28. 4. 1OT6 Leto XXVI. St. 8 Celje - skladišče D-Per *214/1976 1 m K* fd m 1119760650,8 C0BISS e MRHI GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Prvi maj v luči delavskega gibanja Prvi maj praznuje delavstvo vsega sveta v spomin na prehojeno revolucionarno pot delavstva od začetka delavskega gibanja do današnjih dni. Čim bolj so se zaostrovala nasprotja med delom in kapitalom, tem bolj se je krepilo in oživljalo delavsko gibanje. Z nastankom in razvojem kapitala se je oblikoval delavski razred, kot razred izkoriščanih, ki so se sčasoma organizirali v mogočno ljudsko silo. Položaj delavskega razreda je bil izredno težak v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Takrat še ni bil omejen delovni čas, plače so bile izredno nizke, delovni pogoji na delovnih mestih pa nevzdržni. Delavstvo ni imelo nobenih političnih pravic. Njihove razredne organizacije je buržoazija stalno preganjala, da bi tako zatrla odpor delavstva proti izkoriščanju človeka po človeku, ki je kapitalistom prinašalo bajna bogastva, delovne množice pa pahnilo v največjo človeško bedo. V boju med delavci in kapitalom, se je delavstvo organiziralo v svoje delavske organizacije, ki so se vedno bolj krepile in uveljavljale. Pomemben dogodek v zgodovini delavskega gibanja je ustanovitev prve internacionale. Ta je bila ustanovljena v Londonu leta 1884. Eno glavnih njenih gesel je bil boj za osemurni delavnik. To geslo je močno odjeknilo med delavci in jih mobiliziralo za odločne akcije proti kapitalističnemu izkoriščanju. Med članstvom najmočnejše sindikalne organizacije v ZDA je tista leta vladalo veliko revolucionarno razpoloženje. Tako je leta 1872 stavkalo sto tisoč delavcev, štiri leta pozneje so oboroženi delavci prevzeli oblast v St. Luisu, v novembru 1881 pa so ustanovili v Pittsburgu Federacijo strokovnih sindikatov, ki se je nekaj let pozneje preimenovala v Ameriško federacijo dela in je leta 1884 pozvala vse sindikalne organizacije v boj za uvedbo osemurnega delavnika, ki naj bi ga uveljavili 1. maja 1886 v vseh tovarnah. Ta dan je stavkalo 340 tisoč delavcev in to je bil uspeh, ki je pretresel ameriško celino. Moč, ki so jo pokazali delavci 1. maja 1886. leta, je močno prestrašila delodajalce. Še isti dan je okrog 200.000 delavcev izbojevalo osemurni delavnik. Ta uspeh delavstva v ZDA je zelo spodbudno vplival na delavska gibanja v drugih državah, zlasti na evropski celini. Prava zgodovina 1. maja pa se začenja šele s krvavimi chicha-škimi dogodki na dan 3. maja leta 1886, ko je policija streljala na stavkajoče delavce in naslednjega dne 4. maja 1886, ko so poli- caji streljali na 30.000 glavo množico, ki je protestirala proti nasilju policije in delodajalcev. To je bil strašen krvavi obračun kapitalistov z delavci, ki so se borili za svoje pravice. Ta dogodek je tako pretresel ves svet, da je bil 1. maj proglašen za mednarodni delavski praznik, kot spomin na gigantski boj delavstva proti izkoriščanju človeka po človeku. Po prvi svetovni vojni se je v nekaterih državah Evrope razvil fašizem kot najstrašnejše orodje za zatiranje vsega naprednega, v rokah svetovnega imperializma. Fašizem se je razbohotil najprej v Italiji, nato v Nemčiji, kjer je prišel na oblast največji zločinec v zgodovini človeštva — Adolf Hitler. Strašna fašistična mašine-rija je hotela uničiti vsako napredno misel o svobodnem življenju, zbrisati iz zemeljske površine cele narode, skratka, v drugi svetovni vojni je naredila najstrašnejši in največ ji pokol ljudi v vsej zgodovini človeštva. Druga svetovna vojna je do temeljev pretresla vso tedanjo družbo. Človeštvu je zapretilo popolno uničenje. V taki situaciji so svobodoljubni narodi ustanovili protihitlerjevsko koalicijo. Prvomajske proslave so v takih pogojih dobile razen prejšnjega delavskega obeležja tudi močan protifašistični značaj. Od moči osvobodilnih gibanj v zasužnjenih deželah in delavskih gibanj v ostalih deželah protifašistične koalicije pa je bilo odvisno, koliko je bilo teh proslav in kakšne so bile. Borci naše narodnoosvobodilne vojske so vsa leta osvobodilnega boja proslavljali 1. maj z juriši, ofenzivami in raznimi akcijami v okupiranih mestih. Med največjimi takimi akcijami je znani napad II. proletarske divizije na Italijane in četnike pri Nikšiču. Zadnji 1. maj med drugo svetovno vojno smo v Jugoslaviji proslavljali z osvoboditvijo Trsta, Gorice in Tržiča ter pripravami za dokončen izgon okupatorja iz naše zemlje, še nekaj dni bojev in naša domovina je bila osvobojena, 1. maj pa je postal resnični in veličastni praznik vseh svobodoljubnih ljudi. Danes so stara prvomajska gesla le še spomin na preteklost. Ostala bodo za vedno zapisana v zgodovini delavskega gibanja. Delavski razred si je v mnogih deželah izbojeval politične pravice, njegov vpliv na družbeno življenje pa je vedno močnejši. Dandanašnji postaja socializem vsakdanja praksa milijonov delovnih ljudi in se vedno bolj krepi zavest o miru in medsebojnem sodelovanju med narodi. Neuvrščena politika naše države je močna opora svetovnemu miru. Neuvrščene dežele postajajo vedno pomembnejši činitelj v boju za plemenite cilje kot so: mirno sožitje med narodi vsega sveta, nevmešavanje v notranje zadeve drugih dežel, krepitev miru in gospodarskega napredka v svetu, boj proti rasnemu razlikovanju in neokolonializmu itd. Naša dežela postaja v njenem naprednem razvoju edinstven primer resničnega samoupravljanja, za katerega so se borile delavske množice v vsej svoji zgodovini. Naši delovni ljudje so po drugi svetovni vojni vedno z navdušenjem praznovali 1. maj. Pri vseh praznovanjih v povojni dobi so bili poudarjeni doseženi delovni uspehi na gospodarskem področju. Včasih so bili večji včasih manjši, toda vedno veliki za nas in za naša bodoča pokolenja. S tem kar smo naredili, nismo bili vselej zadovoljni. Hoteli smo vedno več napredka in v tem hotenju smo marsikaj dosegli. _ V naši svobodni in neuvrščeni državi, kjer se krepi in razvija resnično samoupravljanje, praznujemo 1. maj kot praznik samo-upravljalcev, ker je samoupravljanje bistvo napredka na vseh področjih naše dejavnosti. Tudi letos praznujemo 1. maj v zavesti, da nas čakajo odgovorne naloge, ki jih moramo uresničiti v skladu z ustavo. Naše praznovanje letošnjega 1. maja naj bo v znamenju vedno večje trdnosti in veljave našega demokratičnega socialističnega samoupravljanja, tako da bomo zlasti letos s trdno voljo premagali gospodarske težave, ki nas tarejo glede na današnje domače in svetovne gospodarske razmere. V letošnjem letu moramo urediti vprašanje nagrajevanja po delu tako, kot določajo ustavna načela. