»,W.H.KWfEOAH.
IGLEBiftUSn V LISI
'zzfofo&h omožEJfss,
©kEJe). 36^$U6E°V?
©jo
U30&U3«ftJfJž>.
&E Z<bJfJ5 Z®ZZ~Z^
1 P. lit Ljubljana dS 1	
Za gospode: m klobuki, cilindri, H čepice prvovrst-nih tovaren.	Za dame: fcS plašči, kostumi, M obleke iz svile, gg volne in trikot.
P Perilo, nogavice, j/ rokavice, kravate.	Perilo, nogavice, P rokavice. |
S&j Dežni plašči, dežniki, palice. m V vsaki ceni in ^ največji izberi.	Parfum, milo in vsi ik modni predmeti. ^
3 P. lit Ljubljana Sr 1	
	
W OGLAŠUJTE V Vi
»GLEDALIŠKEM LISTU”!
ŠIVALNI STROJI
MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. J
10 LETNA GARANCIJA VSE VRSTE JEDILNEGA ORODJA. - VELIKA I ZALOGA ZLATNINE IN SREBRNINE.
I JOSIP ŠELOVIN - ČUDEN, |
1 MESTNI TRG 13 LJUBLJflNR MESTNI TRG 13.	|
Spored
Drama:
November 15.	sreda
„	16.	četrtek
„	17.	petek
„	18.	sobota
„	19.	nedelja
„	19.	nedelja
„	20.	poned.
„	21.	torek
Jack Straw.	Red A
R. CI. R.	Red E
Svatba Krečinskega.	Red B
Ploha.	Izven
Krojaček-Junaček. (Ob treh popoldne.) Mladinska predstava.	Izven
Jack Straw. (Ob osmih zvečer.)	Izven
Ploha.	Red C
Zaprto.
November 15.	sreda
„	16.	četrtek
„	17.	petek
„	18.	sobota
„	19.	nedelja
„	20.	poned.
21.torek
Opera:
Jenufa.	Red C
Triptychon.	RedD
Zaprto.
Carmen. — Micaelo poje gna Kattnerjeva.	Red A
Sevilski brivec.	Izven
Zaprto.
Tajnost.	RedB
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slofju, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu I. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA'.
Naročilo samo no atelje ,,VESTE“, Ljubljano, Kolodvorska ui. 8/1.
Začetek ob 3.
Konec ob 6.
JACK STRAW.
Komedija v treh dejanjih. Angleški spisal W. Somerset Maugham. Poslovenil Fran Govekar.
Režiser: B. PUTJATA.
g. Putjata. gna Vera Danilova, g. Plut.
/ gna Mira Danilova. I g. Železnik, g. Terčič. ga Wintrova. g. Drenovec, g. Danilo, g. Markič, gna Rakarjeva. gna Gorjupova. g. Karagjov.
1.	dejanje se vrši v Grand hotelu Babylon v Londonu, II. in III. pa v salonu Tawerner Halla lady Wanley.
Jack Straw ...	.	.	.
Mrs. Parker-Jennings . Mr. Parker-Jennings
Charles, } "luna °,r°ka Ambrose Holland .	.
Lady Wanley ....
Lord Serlo.................
Knez Adrian von Bremer Horton Withers .	.	.
Mrs. Withers .... Rosie Abbot .... Sluga......................
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
R. U. R.
RossurrVs Universal Robots.1
Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro. Spisal Karel.Čapek.
Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST.
