53 7-2006 Sre~anja pod Janakom SZ steber Janak ^ulija  in  Andrej [tremfelj alpinizem Moje prvo sre~anje z Janakom je bilo leta 2000. Po Andrejevi smrti je bilo ozra~je na odpravi more~e; sicer nekoliko prikrito z mlado- stno vulgarnim vedenjem, pa vendar. Soglasno smo se odlo~ili za prekinitev odprave. Vsi so hoteli ~im prej domov, celit krvave~o rano. Meni pa se ni mudilo. Prvi~ zato, ker je bil del mojega doma (Marija in Katarina) namenjen v bazo, drugi~ pa zato, ker zlepa ne izpustim prilo`nosti, da bi si ogledal {e kak skrit koti~ek Himalaje. Takrat sem si `elel videti goro, po kateri je imela na{a odprava ime – Janak. Na{ prvotni na~rt je bil med drugim tudi preplezati Janak, vendar takrat nepalske oblasti te gore {e niso uvrstile na seznam dovoljenih vrhov. Gosti{~e v Lobu~ah sem zapustil s prvim svitom. Skozi ozko sotesko sem se prebil na ledenik Broken in po stranski moreni mimo dveh ledeni- {kih jezer zgodaj popoldne pri{el do konca. Pred mano je bil samo {e kratek in precej preprost lede- ni{ki plato, nad njim pa Janak ^uli, odet v bela jesenska obla~ila, z neskon~no modrino v ozadju. Ju`na stena je `arela v popoldanskem soncu in jugozahodni steber, ki pripelje naravnost na vrh, se je ponujal kar sam. Sestopal sem po prijetni stezi visoko nad Gunza Kolo. V senci pod macesni, jelkami, hrasti in rodo- dendroni je bilo hladno. Zadnjo no~ sem prespal v Gjabli. Bil sem kar malo razo~aran, ker Marije in Katarine {e ni bilo tam. Pod ko{atimi kro{njami Janak iz pomo`ne baze na koncu ledenika Broken 7-2006 54 so se `e za~eli pojavljati {opi bambusa, ko sem ju zagledal na stezi dale~ pod sabo. Nista me opazili. Marija je hodila prva, s sklonjeno glavo in pogle- dom usmerjenim v tla, za njo pa Katarina. Pol- glasno sta klepetali. U`ival sem v teh trenutkih, ko sem ju lahko gledal, ne da bi to vedeli. Potem pa nisem ve~ zdr`al in sem ju na glas ogovoril. Veselje je bilo nepopisno. Veselje nad tem, da smo spet skupaj, da se imamo radi, da sploh smo, zdaj in tu. Objem, poljub, nato pa neskon~en klepet. Saj se nismo videli `e celo ve~nost (mesec in pol). Pot, po kateri sem v zadnjem mesecu hodil `e dvakrat, mi je minila kot en sam dolg trenutek. Dnevi, ki so sledili, so bili nepozabni. 2005 ^omo Lenco mi je vzel tri leta, ne da bi ga sploh videl. Naslednje leto pa je pripadlo Daulagiriju in dogodkom, povezanim z njim. Enkrat vmes me je Marjan, Andrejev o~e, prosil za spremstvo na poti do sinovega groba. Privolil sem. Iz tega se je rodila prva dolenjska alpini- sti~na odprava v Himalajo. Tik pred odhodom, leta 2005, so jo zaradi zdravnikove zadr`anosti odpovedali. Z Mihom sva hkrati s to odpravo na~rtovala vzpon na Janak. Bila sva tako narav- nana, da sva se odlo~ila poskusiti sama. Na svoji tretji aklimatizacijski turi sva si na koncu stranske morene postavila {otor za pomo`no bazo. Stena je bila videti prav taka kot pred petimi leti. Le vreme se {e ni povsem ustalilo. Pred glavnim vzponom sva potrebovala {e eno spanje na vi{ini nekje nad {est tiso~ metri. Odlo~ila sva se za vzpon na {e nepreplezani La{ar I. Dostop je bil {e dalj{i kot pod Janak. Skoraj trinajst kilometrov je bilo do prvega bivaka in kakih tiso~ metrov vi{inske razlike. Prvi~ sva spala pod La{ar- jem II, na razcepu ledenika Tsisima. Drugi~ sva {otor postavila pod SZ-greben La{arja I; tam sva nameravala sestopiti ob vrnitvi z vrha. Naslednjega dne sva preplezala ~udovito smer po ju`nem ozebniku gore. Sanjsko vreme in odli~ne razmere nama je nekoliko zagrenil le veter, ki je prinesel tak mraz, da sva se z giba- njem komaj {e lahko dovolj ogrevala. Razgled je bil ves dan nor. Zdelo se mi je, kot da sem na balkonu, pred mano pa ves bli{~, ki ga premore pogorje njenega veli~anstva Kan~endzenge. Prav vrhovi tretje najvi{je gore na svetu so bili kot krona tega osupljivega stvarstva. Strmel in ~udil bi se lahko dneve. Po ogledu stene in dostopa podnjo sva se morala dokon~no odlo~iti. Mene je neizmerno vleklo v steber, Miha pa je bil bolj zadr`an in se je bolj nagibal k smeri po `lebu v desnem delu stene. Razumel sem njegovo stisko, saj je `e ves ~as odprave deloval samo s tri~etrt svoje zmogljivosti. Z najinim medicinskim znanjem nisva bila kos njegovemu vnetju grla. Za smer, kot je steber v Janaku, pa mora{ biti stoodsto- ten. Zato sva se odlo~ila za `leb. Steno sva preplezala v enem dnevu. Zadnjih pet razte`ajev sva se varovala. Na robu je pihal tako mo~an veter, da sva hitro zavrgla prvotni na~rt za no~no napredovanje na vrh. K tej odlo~itvi so pripomogli tudi oblaki, ki so pre- krili nebo. Nisva si znala predstavljati, kako bi brez pomo~i mese~ine na{la pot na vrh. ^im prej sva se morala zavarovati pred vetrom, saj sva bila brez {otora in spalnih vre~. Pol no~i sva kopala, preostalo polovico pa predremala in se tresla v plitvi luknji. Prvi jutranji ̀ arki so v meni prebudili `arek upanja, nara{~ajo~a obla~nost V spodnjem delu stene 55 7-2006 z juga pa me je postavila na realna tla. Moja edina misel je bila, kako ~im hitreje dol. @e po prvem spustu je za~elo sne`iti. Sne`ilo je tako na gosto, da so se `e po petih minutah usuli prvi plazovi. To je trajalo vse do vzno`ja stene. Petnajst spustov po vrvi, petnajst sidri{~; pekel, za katerega upa{, da se bo enkrat kon~al. Spust prek krajne po~i je pomenil samo konec nepo- sredne nevarnosti. Napori pa so se nadaljevali vse do letali{~a v Suketarju, saj sva izpod stene do letali{~a potrebovala le dobre tri dni. Bila je mlada, z azijsko po{evnimi o~mi in ~rnimi lasmi, z modro sponko spetimi v ~op. Nosila je dolge hla~e voja{ko sive barve in rjavo kri`asto bluzo z ovratnikom. V nosu je imela zlat uhan precej grobe izdelave. Iz majhnega ~rnega nahrbtnika, ki je bil bolj podoben {olski torbi, je vzela ozek blok s potrdili. Med pisanjem z za te kraje zelo imenitnim svin~nikom so ji na nos stopile potne kaplje. Potrdilo mi je dala v podpis in mirno vzela {tiri tiso~ rupij. Potem je od{la po vasi in izginila tako, kot je pri{la – Debika Kirati, maoistka. 