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke se zavlačuje že v nedogled, tako tudi nova sistemizacija delovnih mest. Poleg tega moramo do konca temeljito uresničiti naš letni gospodarski načrt, dvigniti produktivnost dela na višjo stopnjo ter temeljito urediti vse druge obveznosti. VSEM ČLANOM KOLEKTIVA Ob praznovanju našega delavskega praznika 1. maja želimo vsem članom naše OZD kakor tudi vsem delavcem ZP Iskra mnogo prijetnega razvedrila in počitka v prazničnih dneh. V letošnjem letu praznujemo naš delavski praznik v zavesti, da bomo s trdno voljo premostili vse gospodarske in druge težave in si s povečano produktivnostjo dela ustvarili še boljše življenjske pogoje. Konferenca osnovnih organizacij sindikata Svet organizacije ZK Organizacija SMS Aktiv ZB NOV Delavski svet OZD EMO Delavski sveti TOZD EMO Glavni direktor PRVA SEJA BS OZD ERO Dne 20. aprila je bila prva seja novoizvoljenega delavskega sveta na kateri so izvolili predsednika DS in njegovega namestnika ter poslovni in stanovanjski odbor in komisijo za šport in rekreacijo. Za predsednika delavskega sve- Za člane poslovnega odbora so ta je bila izvoljena Bizjak Pavla, bili izvoljeni: za namestnika pa Knez Tomo. Planinšek Milica, Pristovšek Sindikalna organizacija pred odgovorno nalogo O osnutku zakona o združenem delu smo pisali že v eni izmed lanskoletnih številk našega časopisa. Takrat smo vas seznanili, da je ta osnutek v razpravi na višjih forumih družbenopolitičnih organizacij. Lahko bi dejali, da je bil to predosnutek, kateremu je sledil sedanji osnutek, ki je dan v razpravo delovnim lujdem po vsej Jugoslaviji. Predsednik RS ZSS Janez Barborič, je na seminarju o osnutku zakona o združenem delu med drugim dejal: »Osnutek zakona o združenem delu in razprava o njem nam dajeta možnost in moč, da se na novo spopademo z nasprotnimi silami na vseh starih in novih frontah. Z razpravo moramo prodreti v vsako krajevno skupnost, do vsakega delavca in občana.« Začenja se torej javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Nekdo mi je dejal: Ja, kdo pa naj preštudira skoraj 650 členov!« Saj bi (nenda bilo res nemogoče, če bi vsak izmed nas študiral člene. V razpravi pa ne gre za tak način. Gre za to, da vsi v preprostih besedah povemo komu in za kaj je osnutek zakona namenjen. Zankon je v resnici skoraj »mala ustava«, ki pa za naš razvoj veliko pomeni. Ko bo zakon o združenem delu z dopolnitvami, ki se bodo izoblikovale v razpravi, sprejet, bo to akt, s katerim bomo napravili pomemben korak naprej v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Z njim bomo dobili orožje s katerim bomo mnogo lažje stopili na prste vsem, ki se nikakor ne morejo znebiti občutka, da je samoupravni način urejanja medsebojnih odnosov ovira pri njihovih zamislih o družbenoekonomski in politični ureditvi. Znano je, da se v glavnem srečujemo z dvema težnjama — birokratsko in tehnokratsko, ki pa imata dokaj podobni stališči, katerih skupna značilnost je, da je mogoče družbenogospodarske in politične tokove obvladati le s koncentracijo moči. Z drugimi besedami povedno: da bi delavec samo razpolagal s sadovi svojega živega in minulega dela, naj bi bilo praktično neizvedljivo, češ da se izgublja pogled nad »gibanjem kapitala«, kar pa da utegne usodno vplivati na poslovno učinkovitost sleherne organizacije združenega dela posebej ter celotnega nacionalnega gospodarstva. Ta pregled naj bi imeli v rokah posamezniki ali manjše skupine, ne pa vsi tisti, ki kakorkoli sodelujejo v družbeni reprodukciji. S takšnimi težnjami, ki jih določila v osnutku zakona o združenem delu praktično izkoreninjajo, se v življenju precej pogosto srečujemo tudi pri nas. Zato je v okviru celotne družbene preobrazbe, za katero smo se odločili na partijskih kongresih odnosno z ustavo, bil neizogiben nov sunek, kajti po sprejetju in veljavnosti ustave se marsikje v bistvu ni mnogo spremenilo. Morda je sprememba le v tem, da je podjetje razdeljeno na TOZD, ostala pa je stara organizacija poslovanja, ki močno ovira nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v TOZD v smislu nove ustave. Lahko rečemo, da so takšni odnosi samoupravni le na papirju in se čestokrat kažejo v tem, češ, da bo vse najboljše »če mi gospodarimo«, skrbimo za proizvodnjo in poslovne načrte, delavci pa naj samoupravljajo. Čeprav take besede niso na glas izrečene, se vendarle take težnje pojavljajo v naši praksi, vendar ne smemo ta pojav posplošiti. So posamezniki in to na odgovornih delovnih mestih, ki za neuspeh svojega dela krivijo samoupravljanje, češ če bi ne bilo teh TOZD, bi bilo vse drugače. Toda TOZD so tu in bodo ostale, ter se vedno bolj krepile in razvijale. Z zakonom o združenem delu, bodo dohodkovni odnosi, o katerih toliko govorimo in pišemo postavljeni na trdna tla. Doslej smo se obnašali običajno tako, da nas je zelo malo ali nič brigalo, kako živi in shaja tisti, ki nam prodaja reprodukcijske materiale ali tisti, ki skrbi za naše zdravje, znanje ali telesni razvoj. Pomembno je bilo in je, da smo prišli do svojega, čeprav smo pozneje morda pospravili tudi nekaj rezultatov tujega dela. Popačena dohodkovna vez je povzročila, da smo v prenekaterem primeru bili prisiljeni »nagrajevanje po delu« dati v narekovaje. No, tega nagrajevanja še sedaj nimamo urejenega, kajti samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dvhodke, katerega osnutek smo objavili že lansko leto v Emajlircu, še sedaj ni sprejet, niti ni sprejeta sistemizacija delovnih mest. V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki jo bodo vodile in usmerjevale naše družbenopolitične organizacije tj. ZK, sindikati in mladinska organizacija, se bomo morali jasno pogovoriti o kritičnih vprašanjih in energično stopiti na pot, ki nam jo začrtuje osnutek zakona o združenem delu. ej Janko, Adamič Slavko, Kovačič Herman, Poznič Slavko, Robnik Milan, Grujič Slobodan, Markež Edi, Črepinšek Milan, Trebar Marko, Škofca Leopold. Za namestnike članov poslovnega odbora so bili izvoljeni: Hudoles Tatjana, Zore Rudi, Iršič Janez, Gaber Herman, Vrečko Franc, Kramer Drago, Jovanovič Borivoje, Stopar Milan, Resinovič Teodor, Zgonc Sonja, Planinšek Marjan. V stanovanjski odbor so bili izvoljeni: Kresnik Stanko, Zvižej Adolf, Turnšek Vinko, Belak Ervin, Urleb Alojz, Pantner Anton, Pauše Marjan, Šindenfeld Terezija, Peternel Franjo. Po končanem konstituiranju je delavski svet obravnaval gospodarski plan za leto 1976, ki je postavljen na sledečih osnovah: — možnostih prodaje, — izkoriščanju proizvodnih kapacitet, — oskrbi z reprodukcijskim materialom ter — minimalnem finančnem rezultatu. Doseženi poslovni rezultati v letu 1975 nam narekujejo, da moramo v letu 1976 zastaviti vse napore, da dosežemo planirani finančni rezultat. Planirani finančni rezultat je v višini, ki nam še zagotavlja sklad skupne porabe, pokrivanje rezervnih skladov ter poslovnega sklada. Neizpolnjevanje planiranih ciljev ima težke posledice in lahko pripelje do ustavitve proizvodnje ter minimalnih osebnih dohodkov. Zato se je treba v letu 1976 z vso resnostjo spoprijeti z vsemi nalogami, ki niso lahke, in jih realizirati. Neugodni trendi v gospodarskih gibanjih doma in v svetu so bili prisotni že v letu 1974, na rezultatih pa so se odrazili v letu 1975. Glavni poudarek pri postavljanju plana je bil dan možnosti plasmana gotovih izdelkov na tržišču in znižanju zalog gotovih izdelkov na 30 dni, kar je ena glavnih obvez, ki smo jih sprejeli do naše poslovne banke. Znano je, da se je domači trg proti koncu leta 1974 in v letu 1975 zaprl, kar nam je povzročilo veliko težav. Vsled tega je bilo vloženo ogromno naporov za povečanje izvoza v letu 1975. V letu 1976 je planiran 19 % večji izvoz; pri izvozu je potrebno upoštevati tudi rentabilnost izvoza, da se ne izvaža pod vsakim pogojem. V gospodarskem planu je predviden izvoz samo posode, je pa potrebno, da se tudi ostali TOZD vključijo v izvoz. V planu so predvideni kot novi izdelki le klimatizacija v TOZD TOBI. Na področju razvoja novih izdelkov in programov je potrebno intenzivneje delati. Glede na izredno težko tržno situacijo je potrebno postaviti sistem prodajne politike, da bomo lahko obvladovali tržišče. Z novim zakonom o zavarovanju plačil, ki stopi v veljavo s 1. aprilom 1976 se bodo izredno zaostrili pogoji gospodarjenja in bo potrebna dosledna disciplina na vseh področjih. V planu so predvidene le investicije, ki izhajajo še iz obvez sanacije, drugih investicij ni predvidenih. Planirani