Harry Domin, centralni ravnatelj Rossumovih	
universalnih robotov 			g. Rogoz
Inž. Fabry, generalni tehnični ravnatelj R. Cl. R.	g. Peček
Dr. Gali, upravnik fiziološkega in iznajdbenega	
oddelka R. U. R		g. Skrbinšek
Dr. Hallemeier, upravnik zavodov za psiholo-	
gijo in vzgojo robotov. . 			g. Gregorin
Konzul Busmann, generalni komerc. ravna-	
telj R. U. R		g. Železnik
Stavbenik fllkvist, stavbeni šef R. U. R. . .	g. Kralj
Helana Gloryjeva		ga Wintrova
Nana, njena pestunja		ga Juvanova
Marius, robot		g. Karadjof
Sulla, robotka		gna M. Danilova
Radius, ) , (	 Damon, 1 robota {		g. Cerar
	g. Terčič
Drugi j i		g. Markič
Tretji \ robot l		g. Smerkol
Četrti J \		g. Medven
Robot Primus			g. Drenovec
Robotka Helena		ga Wintrova
Več robotov.
Med predigro in prvim dejanjem poteče deset let. Po predigri in drugim dejanjem odmor. — Dekoracije naslikal g. Skružny.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Svatba Krečinskega.
Komedija v treh dejanjih. — Spisal A. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška.
Režiser: B. PUTJATA.
Peter Konstantinovič Muromskij, bogat jaroslavski posestnik
Lidica, njegova hči..................
Ana Antonovna Atujeva, nje teta Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik Mihael Vasiljič Krečinskij .
Ivan Antonjič Raspljujev .
Nikanor Savič Bek, oderuh Fjodor, strežaj Krečinskega Tiska, vratar pri Muromskih Policijski uradnik ....
Sluge.
Dejanje se vrši v Moskvi v dobi osvobojenja
g. Šest.
gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Cesar, g. Kralj, g. Putjata. g. Kumar, g. Medven. g. Markič, g. Sancin.
ruskih kmetov.
5	LOVENSKU ESK0MPTN9 MM ŠELENBURGOVA ULICA 1.		-j	L3UBL39N	a
••• •••	•	MM •	M«t	ZS3SU3E VSE BflHCKE TH9HS9HCI3E HA3KULAHTHE3E. ™			
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
PLOHA.
Vesela vaška igra v treh dejanjih. Spisal P. Petrovič. Poslovenil M. P.
Režiser: ZV. ROGOZ.
Stojan	Marič ........... g. Skrbinšek.
Stana,	njegova žena...................gna V. Danilova.
Marko	Marič, njegov tast.............g. Plut.
Janja,	Markova žena...................ga Juvanova.
Nikola	Jevrič.........................g. Ločnik.
Mara, njegova žena....................ga Rogozova.
Pela, njegova tašča...................gna Rakarjeva.
Ciganka..............................:	gna M. Danilova.
Godi se v Liki.
V.BEŠTERšš5I„hEI!0S“
ZOPET NOVE SLIKE RAZSTAVLJENE ALEKSANDROVA C. 5.
Začetek ob 3.
Konec po 5.
Mladinska predstavah
Krojaček-junaček.
Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner.
Slobodan, mogočen kralj . .
Narcisa, njegova hči ... . Rožmarinček, dvorski maršal .
Glivar 1	.	.	.
„ ,	/ ministra.................
Gobar J
Špicabrin, dvorski norec	.	.	.
Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev
Grofica Medica.....................
Vojvodinja Oleandrska	.	.	.
Kapitan Goliat.....................
Baron Kozorog .	.	.	.’	.	.
Trska, krojaški mojster	.	.	.
flmanda, njegova žena	.	.	.
Inko, njegov sin, krojaški vajenec
Murfi } lolovaia......................
Bučman, komornik kraljev . . . Ropotulja, soseda krojačeva	.	.
Gospoda, sluge, paži, vojaki
Režiser: fl. DANILO, g. Danilo.
gna Mira Danilova, g. Drenovec.
/ g. Gregorin.
I g. Kumar, g. Železnik, g. Medven. gna Zborilova. gna Gabrijevčičeva. g. Cesar, g. Terčič. g. Smerkolj, gna Rakarjeva. gna Vera Danilova. ( g. Ločnik.
I g. Plut. g. Sancin, ga Juvanova.
in gostje.