2006 Na ponjavi pred {otorom sva izbirala opremo in hrano. Pred dnevom sva se vrnila iz pomo`ne baze pod Patibaro in nisva na{la volje za tako pomembno opravilo. Janaka {e nisva videla, saj sva imela preve~ dela na Patibari. Dni, ko sva po~ivala v bazi, {e nisva na{tela za teden. Glede na videz preostalih sten sva pri~akovala precej ledu in skale. Zato sva izbrala kakih petnajst skalnih klinov, nekoliko zmanj{ana kompleta zati~ev in metuljev ter devet lednih vijakov, poleg tega pa {e dvojno plezalno vrv in narezane pomo`ne vrvice za predvidene spuste, {otor za pomo`no bazo in enojnega za v steno, spalni vre~i, kuhalnik, posodo, nekaj hrane ({e najve~ za v pomo`no bazo) in rezervne obleke … Nabralo se je veliko, saj si nisva smela privo{~- iti, da bi nama ob prihodu v pomo`no bazo kaj manjkalo. Imela sva namre~ natanko {tiri dni ~asa, da se premakneva iz baze na Pangpemi v pomo`no bazo pod Janakom, preplezava steno in vsaj do polovice tudi sestopiva. Za pozneje je bilo napovedano slabo vreme in nisva `elela do`iveti lanskega mete`a v tej steni. Zjutraj sva zaspala. V pol ure sva bila nared. Stopila sva iz varnega zavetja v ne preve~ mrzlo zvezdnato no~. Nahrbtnik je bil te`ak, {e posebno, ~e sem pomislil, da bom moral vse to prinesti ~ez steno. Spodnji del stene je bil grozen. Pri~akovala sva hitro napredovanje po pobo~jih in `lebovih, po katerih so se `e spustili plazovi. Namesto tega sva se neena- komerno pogrezala v prhek sneg, praskala po ledu pod njim in ob~asno poiskala katero izmed {tevilnih skritih razpok. Pre~enje proti prvemu skalnemu otoku nad krajno po~jo je bilo mu~no in zamudno. Globoki ledni `lebovi, zasuti s prhkim snegom, in gola ledena rebra, v~asih zelo tanka, iz krhkega ledu, so bili vaja v potrpe`ljivosti. Raz, nasajen na prve skale, je bil novo razo~aranje. Navzdol nagnjene stop- nice iz vodnega ledu, ki so v mraku strmo izgi- njale proti navpi~nemu skalnemu rebru, so naju privedle v vzno`je strmih `lebov med seraki in omenjenim stebrom. Zdanilo se je. Nave- zala sva se in Rok je kmalu izginil za robom seraka. Potegnila sva dolg razte`aj, v katerem sva plezala oba hkrati; varovala sta naju dva ali trije vmesni klini. Rok se je ustavil {ele na {iroki sne`ni polici na vrhu serakov. Privo{~ila sva si kratek po~itek in olaj{ala nahrbtnika za skromen prigrizek in nekaj pija~e. Sledilo je plezanje v strmih `lebovih z neprijetnim prehodom prek skalnega praga. V vzno`ju skalne stopnje sem si uredil varo- vali{~e. Rok je mojstrsko ugnal prva gladka mesta v granitni pregradi, meni pa je preostal drugi del z veliko strmega kombiniranega ple- zanja vse do za~etka osrednjega ledi{~a v steni. Neskon~no dolg razte`aj, v katerem sva spet plezala oba hkrati, naju je pripeljal do zna~ilne razpoke v zgornjem delu ledi{~a. Tam je poskr- bela za dobro razpolo`enje {iroka in povsem ravna polica, na kateri sva si postavila {otor. Upala sva, da bova {e ta dan napela dva raz- te`aja naravnost gor do pre~ke, saj bi bilo ple- zanje v popoldanskem soncu precej prijetnej{e od jutranjega zmrzovanja. Stena