osebni dohodki se morajo gibati v višini doseženih rezultatov poslovanja. HUDA ERI ZARADI DELOVNIH PLAŠČEV Oddelek varstva pri delu je nabavil od podjetja DELOZA Zagorje ob Savi 460 ikomadov delovnih plaščev lin jih razdelil upravičencem. Od plaščev pa je začela odstopati barva in to je povzročilo proteste zoper kvaliteto tega blaga. Plašče bo dobavitelj po reklamaciji zamenjal, vendar nas prosi, da objavimo njegovo opravičilo. Takole nam pišejo: »Danes smo odpremili plašče Koper 10 P za vašo delovno organizacijo. Omenjene plašče zamenjujemo za reklamirane črne plašče Koper. Vašemu neposrednemu dobavitelju »Konus« Celje smo reklamacijo v celoti priznali, ker tudi dobavitelj tkanine »Knežepoljka« te reklamacije ni oporekal. Zavedamo se, da samo priznavanje reklamacije ne bo nikdar v celoti popravilo zadeve. Popravi jo lahko samo še boljša kvaliteta in velika ažurnost bodočih dobav. Očitano nam je bilo, da bi lahko že sami ugotovili neobstojnost barve ornega Kopra. Pripomnili bi samo, da se je neobstojnost barve večala vzporedno z večanjem trenja. Barva je pri tkanini, dokler še ni izvršeno trenje še obstojna. Nakladanje in razrez tekstila se pri nas vrši strojno, tako da ne pride v dotik z delavci. Pri šivanju so delavke sicer opazile, da jim roke postajajo črne, vendar so mislile, da stvar ni tako resna. Osnova za tako mišljenje so ostale površinsko barvane tkanine, katere že pri trenju puščajo barvo. Ta primer pa ne drži za Indantrenske barve, s katero naj bi bile barvane boljše tkanine (Koper, Rubin, Marino). Pri večkratnem razkladanju in nakladanju vaših halj, pa je bila dosežena tista stopnja trenja, na kateri je barva dokončno popustila. Upamo, da v bodoče do podobnih stvari ne bo več prišlo, saj takšne reklamacije vržejo negativno luč na našo in dobaviteljevo delovno organizacijo.« Prečitajte in premislite! Ne prezrite! Obvestilo vsem sodelavcem, posebej pa še vsem vodilnim od vodij skupin navzgor, do direktorjev sektorjev, o pogojih, ki so nastali z uveljavljanjem Zakona o zavarovanju zagotovila plačil pri vseh organizacijah združenega dela, ki poslujejo z družbenimi sredstvi. Ze pri razpravi o zaključnem računu za leto 1975 na razširjeni seji Poslovnega odbora organizacije združenega dela EMO kot celote, v prisotnosti vseh direktorjev TOZD, direktorjev sektorjev in predstavnikov vodstva političnih organizacij EMO in TOZD in pri razpravi na delavskem svetu OZD EMO o zaključnem računu za leto 1975, so bili vsi omenjeni seznanjeni z detajlnimi podatki in posledicami kaj predstavlja uveljavljanje Zakona o zavarovanju in zagotovilu plačil med organizacijami, ki poslujejo z družbenimi sredstvi. Zakon je stopil v veljavo 1. 4. 1976. Ponovno pa ugotavljamo, da kljub širokemu krogu seznanjenih sodelavcev informacije niso posredovane naprej med ostale sc delavce, ali pa so še celo preoblikovane tako, da se pojavljajo kot dezinformacije in ustvarjajo dodatno nepotrebno zmedo, ki lahko težave, pri izvajanju zakona v OZD EMO, še povečajo. Zaradi tega s tem pismom obširneje seznanjamo vse naše člane kolektiva s tem, da posebej prosimo, da na vseh sestankih samoupravnih delovnih skupin ali samoupravnih organov ali družbenopolitičnih organizacij do maksimalne možne mere konstruktivno in na osnovi objektivnih podatkov pripomoremo k čim bolj racionalnemu in uspešnemu ustvarjanju in porabi sredstev, s katerimi EMO lahko razpolaga. Dolgovi in terjatve V okviru SFRJ je kot predpriprava na izvajanje Zakona o zavarovanju in zagotovilu plačil bila izvedena multilateralna kompenzacija, kar pomeni, da so vsi porabniki družbenih sredstev, tj. OZD in vse temeljne organizacije združenega dela, bili dolžni pripraviti in prijaviti vse svoje obveznosti Službi družbenega knjigovodstva. Torej EMO je moral prijavitti svoje dolgove, ki so nastali do 31. 12. 1975 s tem, da so tudi vsi kupci, ki so bili dolžni EMO, morali prijaviti svoje dolgove Službi družbenega knjigovodstva. Na osnovi teh prijav naj bi se na nivoju celotne SFRJ v tej kompenzaciji dolgovi medsebojno poravnali. EMO je prijavil 98 milj. din dolgov naših obveznosti dobaviteljem, s tem da je od strani naših kupcev bilo prijavljenih 48,2 milj. din njihovih dolgov. Kljub temu se je v tej obliki kompenziralo samo 5,7 milj. din obveznosti. Po zakonu pa je bilo potrebno, da se vsi dolgovi iz te kompenzacije v celoti poravnajo do 31. 3. 1976, v kolikor pa del teh dolgov ne bi bilo mogoče poravnati, pa se lahko na osnovi pismenega obojestranskega dogovora med nami kot dolžnikom in našim dobaviteljem kot prodajalcem sklene dogovor, da na osnovi podpisane menice, ki mora biti avali-rana od banke ali druge OZD, zagotovljeno plačilo po tem spo- razumnem dogovoru. Avalirana menica, to se pravi od banke dodatno garantirano, da bo v slučaju nesposobnosti EMO banka plačala dolg v roku, kot je predpisano na menici, vendar s tem pa OZD, ki ne bo imela ustreznih sredstev, napravi po zakonu hud prekršek in je organizacija združenega dela visoko kaznovana, podpisniki takega vrednostnega papirja — menice pa se kazensko preganjajo s tem, da je najmanjša kazen 3 mesece zapora. Program poravnave dolgov Zaradi tega smo v EMO, tako kot so predvidevali zakonski roki do 10. 3. 1976 izdelali program poravnave teh dolgov. Po tem programu smo predvidevali, da vse manjše dobavitelje izplačamo z virmanskimi nakazili, tj. z neposrednim prenosom dinarskih sredstev iz našega žiro računa na žiro račun našega dobavitelja, da pa ne bomo sposobni do 31. 3. 1976 izplačati za 30 milij. din dolgov in to šestim velikim dobaviteljem, ki so: — Železarna, Jesenice; — Železarna, Skopje; — Petrol, Ljubljana; — ŽTP, Ljubljana; — Jugošped, Beograd; — Elektro, Celje. Po tem programu bi se s temi partnerji za ta znesek 30 milij. din dogovorili o sporazumnem zagotovilu plačila z menicami in naj bi pri tem predlagali, da te dolgove pokrijemo v mesecih julij, avgust in september, to je v ■mejah z zakonom predvidenega roka, ki zahteva, da se ti dolgovi pokrijejo najkasneje do 30. 9. 1976, vendar na osnovi medsebojnega pismenega dogovora. Kontrola realizacije Istočasno smo skupaj z vodstvi TOZD pričeli dodatno k običajnemu planiranju proizvodnje preverjati predvideno realizacijo za 2 meseca v naprej s kontrolo realizacije za pretekli mesec, z istočasno kontrolo potrebnega materiala in to tako, da za vsak TOZD posebej ugotavljamo obseg vrednosti materiala potrebnega za proizvodnjo v celoti in koliko tega je potrebno v tekočem ali prihodnjem mesecu dodatno nabaviti in koliko tega se bo uporabilo iz zalog. Ta poostreni sistem dela, ki je bil vpeljan v začetku meseca marca in bo nadaljevan vsak mesec v prvi dekadi za pretekli, tekoči in prihodnji mesec je imel za posledico, da smo v začetku meseca marca izvedli to dodatno plansko kontrolo izvršitve za februar in potreb za marec in april. Ta kontrola je bila posebej potrebna za- radi tega, ker so nam kljub opozarjanju zaloge materiala narasle preko vseh meja zaradi pospešenih dobav železarn, ki v preteklosti niso nikdar izvršile naročila IV. kvartala v samem IV. kvartalu, temveč so to izvrševale šele v I. kvartalu naslednjega leta, decembra 1975 pa so s pospešenimi dobavami izvrševale pogodbe v celoti, zaradi česar so nastale prekomerne zaloge. Pri tem moralo samokritično upoštevati, da na to nismo bili pripravljeni ih bi pri večji predpripravi lahko bil ta udarec tudi manjši. Posledica takega stanja je bil tudi ukrep, da se od 1. 3. 