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
PASTORKA JENUFA.
Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček.
Dirigent: L. MftTflČIC.
Režiser: VASILIJ SEVASTI JANOV.
Stara Burjevka, užitkarica
in gospodinja v mlinu
Laca Klemen) ,,	.	,
n • r polbrata, vnuka Stevo Burja J
Cerkovnica Burjevka, vdova
in snaha stare Burjevke
Jenufa, njena pastorka
Prvi mlinski hlapec
Rihtar ................
Rihtariča ....
Karolka, njiju hči .
Pastirica ....
Barena, prva dekla v mlinu
Jano, pastirček.................
.	.	.	gna Sfiligojeva.
„	.	,	(g. Sovilski.
Burjevke \
1 Ig. Šimenc.
ga Thierry-Kavčnikova. ga Lewandowska. g. Cvejič. g. Zupan, ga Erklavčeva. ga Matačičeva. ga Smolenskaja. gna Korenjakova, ga Ribičeva.
Muzikanti, vaščanje.
I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkovnice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca. I. premijera Jenufe v Brnu 1904.
Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916.
1.	dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Stevo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta.
Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo.
II. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo/skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo.
III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje.
i
„PRI NIZKI CENI" 1GN. ŽflRGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno. Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje.
Začetek ob pol 8.
Konec okoli 11.
TRIPTYChON.
Uglasbil G. Puccini.
PLAŠČ.
Besedilo zložil po Didiera Golda ,,La Houppelande" G. Adami. Poslovenil M. P.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Michele, gospodar čolna.............................g. Levar.
Luigi, težak .......................................g. Sowilski.
Tinea, „	......................................g. Mohorič.
Talpa, „	......................................g. Zorman.
Giorgetta, žena Michela.............................gna Thalerjeva.
Frugola, žena Talpe  ...............................gna Rewiczewa.
Prodajalec pesmi....................................g Banovec.
Ljubimec ...........................................g. Bratuž.
Ljubimka............................................ga Ribičeva.
Težaki, lajnar, dekleta. Dejanje se vrši na čolnu.
SESTRA	ANGELIKA.
Besedilo	zložil	G. Forzano.	Poslovenil dr. I.	Šorli.
Sestra Angelika............................  .	gna	Zikova.
Teta kneginja . *......................................ga	Thierry-Kavčnikova.
Prednica..............................................gna	Smolenskaja.
Penitencijarka...............................gna	Sfiligojeva.
Predstojnica novic....................................gna	Erklavčeva.
Sestra Genovefa .	•................................gna	Lewandowska.
Sestra Ozmina . .	 ................................gna	Kovačičeva.
Sestra Dolcina........................................gna	Ponikvarjeva.
...................................{JSE5S*
...............................................{I™
Sestra ključarica . .  ................................ga	Lumbarjeva.
Dejanje se godi h koncu 17. stoletja v samostanu.
GIANNI SCHICCHI.
Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šotli.
Gianni Schicchi.....................................g. Levar.
Lauretta, njegova hči ..............................ga Matačičeva.
Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa..............gna Rewiczeva.
Rinuccio, nečak Zite................................g- Kovač.
Gherardo, nečak Buosa...............................g Bratuž
Nella, njegova soproga....................... gna Koreninova.
Gherardino, njen sin.................................g.	Habič.
Betto iz Signe, svak Buosa...........................g-	Zorman.
Simon, sorodnik Buosa................................g.	Zupan.
Marco, njegov sin....................................g.	Pugelj.
Ciesca, njegova soproga..............................ga	Smolenskaja.
Maestro Spinelloccio, zdravnik.......................g-	Perko.
Amantio plemeniti Nicolao, notar.....................g.	Debevc.
Pinellino, čevljar...................................g.	Erklavec.
Guccio. barvar.......................................g.	Ribič.
Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. — Dekoracije naslikal	g. Skružny.