nad nama je kazala precej neprijazen obraz. Bila pa sva pre- pozna in sva si do no~i komaj za silo uredila skromno bivali{~e. Ve~er je bil lep. Ni`ji vrhovi tik pred nama in tisti vi{ji dale~ na obzorju so drug za drugim izgubljali rde~e obla~ilo zahajajo~ega sonca. Takoj zatem je kovinsko modra barva naznanila za~etek mrzle no~i. V {otoru je za prijetno raz- polo`enje poskrbel kuhalnik. Pripravila sva si 7-2006 56 skromno le`i{~e brez le`alne podloge in spalnih vre~. Dokler sva kuhala, je bilo {e kar znosno, potem pa naju je za~el gristi mraz. ^isto po~asi se je priplazil v {otor, povsem nesli{no, pa vendar tako zelo ob~utno. Ni nama dal miru. Drgetala sva, se prestavljala z boka na hrbet, s hrbta na drugi bok in spet nazaj. Kmalu je bilo prestav- ljanja ve~ kot dremanja in treba se je bilo lotiti kuhanja in s tem posredno tudi ogrevanja. Tako kot vsaka mora se je tudi ta no~ iztekla. Rodilo se je sivo jutro. Pogled iz {otora me ni prav ni~ razveselil. Jutro je bilo na pogled »poscano«. Obzorje je bilo zabrisano z vlago, ki je v obliki kopren silila proti nebu, proti Janaku, proti nama. Pospe- {ila sva priprave na odhod in ob {estih sem se ̀ e zagnal v strmo in trdo ledi{~e za {otorom. Razte`aj sem kon~al sredi skal, pod strmo po~jo, ki je pomenila najkraj{i pristop do zgornje pre~ke. Rok se je svojega razte`aja lotil opti- misti~no. Pod navpi~no po~jo pa je vendarle {el pogledat okoli vogala, ali je z druge strani kaj prijaznej{a. Kmalu je bil nazaj. V popolnoma izpostavlje- nem opornem plezanju je zmogel naj- te`je mesto v steni in pogumno poteg- nil razte`aj vse do stoji{~a na pre~ki. Za robom se je pokazalo dolgo ozko ledi{~e, ki je predvsem na za~etku presenetilo z velikim naklonom. Led je bil slab. Veliki kro`niki odkru{e- nega ledu so nevarno tolkli po nogah, ki so bile po ve~ini samo s konicami derez povezane s stekleno povr{ino. Dva razte`aja pre~enja, povrhu vsega {e v rahlem spustu, sta nama vzela zelo veliko ~asa. Ves ~as sem se tola`il s tem, da bova imela nazaj grede, ko bo treba pre~ko spet preplezati, luknje za orodje `e narejene. Pa ni bilo tako. Popoldansko sne`enje nama je s tanko plastjo snega prekrilo prav vse. [e kline, ki sva jih pustila v steni, sva s te`avo na{la. Klju~no mesto v steni 57 7-2006 Prvi razte`aj v pre~ki Za pre~ko sva pri~akovala nekak{en `leb, ki bi naju pripeljal za vr{no glavo na greben. Razo~aranje je bilo popolno. V zameno se je ponujala strma skalna stena, ki ni obetala sko- raj{njega la`jega in hitrega napredovanja. Po treh razte`ajih resnega kombiniranega plezanja pa je le popustila. Vrv sva pustila pod skalnim previsom in nenavezana dosegla greben. Medtem so naju zakrili oblaki, ki so se privalili s tibetanske strani. Ob~asno je rahlo sne`ilo in vrh, ki se je sem in tja prikazal nad nama, se je zdel {e zelo dale~. Bli`e sva mu bila, mo~neje je sne`ilo. Vsak zase sva s strahom razmi{ljala o sestopu v takem vremenu. Zato sva se {e bolj potrudila. V megli in gostem sne`enju je ostra grebenska rez