1976 naprej nabave kakeršnegakoli materiala izvršujejo samo z dodatnim podpisom direktorja sektorja za marketing tov. Marjana Piliha ali pa glavnega direktorja tov. M. Jančigaja. Da bi pa bil možen natančnejši pregled nad potrebami posameznih nabav, sta morali nabavna in uvozna služba pričeti izdelovati sistematično e-videnco in to tako, da bomo imeli enoten pregled nad že sprejetimi obveznostmi iz preteklih nabav in obveznostmi iz novih nabav. Pri tem se je zahtevalo, da naj bodo vse potrebe čimbolj realne, omejene na minimum, to se pravi, da se naroči toliko in s takimi pogoji plačevanja, da ne bomo nikakor brez potrebe povečali zalog materiala in da istočasno oskrbimo tisto vrsto proizvodnje, ki bo imela zagotovljen plašman — prodajo in zagotovljen priliv sredstev iz te prodaje. Iz tega je izhajala tudi prednost, da v kolikor bo manjkalo sredstev bomo finansirali tisto proizvodnjo, ki preje in z večjo razliko v ceni vrne sredstva EMO, s predprioriteto tiste vrste proizvodnje, za katero smo že koristili morebitne avanse, tj., da je kupec vnaprej dal sredstva s katerimi je EMO razpolagal. Odgovornost in slepa kritika Iz tako postavljenih zahtev je nastalo tudi vprašanje ali očitek, da tov. Pilih ali tov. Jančigaj sta tista, ki nedovolita naročanje in nabavo materiala in da bosta onadva odgovorna, v kolikor bo prišlo do zastojev v proizvodnji. Opozoriti moramo, da niti enemu, niti drugemu od omenjenih tovarišev ni želja katerokoli vrsto proizvodnje znižati ali ovirati, temveč da šta odgovorna poleg vseh ostalih vodstev TOZD in sektorjev v končni obliki, da bodo sredstva v EMO po najboljši veri in močeh najbolj racionalno trošena. Zaradi tega je bilo že predhodno dogovorjeno, da morajo vse priprave proizvodnje v TOZD po detajlni predhodni uskladitvi s prodajnimi možnostmi izdelati čimbolj točne plane nabav, ki bodo zagotovili največji možni priliv iz prodaje tako proizvedenega blaga. Po začetnih akcijah po tem programu je bilo ugotovljeno, da tako natančnega sistema dela ne obvladujemo v celotnem EMO in da smo ga primorani v celoti zgraditi po najboljših močeh in s polno odgovornostjo. Pravilnik Na osnovi predloga Gospodarske zbornice SRS, ki je bil objavljen v »Vestnik-u« Gospodarske zbornice, je bil izdelan tudi o-snutek pravilnika o finančnem poslovanju v teh novih pogojih, ki z vso ostrino opredeljuje odgovornost in postopek, kako se finačno načrtovanje v EMO naj izvaja in bodo po tem pravilniku izdelani. Načrti finančnih tokov za mesec vnaprej in v vsakem mesecu za vsako dekado v naprej s tem, da bomo morali imeti k temu mesečnemu in dekadnemu planu pregled za 90 dni nazaj in 90 dni v naprej od vsakega dneva, da bomo lahko obvladovali vse nastale obveznosti iz preteklih nabav in novo nastale obveznosti iz bodočih nabav. Sestavni del načrta finančnih tokov je tudi predviden in zagotovljen priliv sredstev, ki bo omogočal planira- Delavski sveti bodo na prvih nje odliva tj. nabave, sestankih v aprilu 1976 morali po hitrem postopku razpravljati o tem pravilniku in ga sprejeti, s čemer bodo samoupravno potrjeni postopki, ki jih ta pravilnik predvideva. Ker je med tem časom že pretekel zakonski rok pokritja obveznosti po multilateralni kompenzaciji, lahko že obvestimo kako in v kakšnem obsegu je bil izvršen program poravnave, ki smo ga opisali v uvodu. Kako izvršujemo program Od predvidenih pokritih dolgov v znesku 30, mio. din za navedenih šest velikih dobaviteljev smo uspeli dobiti soglasje in smo po našem programu predvidenem plačilu z menicami poravnali z rokom zapadlosti 14. 7., in 13. 8. in 14. 9. samo z Železarno Jesenice za znesek 15, mio. din, ŽTP Ljubljana za znesek 3, mio. din in Petrol, Ljubljana za znesek 1,2 mio. din. Dobavitelja Elektro, Celje in Jogošped, Beograd šta nas tožila medtem ko Železarna, Skopje ni pristala na tak način poravnave dolgov. Zaradi tega smo predvideno razliko 10,8 mio. din do 31. 3. v celoti poravnali. Ta poravnava je bila možna zaradi sorazmerno močnega priliva sredstev od naših kupcev na žiro račun EMO. Iz tega je razvidno, da bomo tako kot nam je uspelo zagotoviti ta plačila primerno naše načrte finančnih tokov prilagodili, da bomo na osnovi uspešnega poslovanja sposobni 14. 7., nato 13. 8. in 14. 9. plačati po eno tretjino z menicami zagotovljenih sredstev, skupaj z o-brestmi, kar pomeni, da je celoten dolg iz tega naslova 20,646.000 din. Ze takoj pa moramo opozoriti, da mora načrt finančnih tokov pri zagotavljanju možnosti plačila teh sredstev upoštevati, da naslednje dneve običajno 15. in 16. v mesecu dvigujemo sredstva za osebne dohodke in da moramo planirati ca. 19,5 mio. din sredstev na žiro račun, da ne bodo osebni dohodki ogroženi, (Nadajevanje na 4. strani) 4 &HcljLiK&e USTANOVLJENE samoupravne DELOVNE SKUPINE Ze mnogo smo pisali o ustanovitvi samoupravnih delovnih skupin. No, te skupine smo začeli ustanavljati. V TOZD Tovarna posode so samoupravne delovne skupine izvolile svoje predsednike in namestnike predsednikov. Da bi poznali naše sodelavce, ki jim je zaupana ta odgovorna naloga, objavljamo imena predsednikov delovnih skupin in njihovih namestnikov v TOZD Tovarna posode po stroškovnih mestih, kjer samoupravne delovne skupine delajo. Str. m. Predsednik: Namestnik: 2667 DOLAR Adolf ČRETNIK Jože 2668 KOMPLET Fanika KOLAR Anica 2666 KRAJSEK Vinko VANOVSEK Viktor 2774 VOLAVŠEK Janez ZAVŠEK Ivan 2698 LAMPRET Majda ŠTARKL Anica 2698 DOBERŠEK Berta ZORMAN Marija 2863 HRIBERNIK Stefan RAJH Marija 2863 VANOVSEK Kristina VEBER Jožica 2863 GORJUP Mirko GOLC Ljudmila 2863 JANEŽIČ Dragica BIZJAK Pavla 2269 ŠKOFLEK Franc KRAJNČAN Drago 2269 ZALOKAR Vida HOSTNIK Mirko 2269 TOMAN Alojz PIŠEK Franc 2269 ŽNIDEREC Pavla JANKOVIČ Ivanka 2291 ARTNAK Olga JAGER Silva 2291 ZAJC Jože ROBIDA Marijana 2291 KOSTOMAJ Marija ŠPES Hilda 2291 PRELOZNIK Olga SHRBINEK Ana 2222 KOSTOMAJ Marjan STEBERNAK Janez 2222 POLJANŠEK Rado AMON Milan 2232 JAKOVLJEVIČ D j uro BOŽIC Cvetko 2232 BARUKSlC Ivica KAČIČNIK Franc 2232 HOSTNIK Stanko ROMIH Franc 2232 GOLOUH Franc KOTNIK Srečko 2233 KRAJNC Franc NOVAK Ivan 2239 LIPAR Jože PUHER Helga 2234 POB IRK Karel NOVAK Vili 2241 MLINAR Florjan PIRC Stanislav 2241 GAJŠEK Ivan VIŠAR Milan 2241 GOLOB Mirko MUTEC Ivan 2235 PUDIC Derviš PAVŠNER Viki 2249 KRAMERŠEK Alojz ZORKO Vera 2249 DOKLER Hinko DROLE Fanika 2282 SOTOŠEK Ladislav RAVNJAK Stefan 2693 KOSTANŠEK Anton AMBROŽ Hilda 2693 SELIČ Marija POPOVIČ Marija 2293 ŽNIDAR Mirko SLATINEK Antonija 2293 POKOLŠEK Elizabeta JAZBINŠEK Greta 2293 BABIC Karla VRHOVŠEK Anica 2293 FLORJAN Ivan ŠORLI Angelca 2296 STRAJHER Anica MOHORKO Anica 2296 KNIFIC Anica TKALEC Ivanka 2296 MARZIDOV5EK Majda LIPOVŠEK Stane 2296 KOROŠEC Marija RAZGORŠEK Nada 2296 PASAR Anton JARH Julijana 2298 SIVKA Ivan KLJUKE J Doroteja 2298 VRHOVŠEK Anton FORŠTNER Vera 2264 POŽEG Avgust ZALOKAR Milan 2264 KAVKA Ivan KOBAL Stanko 2264 ZUPANC Ivan FELDIN Franc 2261, 2268 STULC Vlado LEDNIK Vinko 2260 VEŠLIGOJ Mirko ŽNIDER Albin 2263 MOSKOŠTELEC Franc KLENOVŠEK Lovro 2275 POCEK Bojan ROJC Magda 2275 JELEN Angela FIDLER Vlado 2275 ' OLINC Milena NUNClC Slava 2275 BREČKO Friderik OCVIRK Helena 2262 RAZBORŠEK Vera KRAJNC Danica 2262 SMOLE Stanka^ VINDER Alojzija 2262 PILKO Vida PRELOZNIK Ivan 2294 SEGA Ivan PEČEK Marija 2294 DUŠE J Sonja FERANT Fani 2294 ZVER Marija MURŠIČ Ivan M PREZRITE! Preeitajte in premislite (Nadaljevanje s 3. strani) ker v nasprotnem primeru bi morali izplačilo premakniti za toliko časa, da bo toliko sredstev na razpolago. V kolikor ne bi uspeli program izvesti v tej obliki, kot nam je uspelo, bi morali po zakonu predlagati v Ur. listu najkasneje 15. 