Plašč. Michele, lastnik čolna, ležečega zdaj v kanalu Sene pred Parizom, ima lepo mlado ženo. Med težaki, ki nalagajo in razkladajo blago njegovega čolna, služi tudi Luigi, mladostni prijatelj njegove žene. Med njim in njegovo ženo vzplamti ob spominih na otroška in svobodna leta ljubezen, ki konča s tem, da zadavi Michele. svojega tekmeca ter skrije truplo pod svoj plašč.	•
Sestra Angelika. V tihem samostanu živi sestra Angelika in se pokori za svoj greh iz mladosti. V obupu si hoče končati življenje: nabere si strupenih rož in se zastrupi. V smrtnem boju si izprosi od svojega umrlega sinčka, naj ji da znamenje, če sme k njemu. In res je »Marija ta čudež storila«! Ko zapoje zvon, odide s- Angelika kakor zamaknjena v svojo celico. Čim pa je v samostanu vse tiho, se njena vrata spet odpro, in ona pride, na vrt, kjer si zapali ogenj, pristavi prsten lonček in si nabere vanj strupenih rastlin. Ves čas v misli, da jo je z Marijinim privoljenjem poklical sinček, izpije potem strup. Sedaj naenkrat spozna svojo grozno zmoto in svoj strašn greh. Obupno kliče Marijo, naj jo reši: naj je ne pusti umreti v smrtnem grehu in ji da znamenje, da ji je odpustila. In glej: nenadoma se razsvetli vsa cerkvica, in čudež se prične: Vrata cerkvice se počasi odpro in v tajinstvenem svitu se vidi vsa polna angelov. Na pragu se prikaže Marija Tolažnica, slovesna in mila, pred njo plavolas deček v beli obleki. M'arija napoti dete, ne da se ga dotakne, proti umirajoči, ki izteguje roke proti njemu. Dete počasi napravi prvi, drugi in tretji korak. Ko je dete že čisto blizu, se s. Angelika počasi zgrudi in umre. Čudež ugasne.
G i a n n i S c h i c c h i. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik nrepir. Gianni Schicchl, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamensko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar sl želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev.
— 10 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MATAČIČ.	Režiser:	V. SEVASTIflMOV.
Carmen (mezzo-sopran) ...... ga Thierry-Kavčnikova.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g. Sovilski.
Escamillo, toreador (bariton) .
Micaela, kmečko dekle (sopran)
Frasquita, ciganka (sopran)
Mercedes, ciganka (sopran)
Dancairo, tihotapec (tenor) . .
Remendado, tihotapec (tenor) .
Zuniga, dragonski častnik (bas)
Morales, dragonski podčastnik (bariton) g. Zorman.
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan.
Godi se na Španskem v začetku 19 stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Josžju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josdja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu kr č m e. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigo-
- 11 -
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josejeva mati je poslala Mica^Io iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Josčja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Josč z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla. in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge- Besen ji zabode Jo s 6 nož v srce, da se zgrudi mrtva.
— 12 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevet A. Funtek.
Dirigent: NEFFAT.	Režiser:	SEWASTIANOW.
Grof Almaviva		... g.	Kovač.
Bartolo, zdravnik		... g.	Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola	... ga	Lovšetova k. g.
Figaro, brivec		... g.	Levar.
Basilio, učitelj glasbe . . . . .	... g.	Betetto.
Fiorello, sluga Almavive ....	... g.	Zorman.
1. sluga (tenor)		... g.	Banovec.
II. sluga (bas)		... g.	Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu . . .	. . . ga Smolenskaja.	
Častnik		. . . g.	Zorman.
Motar		. . . g.	Perko.
Vojaki, godci.
Dejanje se vrši v Sevili.
Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu.
Dr. Bar to 1 o, poštam, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo In bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje B a z i 1 i o , intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A 1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a, spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in Ere v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva Pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V	drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Bazilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Bazilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobj s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa sc pojavi Bazilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
— 13 —
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Bazilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Bazilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Bazilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Bazilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
— 14 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
TADNOST.