naenkrat postala polo`na in zagazila sva na precej prostoren vrh. [estletne sanje so se uresni~ile. Kako lepo je objeti prijatelja na vrhu. Kak{na solzica sre~e se je skrivala za temnimi stekli o~al. Rok in jaz; eden ne dale~ od za~etka svoje poti, drugi blizu konca. Prva Zemljana, odkar se je to mogo~no gorstvo dvignilo iz povpre~ja neskon~nih ravnin. Neskon~no sama sredi himalajskega ni~a. Sama samo fizi~no, sicer pa v srcih in mislih mnogih, ki so bili tiso~ kilometrov dale~ stran. S satelitskim telefonom sva dolo~ila svoj polo`aj in napravila nekaj posnetkov. Videlo se tako ali tako ne bo veliko. Oba sem naglas opomnil, da je konec zgodbe {e dale~, dobrih tiso~ metrov ni`e, na prostranem platoju lede- nika Broken. Do ve~era sva se spustila k bivaku. @e pri drugem spustu se nama je zataknila vrv. Na sre~o sva zagato hitro re{ila. Pre~ka nama je spet vzela veliko ~asa, ~eprav sva plezala hkrati, vsak na svojem koncu vrvi. Pospravila sva {otor in se spustila v no~. Rok me je opozarjal, da grem predale~ navzdol, pa sem kar trmaril. Na robu mi je slaba svetloba z oblaki zakrite lune razkrila prepadno zahodno steno. Res sem se spustil predale~. Vzpon ob vrvi nazaj do stoji{~a mi je vzel zelo veliko mo~i. Rok je stoji{~e pre- maknil za pol razte`aja navzgor, potem pa sem za~el pre~iti strme `lebove v tegu vrvi. Baterije v ~elni svetilki je dokon~no pobralo. Oblaki so povsem zakrili nebo in postalo je temno kot v rogu. Na pamet sem se spu{~al, ves ~as mo~no v pre~ko, da sem dosegel pobo~ja, ki so vodila proti vzno`ju stene. Otipal sem gladko ledno povr{ino in na pamet zavrtal ledni vijak. Po ob~utku je kar dobro prijel. Kljub temu sem za vsak primer zavrtal {e enega. Zadnje luknje za spust sem vrtal `e v dnevni svetlobi. Velikanski oblak, ki je zrasel nekje nad indijsko ravnino, se je najprej dvignil visoko v nebo, potem pa se je po~asi razlezel proti Januju. Kot da bi ga privla~ila nevidna sila himalajskih velikanov. Igra narave, ki sva jo opazovala iz visoke himalajske lo`e, naju je tako prevzela, da sva za nekaj ~asa pozabila, kje sva. Prek ledenega previsa, okra{enega z velikanskimi ledenimi sve~ami, sva se spustila na polo`nej{e pobo~je, nevarno blizu serakov. Vzno`je stene je bilo povsem blizu. Prvi son~ni `arki so naju ustavili sredi lede- ni{kega platoja. Stena Janaka je bila {e v senci, son~ne celice na telefonu pa so to ~udo obudile v `ivljenje in prek satelita so prvi~ odplavale domov vesti o najini sre~ni vrnitvi. Odre{i- tev za doma~e in za~etek kalvarije za naju. Zbranost, ki je morala biti zadnja dva dni, {e posebno pa zadnjo no~, popolna, je za~ela hitro popu{~ati. Obrambni zid se je nezadr`no ru{il 7-2006 58 1 Sauni, kako gre? 2 Dobro! in utrujenost je vdirala v telo z vso mo~jo. Po ravnem in navzdol je {e nekako {lo, toda zadnji vzpon do {otora pomo`ne baze se je zdel dalj{i in napornej{i kot vsa stena. Sauni. Gospodinja, tista, ki gospodari za ognji{~em, v kuhinji, pogosto pa kar v vsem lod`u. Za vse, kar `eli{, se obrne{ nanjo; spanje, hrano, skladi{~e za tovore, novice v vasi in informacije o poti. [erpa Cering Lamu je ena izmed njih. Popol- noma obvladuje polo`aj v lod`u Kan~endzenga v Suketarju, v katerem sva z Mihom dva dni ~akala na letalo. To sta bila jesenska dneva, de`evna in hladna, v kakr{nih se najbolje po~uti{ v spalni vre~i ali pa ob ognji{~u. Cering je prijazna ̀ enska. Za vedno nasmejanim obrazom se skriva never- jetna energija. Stara brazgotina na licu, ki si jo je mogo~e prislu`ila kot neu- krotljiv otrok nekje na vasi, ne moti njenega prijaznega videza. Ne preve~ bohotne ~rne lase vedno nosi spete v ~op, tiste sprednje, ki ji silijo na o~i, pa ob~asno odrine z roko. Njena skromna obleka, {iroke pikaste hla~e in raztegnjena majica, je pravzaprav nenavadna za te kraje. Ima leto dni staro h~er- kico, ki je izjemno prikupen in potrpe`ljiv otrok. Mo` je {el s trebuhom za kruhom nekam v arabske de`ele. Od jutra do ve~era je nenehno v pogonu. @enska stroj. Kot da bi imela deset rok. Skoraj sem za~el verjeti, da ima sposobnost biti na ve~ krajih naenkrat. Noben njen korak ni brez u~inka. Vsak njen gib z roko ima dolo~en namen. Enkrat doji, malo si kar s koleni pritiska na prsi, vmes pa urno in spretno oblikuje momote. Redki so trenutki, ko se otroku lahko vsa posveti. To stori z zna~ilno mate- rinsko ne`nostjo. Drugi~ pomiva posodo, ~epe ob velikem lavorju. Njeni gibi so hitri in racionalni. Vmes pome{a hrano, ki se kuha v voku, ~rnem od saj, pogreznjenem v prvi luknji ognji{~a. Premakne polena, da ogenj zagori z ve~jim plamenom, posoli jed v sosednji posodi, doda na kose narezano suho meso, ki je viselo izpod stropa, za~imbe, ki jih je prej trla v terilnici: ~esen, ~ebulo in ingver z malo soli in ~ilija; pomiva naprej, se loti kuhanja ~aja z mlekom, ki si ga je naro~il mimoido~i gost, {e prej se oglasi na telefon v sosednjem prostoru, spotoma pobere umazane kozarce z mize, nalo`i novo proso za tomba ~ang drugemu gostu in ga zalije z vrelo vodo, ki jo je enkrat mimogrede zavrela na ognji{~u, ko je bilo nekaj trenutkov prazno, in jo nalila v termovko; s hrbti{~em roke si odmakne lase, ki so ji zlezli preve~ na ~elo, si umije roke, spretno olupi in nare`e ~ebulo za pripravo dala, porine mali, ki je za~ela sitnariti, v roke `lico, da bi jo zamotila, in kadar se ji valja pod nogami ali je le preve~ sitna, si jo nalo`i na hrbet in nekaj ~asa dela sklonjena, tako da se mala sama dr`i za njena ramena. ^e pa otrok potrebuje dalj{o bli`ino mame, si ga s kosom blaga z dvema, tremi gibi spretno prive`e na hrbet in dela naprej. In ~e medtem pride{ skozi vrata in vpra{a{: »Sauni, kosta ca?«1, vedno zmigne z glavo v stran, to v Nepalu pomeni prikimavanje, in z nasmehom odgovori: »Ramro ca!«2 SZ-steber Janak ^ulija (7070 m) sta Rok Zalokar in Andrej [tremfelj preplezala 5. in 6. maja 2006. To sta bila prvenstvena smer in prvi pristop na vrh; IV–V, 60°–70°/III, 45°–55°, 1150 m, 24 ur efektivnega plezanja, 14 ur sestopa (19 spustov ob vrvi po 60 m), bivak na 6800 m. m Rok na vrhu Janaka