4. sanacijo dolgov vsem upnikom t. j. tistim podjetjem, katerim smo dolžni in v kolikor bi se upniki strinjali s sanacijo tj., da bi nam v kakeršnikoli obliki odložili ali zmanjšali dolgove, bi lahko to z njihovim pristankom napravili, v kolikor tega ne bi, bi morali uvesti postopek likvidacije. Ker smo vse obveznosti poravnali s finančnimi nakazili in z omenjenimi soglasno izstavljenimi menicami, nas te sankcije ne prizadenejo. Po 1. 4. do 15. 5. pa nastopa novo obdobje t. j. obdobje, ko smo po zakonu dolžni poravnati vse nastale obveznosti od 1. 1. do 31. 3. 1976. Po naši evidenci, ki se pa-dnevno še vsklajuje, je prispelo računov, ki jih moramo poravnati za znesek 63, 9 mio. din. Poleg tega moramo v aprilu poravnati obveznosti iz preteklih aranžmanov t. j. raznih obveznosti iz kratkoročnih kreditov in anuitet za osnovna sredstva 38,1 mio. din (v tem znesku so upoštevana tudi potrebna sredstva za izplačilo OD za mesec marec. Pri tem pa lahko upoštevamo, da imamo na isti dan evidentiranih 86,3 mio. din terjatev do naših kupcev in da imamo na žiro računu 20, mio. din. V kolikor bi upoštevali, da bodo vsi kupci tako kot zakon zahteva do 30. 4. poravnavali vse obveznosti in u-poštevajoč pri tem stanje žiro računa, bi bili sposobni naše obveznosti pokriti vendar pri tem ni upoštevan potreben izdatek za material, ki ga bomo v aprilu dodatno kupovali. Zaradi tega bomo morali pri prodaji posebej pozorno planirati prilive, da bomo lahko z dodatnimi prilivi pokrivali dodatne obveznosti. Ker pa je tako poslovanje na meji maneverskega prostora izredno težko ali praktično nemogoče, bomo morali izkoriščati vse poslovne možnosti za pridobivanje a-vansov pri vseh poslovnih aranž-manih, ki so za nas v končni fazi rentabilni in tak avans bo predstavljal dodatne usposobitve za finansiranje tekoče rentabilne, za plasman ugodne proizvodnje. Stvarne odgovorne naloge Da bomo celotni proces načrtovanja finančnih tokov obvladovali tako kot pravilnik predvideva čimbolj popolno, bomo tako kot smo se že s posameznimi odgovornimi skupinami in njihovimi vodji dogovarjali po postopku, kot to predvideva pravilnik zadolžili posameznike za posamezna področja natančnega planiranja. Tako se predvideva, da bodo posamezne skupine sestav- ljene iz odgovornih (danes ga imenujemo »vodja poslovnice za proizvodni program ali TOZD«) za prodajo, vodij TOZD in še katerega posameznika, ki lahko bistveno pripomore k planiranju prilivov po posameznem programu. Njihova naloga bo, da na osnovi agresivnega pristopa in natančnih podatkov sestavijo dokončni, mesečni in z ozirom na potrebe in možnosti pravočasne zagotovitve materiala čim boljši prodajni program z natančnim programom prilivov po dekadah in mesecih. Vodje priprave proizvodnje za posamezni TOZD, vodja TOZD skupaj z nabavno službo in uvozom, so dolžni izdelati in bodo po istem postopku odgovorni za izdelavo nabave proizvodnega materiala, drobnega inventarja, pomožnega materiala in rezervnih delov. Referent za rezervne dele in direktor vzdrževanja bosta odgovorna skupaj z nabavno službo in uvozno službo za izdelavo plana nabave rezervnih delov za celotno energetsko mrežo in skupne objekte, posebej pa sko-ordinirati plan nabave rezervnih delov za TOZD skupaj z vodji TOZD, ki jih TOZD vključijo v svoj plan nabave. Direktor sektorja poslovne koordinacije, ki posebej pooblasti po pravilniku še osebe, ki mu bodo pomagale, izdela plan trošenja sredstev v okviru sektorja poslovne koordinacije (družbena prehrana, PTT, zavarovanje itd.'). Direktor sektorja skupnih tehničnih služb izdela plan za vsa potrebna sredstva za investicije in ostale stroške v okviru sektorja. Vodja službe programiranja in direktor sektorja za marketing odgovarjata za stroške propagande in ostale stroške tega sektorja, vendar vsklajeno z vodji TOZD za področje propagande. Direktor finančno računovodskega sektorja planira stroške svojega sektorja. Nabavna in uvozna služba vodita sistematsko pregledno evidenco potrebnih nabav po TOZD, odobrenih nabav po TOZD, potrebnih nabav po vrstah nabave in odobrenih nabav po vrstah nabave in izdelata dodatni plan obveznosti, izhajajoč iz odobrenih nabav po TOZD in vrstah nabave. Tako sestavljeni odobreni plan nabave po TOZD s terminskimi plani obremenitve žiro računa EMO po TOZD je osnova za finančno računovodski sektor, ki na osnovi tega plana odobrenih potreb in plana prilivov izdela dokončni načrt finančnih tokov za dekado in mesec. Po pravilniku bi se ti načrti finančnih tokov odobravali na skupnem sestanku glavnega direktorja, o-beh pomočnikov gl. direktorja, direktorjev sektorjev, vodje finančne službe in direktorjev TOZD. Glavni direktor Jančigaj Miro 11. april 1941—rojstvo OF Čimbolj se pomika čas v sivo davnino, tembolj svetlo žari v zgodovini slovenskega naroda 27. april 1941, dan ustanovitve Osvobodilne fronte. Dve zgodovinsko pomembni črki OF sta vlivali strah v kosti okupatorju, ki se je začel šopiriti po okupirani Ljubljani. OF je nastala kot zgodovinski rezultat pravilne politike Komunistične partije, nastala je že v času ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije leta 1937, kot jedro manifesta tega kongresa. Manifest ustanovnega kongresa KPS, katerega avtor je bil tovariš Kardelj, še posebej pa njegova knjiga o nacionalnem vprašanju, sta usmerila praktično dejavnost Partije v konkretnih realnih okoliščinah. Mobilizacijske naloge, ki jih je vseboval Manifest, poznejše sklepe in dokumente Partije je članstvo z navdušenjem sprejelo, ker so bili razumljivi, za delavski razred življenjsko pereči, zlasti pa so odpirali pot k zaupanju nacionalno zatiranih množic raznih političnih skupin, do katerih je Partiji zapirala dostop dotlej več ali manj sektaška praksa. Komunistična partija Slovenije je tedaj stopila na pot prevzemanja praktične odgovornosti za rešitev nacionalnega vprašanja. Storjen je bil korenit prelom s prejšnjimi umetnimi sektaškimi konstrukcijami nekakšnega nacionalno revolucionarnega gibanja, ki ni moglo odpreti poti do nacionalno zatiranih množic. Storjen je bil s tem prehod od revolucionarnih fraz k praktični dejavnosti. Komunistična partija Slovenije je vsa zadnja leta pred vojno razvijala izredno pestro in praktično politično dejavnost. Opozarjala je ljudstvo na grozečo nevarnost fašizma in bližajočo vojno katastrofo ter razkrinkavala kapitulantsko politiko reakcionarnih vladajočih vrhov. Taka dejavnost pa je vedno bolj prepričevala množice o pravilnosti KPJ, in KPS še posebej. Partija, ki je bila brezobzirno preganjana, je krepila svoje pozicije v množicah z raznimi oblikami legalnega dela in praktičnega javnega delovanja. Reakcionarna kapitulantska vodstva meščanskih strank, so ob zlomu stare Jugoslavije izgubila sleherno množično osnovo v dotedanjem njihovem članstvu. Razočaranje, razkroj in zmeda, ki so takrat zavladali v teh strankah spričo sramotnega poloma in izdajstva vodstev, so dali priložnost in čas, da v vrstah OF najde svoje mesto vse, kar je ostalo poštenega in domoljubnega iz vrst političnih strank in grupacij. Dejavnost društva LT Kakor vsako leto, bo naše društvo LT tudi letos razširilo bogato dejavnost in s tem mnogo pripomoglo za tehnično vzgojo naših delavcev. Strojno orodjarski krožek bo organiziral tekmovanje vatilcev, predavanje o toplotni obdelavi orodnih jekel, enodnevno ekskurzijo na velesejem in še marsikaj drugega. Tudi krožek za predelavo pločevine bo organiziral tečaj za oblikovalce, vlagače in varilce, tečaj o vrsti in pripravi obdelovalnih strojev, nagradni natečaj za oblike posode, tečaj o varnosti