Komična opera v treh dejanjih. Po besedilu Eliške Krasnohorske uglasbil B. Smetana.
Dirigent: R. BRLRTKfl.	Režiser:	PAVEL DEBEVEC
Malina, občinski svetovavec............................g.	Zupan.
Kalina, „	„	 g-	Cvejic.
Roza, sestra Malinova..................................ga	Thierry.
Blaženka, hčerka Malinova.............................gna Thalerjeva.”
Vit, sin Kalinov, lovec................................g.	Kovač.
Bonifac, vojaški dosluženec, užitkar pri Kalini \ g. Zathey.
Škrjanček, potujoči pevec..............................g-	Bratuž.
Zidarski mojster.......................................g.	Zorman.
Krčmarica.............................................gna Korenjakova.
Jurko, zvonar .........................................g.	Mohorič.
Duh patra Barnabaša...........................  ....	g. Pugelj.
Dudak. Občinski možje, sosedi in sosede, fantje in dekleta, mlatiči, zidarski pomočniki. Sanjske prikazni.
Kraj': Bezdez in okolica.	Čas:	Konec 18. stoletja.
V	samostanu v Bezdčzu je živel v njem veseli frater Barnabaš. Potrti Rozi je obljubil, da 1i s pomočjo posebne in samo njemu znane skrivnosti pridobi njenega ljubljenca Kalino.
Kmalu nato je umrl veseli frater.
Minilo je dvajset let. Roza se ni možila, Kalina je vdovec in ima odrastlega sina Vita, ki tajno ljubi Blaženko, hčerko Rozinega brata Maline. Povsod si rodbini nasprotujeta nalašč in kolikor je mogoče. In tako hoče Kalina dokazati Malini, da ni več berač in da podreti svojo staro kočo ter postaviti novo hišo, kljub temu, da je dolžan zidarskemu mojstru dvanajst sto.
Rozin brat Malina je dobra duša, toda ko Malina slučajno omeni zopet Kalinov dolg, se vname pretep. Bonifac pograbi v metežu trhljen kos lesa z okna stare Kalinove koče, ter najde v njegovi zarezi popisan list.
Bilo je pisanje pokojnega fratra Barnabaša, ki je kazal Kalini pot do zaklada. Bonifac, ki je zvedel nekoliko o tej stvari, mora Kalini priseči, da skrivnosti nikomur ne pove. Svojo obljubo izpolni tako, da zblebeta vse zidarskemu mojstru. Zidar prisega molčanje in hitro pove vse ženam pri vodnjaku. In tako gre tajnost dalje, končno jo pove tudi cerkovnik Jurko mimoidočemu Škrjančku kar s cerkvenega stolpa.
Toliko v prvem dejanju.
— 15 —
V	dr uprem dejanju se pripravlja Kalina na BezdSzu med samostanskim zidovjem, da izkoplje zaklad. Ko odvali Kalina skalo in stopi na pol v temno odprtino, zakliče nanj Roza. On spozna njen glas, glas svoje drage, toda rajši tvega svojo dušo, kakor, da bi se vrnil k nji ubog. In izgine v temnem žrelu Bezdčza.
Roza prigovarja Malini, naj ne kazi sreče mladih ljudi; on pa pravi, da bi jima ne branil, če bi sc Kalina sam ponižal in prišel vljudno prosit k njemu za sina. Bonifac, ki je s Škrjančkom sedel na peči, prosi za Vita prišedšega poslovit se od Roze in Blaženke, ter se je namenil oditi v svet iskat sreče sebi in Blaženki — prosi zaljubljeni Bonifac za Vita in ob enem tudi za-se za roko Roze. Vse se mu smeje, on pa zleze zopet na peč. Naenkrat odskoči s Škrjančkom s peči, zakaj, začulo se je v peči pritajeno trkanje, z motiko v roki prihaja Kalina po svojo srečo, po svoj zaklad. Tajni zasuti podzemski hodnik z Bezdčza — do Rozine izbe — to je bila tajnost’ pokojnega fratra.
