgipij — življenje svetega Severina; Jelka Pirkovič—Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora; Ivan Stopar, Gradovi, graščine in dvorci na slovenskem Štajerskem; Janez Bogataj, Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke.
3. junija je bila na Filozofski fakulteti svobodna katedra o nedopustnih posegih v ljubljanski Tivoli ¡n mestno jedro. Burno katedro je pripravil in vodil naš Član Damjan Ovsec.
MOJCA RAVNI*