v neposredni proizvodnji, eno tridnevno in eno enodnevno ekskurzijo. Emajlirski krožek ima v svojem programu predavanje o pripravi emajlov, eno tridnevno in dve enodnevni strokovni ekskurziji ter še marsikaj drugega, ki bo pomagalo našim delavcem* da se usposobijo za delo na svojih delovnih mestih. Avtomoto klub ima zelo pester in bogat program. Tudi ta bo organiziral več strokovnih ekskurzij v razna podjetja. Organizirali bodo še kolesarsko tekmovanje, tradicionalni lov na lisico, tekmovanje z gokard vozili, preda- vanja iz prometnih predpisov, preglede dvokoles, bazna druga tekmovanja in tečaje. Fotokinoklub bo priredil več tečajev za začetnike in inštruktorje, izdelal slike za med klubske razstave, sodeloval na razstavah in filmskih festivalih, organiziral tečaj za kinooperaterje in priredil več poučnih ekskurzij za svoje člane. Radio klub ima v načrtu poleg drugega tudi A in B tečaj telegrafije. Poleg tega bodo organizirali tudi nekaj poučnih strokovnih ekskurzij. Gospodinjski krožek bo organiziral kar tri kuharske tečaje in organiziral dve poučni ekskurziji. V programu ima še marsikaj drugega, kar bo zanimalo tiste, ki si žele pridobiti znanje v kuhanju. Modelarski klub ima v svojem programu izvedbo A in B tečaja za modelarje. Udeležili se bodo tekmovanja višjega ranga tako doma kakor tudi v inozemstvu. Klub podvodnih dejavnosti ima v programu večdnevno ekspedicijo s klubskim prvenstvom v podvodnem ribolovu, udeležbo na državnem prvenstvu, vzgojo novih članov in še marsikaj drugega kar bo zanimalo tiste, ki radi plavajo pod morsko gladino. Bliža se Cankarjev dan Da, bliža se Cankarjev dan v Cankarjevem letu. V Ljubljani in po vsej Sloveniji tečejo priprave za proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva. Začelo se bo 8. maja v Ljubljani, nato pa bo sledila večja svečanost na Vrhniki in drugod, vse do zadnje proslave v decembru v zasavskih revirjih. Proslave imajo širši družbenopolitični pomen za vso slovensko in jugoslovansko samoupravno skupnost. Z njimi bodo letos oživeli misel in delo našega velikega umetnika in borca za družbeni, socialni in kulturni napredek slovenskega naroda in človeštva. Pobudnik in organizator proslav Cankarjevega leta je republiška konferenca SZDL Slovenije. Vse- bina in oblika proslav sta skrbno izbrani. Doseči želita predvsem poglobitev čustvenega in vrednostnega odnosa vseh ljudi do Cankarjevega dela in umetnosti nasploh. Kar zadeva dogodke pri nas lahko rečemo, da je naše društvo LT-Fotokino klub ustvarilo lepo in veliko delo s filmom »Matu, katerega premiera je bila pred kratkim v dvorani delavskega sveta. S tem se je društvo LT vključilo v dejavnost ob proslavi 100-letnice Cankarjevega rojstva. Nedvomno si bodo tudi vse naše družbenopolitične organizacije prizadevale, da po določenem programu dostojno proslavimo ta veliki kulturni dogodek. KONCERTNA POSLOVALNICA CELJE SPOROČA V januarju je z uspehom koncertiral priljubljeni oktet. Dva večerna koncerta je poslušalo preko 1000 obiskovalcev. Tudi štirje mladinski koncerti so bili polno zasedeni. V februarju je koncertiral za VI. abonma in dva mladinska abonmaja TARTINI TRIO, 7. aprila pa bo koncertiral violinski duo »IGOR OZIM IN PRIMOŽ NO VSAK«. S koncertom Celjskega godalnega orkestra 21. IV. bo letošnja redna koncertna sezona zaključena. Veliko zanimanje pa je že sedaj za MOZARTOV REQUIEM, ki ga bodo izvedli komorni orkester slovenske filharmonije, pomnoženi Slovenski oktet in Mladinski zbor Maribora. Koncert bo 5. maja. 28. aorila na oreanizira Koncertna poslovalnica obisk koncerta v novi dvorani Lisinski v Zagrebu, kjer bodo zagrebški simfoniki RTZ in mešani zbor RTZ izvedli Beethovnovo IX. simfonijo. Dosedaj se je prijavilo preko 130 prijateljev glasbe, ki bodo 28. IV. potovali s 3 avtobusi — eni ob 13. uri preko Stubice, kjer si bomo ogledali veličastni spomenik kmetskih uporov, drugi ob 17. uri preko Zidanega mosta. Da bi poslušalci čim globlje doumeli Mozartov Requiem in Beethovnovo IX. simfonijo, bo prof. Egon Kunej (20. aprila ob 19. uri v Glasbeni šoli) obe deli komentiral. Komentar bodo spremljali pomembnejši glasbeni odlomki iz obeh skladb. Koncertna poslovalnica je v tem letu posredovala koncerte: opernih arij v Šentjur in Žalec, harfistko Uršičevo in Slovenski oktet v Žalec ter Duo Dekleva v Šentjur. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL je v decembru razpisal natečaj novih skladb za mladinske zbore. Odzvalo se je 11 slovenskih skladateljev, ki so prispevali 18 novih kompozicij. Ocenjevalna žirija, ki so jo sestavljali prof. Egon Kunej, dirigent Marko Munih in skladatelj Igor Štuhec, je ocenila vse skladbe in pri- sodila prvo nagrado 2.500 din za skladbo Čiči nana Jakobu Ježu, drugo nagrado 2.000 din za skladbo Popotna pesem skladatelju Pavlu Šivicu, tretjo nagrado 1.500 din za skladbo Poskočnica skladatelju Slavku Miheliču. Odkupljene pa so: dve skladbi Vilka Ukmarja, po ena skladba Slavka Mihelčiča, Srečka Koporca in Janeza Močnika. Devet nagrajenih in odkupljenih skladb bomo natisnili v XII. zvezku Mladinski zbori, ki jih izdaja MPF. NAŠA RESEDA ’76 Mladinsko kulturno gibanje dobiva iz leta v leto več privržencev in zajema številnejše mladinske skupine. Letošnja »NAŠA BESEDA« zajema nastope mladih gledaliških ni recitacij skih skupin, tekmovanje recitatorjev — posameznikov in mlade likovnike. Organizacijsko vodi prireditev Občinska konferenca ZSMS, strokovno pa sodeluje odbor za gledališko dejavnost ZKPO. Na dveh delih občinske Naše besede 76 bo sodelovalo okoli 16 krožkov, samostojnih skupin in skupin iz nekaterih delovnih organizacij. Občinska prireditev (predvidoma v Škofji vasi in Štorah) bo končana do 10. aprila, medobčinsko srečanje bo v Laškem od 15. do 17 aprila, zaključna prireditev Slovenije pa bo maja v Celju — v SLG. Doslej so prijavljene naslednje skupine: Osnovna šola Polule, Tehniški šolski center, Pedagoški šolski center, Dijaški domovi, »Ingrad« Celje, Gimnazija Celje, Ekonomski šolski center, Srednja zdravstvena šola Celje, Pionirski dom Celje, dve skupini PD »Zarja« Trnovlje, IV. osnovna šola in še katere. SMELO V AKCIJO že v zadnji številki smo o.menili, da bomo objavili akcijske programe za stabilizacijo, ki jih bodo sprejele posamezne TOZD. Pri tem prednjači TOZD Tovarna posode, ki je svoj akcijski program že sprejela. Upamo, da bomo kmalu lahko objavili tudi ostale akcijske programe naših TOZD. Vse naše delavce bomo seznanili tudi z izvajanjem teh programov. AKCIJSKI PROGRAM ZA STABILIZACIJO TOZD POSODA ZA LETO 1976 Določene naloge še prenesejo iz akcijskega programa za stabilizacijo za leto 1975 v nov akcijski program. Nove naloge pa nam podaja trenutno stanje TOZD POSODA. A. Naloge, prenesene iz akcijskega programa za stabilizacijo TOZD POSODA za leto 1975 v akcijski program za leto 1976. 1. Poenostaviti in poceniti sestavne dele za WC splakovalnik. Rok je 1. 6. 1976. Nosilec naloge Marjan Tomelj. 2. Odpraviti težave pri montaži U NIVERZAL posode. Rok je 1. 5. 1976. Nosilec naloge Janez Volavšek. 3. Preoblikovati izdelke, jim dati novo obliko, ki bo primernejša za pakiranje ter izboljšala funkcionalnost in videz izdelka. Rok je 15. 7. 1976. Nosilec naloge Janko Pristovšek. B. Naloge akcijskega programa ža stabilizacijo TOZD POSODA za leto 1976 so naslednje: Zmanjšati zaloge proizvodnega materiala oziroma uskladiti med seboj zaloge, porabo in potrebe po proizvodnem materialu. Rok: etapno mesečno usklajevati. Nosilec naloge Franc Kovačič. Po treh mesecih primerjati stanje zalog in ugotoviti uspešnost naloge. — 0 — Kontrola uporabe proizvodnega materiala in ugotovitev vzrokov odstopanja od uporabe normativnega proizvodnega materiala. Naloga se deli na dva dela: a) Izdelati sistem za elektronsko obdelavo podatkov potrebnih pri kontroliranju porabe normativnih proizvodnih materialov. Rok je 1. 