Različne kritike.
Ranko Mladenovič, urednik beograjske »Misao«, priobčuje v svoji oktoberski številki članek »Marija Vera kao Heda Gabler«. V tem članku piše na dveh in pol straneh samo o Ibsenu in navaja dramaturgične opazke k Iiedi. Vsa stvar je zelo splošno, ne posebno originalno razmotrivanje in modrovanje o Hedi, tako nekako kot smo navajeni čitati pri poznavalcih Ibsena Schlentnerju, Eliasu in Brandesu. Sele na koncu nam nekoliko govori o beograjski predstavi, o režiji in interpretaciji Hede. Zadnje pa zelo na kratko, zato Pa precej po domače ali — kakor kažejo vzgledi — po naše: »Gdja Marija Vera nije za Hedu Gabler u strogom umetničkom smislu te reči. Pre svega ona i fizički ide na nerve. Proporcije njene pojave i suviše su dekomponovane za jednu Hedu Gabler. Ona nije mogla, ni kao takva, da stvori u drami ovu pravu romantičnu egoistkinju, perverznu u dramskom .zapletu i perfidnu u svojoj satiričnoj tragici. Teorijski, opaža se, gdja Marija Vera oseča ibsenovsku atmosferu lično; ali ne može da ju stvori i za publiku. Ona i suviše u svojoj glumi podleže maniru. Ona se sva kreče u znaku manira na pozor-nici. Svaki njen pokret, svaka grimasa, sve je manir; i modulacija njenog glasa je manir. Mi smo prošle sezone imali samo gdju Man-svetovu, koja je srečno dala Ibsenovu Noru. Zato nam gdja Marija Vera sada kao Heda Gabler vredja jednu uspomenu na Ibsena iz prošle sezone. Obziri padaju kad je u pitanju piščeva iluzija. Neka se gdja Marija Vera vrati antičkoj drami i neka nas tu ohrabri ako može. Hedu Gabler nesme više da igra. Kompromisi se više ne prave na račun umetnosti. Eksperimenti se vrše danas samo iza kulisa. Posle ovog slučaja gdje Marije Vere oseča se, koliki je problem našeg pozorišta u traženju dramskih primadona. A ovi redovi brane rang primadone.« (Prava sila mu je bila, napisati zadnji stavek!)
Zdaj pa kritika o isti interpretaciji v »Stadttheater« v Danzigu: »Marija Vera je očrtala to Ibsenovo figuro, to komplicirano sestro Ellide, gospe z morja (N. B.: O tej kreaciji piše dr. A. Brauscvvetter: Gledališče ima v Mariji Veri igralko velikega stila, katero vloga Ellide posebno in upravičeno vabi. In da nakratko povem: podala je nekaj, kar je prihajalo iz notranjosti, nekaj, v čemer živi in trpi Ibsenova duša, nekaj umetniško ubranega, zrelega, nekaj, česar človek nikoli ne pozabi. Podala je to brez teatra in brez vsiljivosti, s prepričevalno igro oči, iz katerih govori duša. Ibsena je treba igrati s plemenito igro. Nobena preglasna beseda, nobena narejena gesta (cf. Ranko Mladenovič: »Svaki njen pokret, svaka grimasa, sve je manir...«), nobena kričeča poza ne sme motiti tišine in stila njegove govorice. Teaterski ljudje niso zanj, temveč samo ljudje, ki kot taki govore, trpe in delajo. Vse to je imel včeraj pri gospe Veri. Njena Ellida je bila za človeka, ki je pri Ibsenu kot doma in katerega vsako neumevanje takorekoč fizično boli, veselje in užitek. Na kratko: nekaj, kar ostane, kar še po predstavi deluje in upliva. Ellida, kakršno Ibsen mora imeti in jo je snoči tudi imel.) Ibsen
— 17 —