8. 1976. Nosilec naloge Franc Kovačič. b) Izvajanje kontrole porabe normativnega proizvodnega materiala z elektronsko obdelavo podatkov. Ugotavljanje odstopanj, poiskati vzroke in ukrepe za odklanjanje odstopanj oziroma zmanjšati porabo nenorma-tivnega proizvodnega materiala. Rok: od 1. 8. 1976 dalje etapno po mesecih. Nosilec naloge Franc Kovačič. Po treh mesecih primerjati dejansko stanje proizvodnega materiala z normativom in ugotoviti uspešnost naloge. — 0 — Izdelava akcijskih programov za stabilizacijo pri posameznih zborih delavcev samoupravnih delovnih skupin. Predsedniki zbora delavcev samoupravnih delovnih skupin naj s pomočjo članov zbora delavcev in vodilnimi delavci oddelka in obrata izdelajo akcijske programe za vsak zbor delavcev samoupravne delovne skupine posebej. Izdelava programov naj sloni na naslednjih ciljih: — zmanjšati izmet in slabo kvaliteto; — zmanjšati nepotrebno porabo električne energije, vode, ace-tilena, kisika, komprimiranega zraka, pisarniškega materiala itd. — povečati inventivno dejavnost. Vsaka samoupravna delovna skupina naj prisluhne ali je med njimi tudi kdo, ki ima kako iiovo idejo — izboljšavo, ter jo takoj posredovati komisiji za inovacije v TOZD POSODA. Rok je 15. 7. 1976. Nosilec naloge: ivsi predsedniki zbora delavcev samoupravnih delovnih skupin. — 0 — Vsak obrat dobi mesečni pregled predvidenih stroškov, katere je treba kontrolirati, če se gibljejo V predvideni meji. Strmeti za tem, da se stroški znižajo. Vsako prekoračenje predvidenih stroškov je potrebno takoj raziskati in ugotoviti vzroke ter primerno ukrepati za normalizacijo stroškov. Rok: naloge se izvršujejo mesečno. Nosilci naloge: vsi obrato-vodje in vodje služb. — 0 — Uskladiti planiranje proizvodnje -in prodaje ¡z zahtevami tržišča do maksimalne možne mere in da se za vsak dan napravi izračun pokritja in tudi za vse planske periode naprej. Rok: naloga se izvršuje dnevno. Nosilec naloge Franc Kovačič. Mesečno se pregledujejo rezultati dela in dajo poročila o rezultatih dela KO. — 0 — Prilagoditi sistem paletizacije in pakiranja kot najbolj ugodno manipulacijo posode od tovarne do končnega potrošnika. Naloga se deli na dva dela: a) Izdelati primerne vzorce embalaže glede na ceno, transportne pogoje in zahtevo maloprodajnih trgovin. Rok je 1. 6. 1976. Nosilec naloge Janez Volavšek. b) izdelali tehnološko dokumentacijo in uvajanje novega sistema pakiranja in paletiziranja. Rok je 1. 12. 1976. Nosilec naloge Janez Volavšek. — 0 — Izdelati učinkovit sistem propagiranja, ki naj bo prilagojen potrebam terena, katerega referent in sodelavec TOZD POSODA obdelujeta. Pri tej nalogi se zahteva od industrijskih oblikovalcev, da primerno opremijo embalažo in propagandni material. Rok: etapno po artiklih za prodajno področje. Nosilec naloge Mirko Knez. Mesečno se pregledujejo in ocenjujejo rezultati dela in dajejo poročila o rezultatih dela KO. Izdelati učinkovit sistem informiranja o gibanju kvalitete v proizvodnji, o načinu ukrepanja, ugotavljanja in odpravljanja vzrokov nastajanja slabe kvalitete. Naloga se deli na dva dela: a) Izdelati sistem za učinkovito kontroliranje gibanja slabe kvalitete. Rok je 15. 4. 1976. Nosilec naloge Dimitrij Černe. b) Kontrolirati dnevno gibanje slabe kvalitete, ugotavljanje in odpravljanje vzrokov slabe kvalitete. Rok: naloga se izvaja dnevno. Nosilec naloge: Jože Ratej. — 0 — Izdelati na osnovi novega proizvodnega planiranja tudi planiranje komisioniranja in odpreme, da se dosežejo najkrajši roki odpreme in zagotovi ažurno reševanje reklamacij z neposrednim stikom s sektorjem kvalitete. Rok je 1. 9. 1976. Nosilec naloge Peter Videnšek. — 0 — Formirati team strokovnjakov za potrebe prodajne službe. Vsak prodajni referent za določeno področje naj bi v sodelovanju s strokovnjakom iz TOZD posredoval zahteve tržišča proizvodnji. Rok: naloga se izvaja mesečno. Nosilec naloge Dimitrij Černe. Mesečno se pregledujejo rezultati dela in dajejo poročila KO. — 0 — Izdelati program novih izdelkov oziroma sprememb v obstoječem proizvodnem programu. Nakazati usmeritev proizvodnje za daljše obdobje. Rok je 15. 4. 1976. Nosilec naloge Dimitrij Černe. — 0 — Izdelati program za realizacijo ■novih izdelkov in za izdelke, ka- Mnogo je zanimanja za letovanje bodisi v našem domu v Cri-kvenici ali drugje. Za sedaj nam naša splošna služba ni mogla povedati še ceno letovanja in vseh drugih podatkov o možnosti letovanja v drugih domovih. Te podatke pripravljajo in jih bomo menda lahko objavili v mesecu maju. No, upajmo, da jih bodo uspeli zbrati in objaviti. Za sedaj so nam postregli z informacijo, da bo v Crikvenici letovanje v letošnjem letu malo bolj razširjeno, tudi izven doma menda ne bo niti tako drago. Tudi letos bomo letovali v počitniškem domu v Crikvenici, poleg tega pa še v kampu Kačjak pri Crikvenici. V domu imamo na razpolago 7 sob z 22 ležišči, v privatnih vilah pa 8 sob s 23 ležišči. V Kampu Kačjak, kateri je oddaljen od našega počitniškega doma ca. 3,5 km, bo možno letovati v 5 kamp prikolicah. Letovalci v teh bodo imeli možnost terim naj bi izboljšali uporabnost in obliko. Rok je 30. 4. 1976. Nosilec naloge Marjan Rejc. — 0 — Povečati nadzor nad tehnološkimi procesi in pretoku materiala ter nad informacijskimi toko- vi. Povečati zavest in odgovornost posameznikov in skupin do dela na njihovih delovnih mestih pri opravljanju delovnih nalog. Dosledneje se naj upošteva nagrajevanje po delu. Rok: naloga se izvaja mesečno. Nosilec naloge Dimitrij Černe. Mesečno se pregledujejo rezultati dela in dajejo poročila KO. — 0 — Izdelati program za dodatno izobraževanje strokovnega kadra za delovno mesto, ki ga zaseda. Izdelati plan potrebe delavcev ekonomske, organizacijske in tehnične smeri za zasedbo prostih delovnih mest, ki so pogoj za dobro organizacijo dela. Dobra organizacija dela je osnovni pogoj za dobro gospodarjenje. Rok je 30. 4. 1976. Nosilec naloge Dimitrij Černe. Določene naloge so obsežne, zato morajo nosilci nalog izdelati konkretni program izvajanja naloge. Pri tem je mišljeno, da se naloga razdeli na dodatne nosilce nalog z roki, ki morajo biti usklajeni s celotno nalogo. KO bo kontroliral izvajanje celotne naloge. Akcijski program ima možnost dograjevanja z nalogami, ki se bodo pojavile v teku leta in so pomembne za stabilizacijo TOZD POSODA. Naloge, ki se še izvajajo, smo vključili v akcijski program za leto 1976. Vse ostale naloge, ki niso v smislu akcijskega programa, se naj ustavijo in preložijo do nadaljnjega. sami si kuhati ali se hraniti v našem domu v celoti ali posameznimi obroki kot so kosilo ali večerja. Hranijo se lahko tudi v restavraciji v Kačjaku. Tu je tudi samopostrežna trgovina ter .drugi lokali v katerih se lahko vsak večer posluša glasba in ples. Morje je oddaljeno ca. 80 do 100 m od kampa. Letovanje v Crikvenici se prične 20. 6. 1976 do 8. 9. 1976, letovalo se bo lahko kot prejšnja leta po 10 ali 20 dni skupaj. V kamp prikolicah se bo letovanje pričelo že s 1. 6. 1976, če bodo člani kolektiva zainteresirani. Pravico do letovanja imajo vsi člani kolektiva kot njihovi ožji svojci in upokojenci EMO Celje. V času od 20. 6. 1976 do 8. 9. 1976 bo vsakih 10 dni vozil letovalce naš avtobus, glede prevoza in penziona (oskrbe v poč. domu in kampu bo objavljeno po sprejetju predloga na PO in cenika s strani samoupravnih organov. Splošna služba Priprave na letovanje v Crikvenici To smetišče se nahaja na dvorišču. Tisti »packoni«, ki ustvarjajo tako okolje, bi prav lahko bolje pometli pred svojim pragom, saj smo v času, ko se vsi zavzemamo za lepoto okolja Sedaj je skladišče že pokrito. Takole kot kaže slika, je izgledalo v času gradnje. Pravijo, da je taka gradnja hitra in cenena MMilM Borisu Čeliku v spomin Pred nedavnim smo se za vedno poslovili od dobrega tovariša Borisa Čelika. Kruta bolezen mu je pretrgala nit življenja v naj-lepši življenjski dobi, ko se človek naveže na delo in družino, ko občuti tisto toplo ugodje, da mora skrbeti za svoje drage in sanja, kaj bo še vse napravil, preden nastopijo leta staranja, leta upokojitve. Boris se je zaposlil v podjetju leta 1948, ko se je njegova družina vrnila iz inozemstva v domovino. Bil je dober vajenec in njegovi predpostavljeni so ga imeli zelo radi. Potem, ko se je izučil svojega poklica, ki ga je zelo cenil, je ostal polnih 28 let zvest svojemu podjetju in svojim sodelavcem, ki so ga zelo cenili in spoštovali. Boris je vsa dolga leta delal v strojnem ključavničarstvu, tam kjer se zahteva mnogo strokovnega znanja in spretnosti, kajti če stroji v tovarni odpovedo, jih je treba čimprej popraviti, da bo proizvodnja nemoteno potekala brez zastoja. Boris je vedel, kaj to pomeni in ni nikdar v dolgih letih dela zanemaril svoje odgovorne dolžnosti. Bil je res delovni človek, prežet z jasno mislijo in načrtnostjo, človek-delavec, ki ve kaj pomeni dobro o-pravljeno delo in dobro gospodarjenje. Boris je delal in delal dokler ga ni zahrbtna bolezen obvladala in mu odvzela še mnogo obetajoče življenje delovnega človeka. Njegovi tovariši se ga bodo spominjali še dolga leta kot vzornega delavca in odličnega tovariša. Pogrešali ga bodo pri svojih odločitvah, pri delu, skratka povsod, kjer je bil Boris z njimi navzoč. Boris bo ostal v lepem spominu tudi vsem tistim sodelavcem, ki so ob strojih iskali njegovo pomoč in jo tudi dobili. Pogrešalo ga bo delo in družina, kateri je bil skrben in vzoren mož in oče. Večje stanarine Občinska skupščina Celje bo dne 29. aprila 1976 obravnavala odlok o povišanju stanarin in ga tudi nedvomno sprejela. Objavljamo predlog odloka, ki je dan v obravnavo občinski skupščini. PREDLOG investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš. 3. člen Ta odlok začne iveljati po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. OBRAZLOŽITEV Ti delavci gradbenega podjetja, ki so gradili skladišče, so zelo disciplinirano uporabljali zaščitne čelade. Tega pa ne vidimo v naši TOZD Tovarna kotlov in TOZD odpreskov. Ali imajo tam res tako trde glave, da jim predpisane čelade niso potrebne Pravna osnova za izdajo odloka je drugi odstavek 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in dogovor o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 1. člen V odloku o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 8-371/ 75) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Od 1. maja 1976 se stanarina, izračunana po prvem odstavku odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje poveča za 20 odstotkov. Valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena. 2. člen Sredstva zbrana s povečano stanarino se v celoti uporabijo za Po 5. členu in drugih določilih zakona o stanarini (Uradni list SRS, št. 50/72) lahko občinska skupščina določi naj višje stana; rine za vse kategorije stanovanj s poprejšnjim medsebojnim dogovarjanjem med občinami za usklajevanje osnov in meril pri določanju stanarine v SR Sloveniji. Izvršni svet SR Slovenije je sprejel Dogovor o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976, katerega sopodpisnice so vse občine v Sloveniji. V drugi točki tega dogovora je med drugimi sklenjeno, da se stanarine za leto 1976 lahko povečajo najiveč za 20 odstotkov. Glede na to, da so stanarine izredno nizke in ne odgovarjajo dejanski vrednosti in ne krijejo stroškov vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda, predlagamo, da v skladu z dogovorom o izvajanju politike cen in storitev iz pristojnosti republike in občin, povečamo sedanjo stanarino od 1. maja 1976 dalje za 20 odstotkov. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA NEK'DAJUE UPRAVUO TERITQ2 EW0TE > mo VODJA CSSR PRED 1368 LETOM (Aleksander) TEKOČIMA V ŽILAH SEDMI PLANET MALAJSKO KRILO PRISTANI- ŠKA NAPRAM 60SPOMR ZUACILM0Ú1 UKRE PAMA PREM060V' STISNJENI EC DRŽAVA V ZDA CACAK EMIL JEJČIČ MUSLIM- POSTNI MESEC NOBELU unORJENI LENIN6RAJ PARTIJSKI SEKRETAR TRAVA 1. KOŠNJE AMERICIJ DUHOVNU: ŠKO OBLAČILO MAZILO EMO DRA6 KAMENJ, KRISTAL KORLUDA VELIKA REČNA- FMBA EKSPLOZIV. TELO REKA V Č. SORI KOZAŠKI P06LAVAR IME PISCA, HADŽIČA SLIKARKA KOBILICA RAWO- CELUIK SESTAVA U STRAN ZNAČILNOST PRAVIL- MESA AVION ’ KDOR SPLETKARI ITALIJAN IME ZA SÜO-TIR.OL OBROK ODPLA- ČILA POLJSKA T1EJKIA REKA JUS. NOS. VRATAR (Vladimir) VALJEVO V TITANI ASIMILA- CIJSKA SNOV MOMENT OTOK V IRš, MORJU IUDUAWSKA OBUVALA HOŠKO IME DELO TLAČANA CVETLICA REKA V AFRIKI TOV. 60SP. APARATOV JOŽE TISNIKAR PROGASTA AFRIŠKA ŽIVAL O GLAVNI ŠTEVNIK OLE6 VIDOV NEOBDEL VAŠKI SVET MESTO V MAKEDOti. ZELIKA ZELIŠČE \z TONI TRŠAR NORMALNA ATMOSFERA JAPONSKI DROBIŽ POVDAREK NIS VZDEVEK GDETHEJ. MATERE STARA ' LJUBLJANA V NlCLA POGORJE v ARABIJI SL SLIKAR. 50&DAN MEŠKO PR PREVOD BIBLIJE OS. ZAIMEK O NEILL EV6ENE PRITRDIL-NICA DODATNO Tzpla - ČILO AR.ŽREBEC RIMSKO MESTO V ANTIČNI SIRIJ) PLAČILNO SREDSTVO SKR AM. M IME (Eliot) MESTO NA DANSKEM OTOKU BORNHOLMU IZID PRI ŠAHU pristan HA OTOKU HONIŠU RUSKI VLADARSKI NASLOV 1. nagrada 100,00 din, 2. nagrada 80,00 din, tri nagrade po 40,00 din. Rešitve pošljite uredništvu najkasneje do 10. maja 1976. Pri žrebanju bomo upoštevali samo eno rešitev in ne več rešitev na isto ime. Križanko izrežite in napišite nanjo priimek in ime ter svoj naslov ali TOZD v kateri delate. llllllilllllllllllilllllllillllllllllllllllllliIIIII!llllill!IIIIII!IIIiIlllllllllliUI!llllllllll!ÍII!IHIIIIiiilíMliil¡tlflIIIIIII!lllllllIIIII!(IElllH!ll(millE£i Jlimiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllin ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame ŠPES HILDE se prav iskreno zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Tovarne posode — emajlir-nica za veliko pozornost in pomoč v dneh žalosti ter darovane vence in cvetje na njen prerani grob. Iskrena hvala godbi na pihala EMO za igrane ža-lostinke ob njenem grobu. Prav lepa hvala vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Ludvik in sin Sandi ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi naše drage mame Angele Peternel se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter izrazili sožalje. Žalujoča hči Vida in sin Franc ZAHVALA Ob nepričakovani in prerani smrti najine hčerkice MARINCE se iskreno zahvaljujeva sodelavcem obrata emajlirni-ce za izkazano pozornost in razumevanje ob žalostnem dogodku. Adelstein Nada in Viktor ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža in dobrega očeta BORISA ČELIKA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala gre vsem sodelavcem pokojnika za pomoč, članom častne straže, godbi, pevskemu zboru, tov. Pantnerju in tov. Mežnariču za skrb in tolažilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena Frančiška, sin Boris, hčerka Jelka in ostalo sorodstvo Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje In ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Dopisujte v svoje glasilo!