je pri tej igralki vedno v dobrih rokah... Marija Vera je prenesla Hedo iz nervozne površnosti in nevrastenične razjedenosti v čustveni svet intelektuelne žene, katero vodi pot brez upa na rešitev v nižine skrbnih tet, na njenem duševnem horicontu pa še migljajo plamenčki dionizijske mladostne opojnosti; po tej poti je šla njena
umetniška duša, polna trpljenja « — Drugi kritik: »... Heda
je našla v Mariji Veri upoštevanja vredno kreacijo. Bila je sama ponosna lepota, na zunaj mrzlo se braneča, na znotraj pa polna ognja, dama dovršenih manir in velikega duha. Pri tem pa jo ono bolno razpoloženje Hedine duše, nastalo deloma vsled neutešenih lepote žejnih sanj, deloma vsled neprijetnosti telesne izpremembe, naslikala na najbolj fin način ...«
Dovolj! Tako med Nemci možje, »ki so pri Ibsenu kakor doma« — no in Nemci se sploh pri Ibsenu — rekel bi — precej spoznajo. Tako pišejo o naši umetnici, o ženi, ki je imela priliko igrati na največjih svetovnih odrih prve vloge in to pod vodstvom in v družbi prvih nemških umetnikov — umetniška pot, po kateri še ni hodil in najbrže še ne bo kmalu hodil noben slovenski dramski igralec. Prijetna dolžnost nam je bila, da smo ta dva tako različna glasova priobčili in za vselej pribili. Vsak naj bere v njih, kar hoče in kar more.	C.	H.
Razno.
Jubileji: 26. oktobra je poteklo 40 let odkar je prvič nastopil naš igralec in veteran hrvatskega gledališča Dragutin Freudenreich. Njegov oče Josip Freudenreich je ustanovitelj lirvatske gledališke umetnosti, začetnik hrvatske besede na odru in avtor »Graničarjev«. Prvič je nastopil v Beogradu ltar 20 let, leta 1899. je položil temelj stalnemu gledališču v splitu, deloval v Varaždinu in Ljubljani, prepotoval tekom let skoro vse naše kraje in je še danes kot 60 letni igralec ponos zagrebškega kazališta.
Družina Freudenreich je vladala poldrugo stoletje na -hrvatskem odru in pomeni zanj isto kot dinastija Lowe ali	Devrient	za	nemški	oder.	Nj. Vel.
kralj je odlikoval jubilanta z redom sv.	Save III.	st.
5. okt. je poteklo 35 let odkar je prvič v Zagrebu nastopil naš operni veteran Ernesto vit. Cammarota. Prvič	je pel v	Verdijevem »Un	ballo in
Maschera«. Rojen je bil na otoku Malti, kjer je	bil	njegov	oče	ravnatelj
opere. Kmalu je zaslovel po vseh italjanskih mestih in ko je zamenil v zadnjem trenutku brez vsake skušnje slavnega tenorja Marconija pri Rossinijevem oratoriju »Stabat mater«, kateremu je prisostvoval ves italijanski dvor in svetovna diplomacija, ga je kralj Umberto I. odlikoval z visokim redom. 35 let je sodeloval v zagrebški operi, pel v 60 operah in nastopil nad 600 krat. 1913 je sodeloval pri dobrodelnih koncertih v Beogradu in ga je zato kralj Petar odlikoval z redom sv. Save. V Zagrebu pa je bil tudi zapostavljan skoro od 1. 1913 do 1919., ko je zopet pel o priliki 100 letnice rojstva LisinsKega »Porina« —, to svojo najboljšo kreacijo, katero je pel že pri premijerl 1. 1897. Cesto je gostoval tudi v Ljubljani. Dobro se še spominjamo njegovega krasnega, lahkega in milega tenorja iz »Cavallcrije«, »Bajazza« In »Bohčme«.
- 18 -
V Splitu slavi 35 letni umetniški jubilej »čika Mika« — Mihajlo Milovanovič, režiser in igralec. Rojen v Srbiji, je deloval najprej v Beogradu, Potem pa vstopil v potujočo družino M. Laziča. Z njo je potoval in širil »s ove Strane« po Banatu in Sremu jugoslovensko misel. Bil je član družin Laziča, liičiča, Popoviča, Freudenreicha itd. in delo.val kot stalni član v Zagrebu, Cetinju, Kragujevcu, Osijeku in Splitu. Sedaj je ljubljenec Spli-čanov, ki so mu ob jubileju dokazali kako ga imajo radi. Odlikovan je z redom sv. Save.
t Stjepan Oberski, bivš*i član skopljanskega pozorišta in brat Ivana O., člana zagrebškega kazališta, je po dolgi mučni bolezni umrl 11. sept. t- 1. Rojen 1879. v Zagrebu, je dovršil trgovsko šolo, postal uradnik, pa ga je gledališče naenkrat zvabilo na svoje deske; nastopil je prvič v Zagrebu in pozneje v Osijeku. Pred vojno je že čutil za Jugoslovenstvo, kot tak Pred mobilizacijo pobegnil v Srbijo in bil takoj angažovan v Skoplju, kjer se je gledališče šele začelo razvijati. Bil je med onimi, ki so preživeli največjo dramo našega preporoda: brezupne muke telesa in duha na pomikanju preko Albanije •.. toda noseč s sabo v srcu vero v zmago Jugo-slovenstva. Dober tovariš, pomemben kulturni delavec in pravi Jugosloven le bil. N. v m. p.!
t Marija comt. Vojnovič, mati našega velikega pesnika Iva Vojnoviča je 22. okt. umrla v Zagrebu v starosti 86 let. Žena Dr. Koste kneza Vojnoviča, vseučiliškega profesorja v Zagrebu in nar. poslanika, je bila obdarjena z redkimi vrlinami uma in srca. Biskup Strossmayer je posebno spoštoval to duhovito dubrovniško gospo. Za časa preporoda so se v njenem salonu shajali vsi hrvatski veliki možje kakor Preradovič, Pavlinovič, Vuk Stefanovič Karadžič, Miho Klaič itd. Za časa svetovne vojne je bila ona in njena hči Katica preganjana od avstrijskih oblasti na najbrutalnejši način. Naj počiva sedaj v miru v svobodni domači dubrovniški zemlji!
V imenu »Udruženja gled. igralcev« je te dni otvoril njegov predsednik g. A. Drenovec v Trbovljah dramatično šolo. Udruženje smatra za svojo dolžnost to ne ravno lahko nalogo: širiti in izpopolnjevati gledališko umetnost po podeželskih odrih; zavezalo se je vsak teden po enkrat, Po možnosti ob torkih, pošiljati po enega člana na predavanje in praktične vaje v Trbovlje."Nadalje je govoril g. Drenovec o vzgojevalnem pomenu in kulturi gledališke umetnosti z ozirom na podeželske odre. G. Železnik Pa je predaval o zgodovini slov. gledališča, o načinu govorjenja in o mimiki. Prvega večera se je udeležilo okrog 60 zainteresiranih trboveljskih igralcev, kaže pa, da bo njih število v kratkem naraslo na 100. Soudeležena so društva »Sokol«, »Bratstvo*, »Sloga« in »Delavska zveza« v Trbovljah.
— 19 -
GRIČAR & MEJAČ
iJ zaloga oblek za dame, gospode in otroke.
Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
3E3BS3E
ČEVUIZNAMKE p£|^Q"S0NAJB0UŠi
ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL.
BREG 20. LJUBLJANA BREG 20.
»MM IIO
m ikmji m m Mm\&m m
- 20 —
Mnogo denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, tri-kotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.