logaške marec 1994 št. 1 letnik XXV Med otvoritveno svečanostjo v Glasbeni šoli: v prvi vrsti sede Franc Okorn, Vladislav Puc, dr. Slavko Gaber, Anton Antičevič, Ivan Marin, v ospredju pa nastopajoča plesalka Jeanette Habas. (Foto M.T.) Novi prostori Glasbene šole Dan po slovenskem kulturnem prazniku je logaška glasbena šola prvič dobila zares svoje prostore. Na otvoritvi se je zbralo dokajšnje število ljudi; koncerta dvorana, ki sicer sprejme 80 poslušalcev, je bila pretesna za vse, ki bi radi spremljali tej priložnosti posvečeni program. Otvoritve so se, med drugimi, udeležili visoki gostje iz ministrstva za šolstvo in šport: minister dr. Slavko Gaber, ki je tudi prerezal slavnostni trak, Franci Okorn, ki je v ministrstvu odgovoren za glasbeno šolstvo, in svetovalec Niko Žibret, pa predsednik združenja Glasbenih šol Slovenije Ivan Marin in najvišji predstavniki logaške oblasti. Program je oblikoval in vodil g. Marcel Stefančič, sodelovali so gojenci Glasbene šole in fanfaristi Pihalnega orkestra Logatec. Začetki logaške glasbene šole segajo v leto 1972. Nastala je iz potreb glasbenega uka željnih učencev in potreb godbe na pihala. Sprva je delovala z domačimi učitelji, v prostorih Narodnega doma. Vodil jo je Ilija Markovič, poučevali so še Tone in Cveto Maček, Nuša Stefančič, Božena Pekarovič, Janez Gostiša. Zatem se je selila v hišniške prostore dolnjelogaške osnovne šole in gostovala po njenih razredih. Z začetkom obnove hiše na Notranjski 4, Dolscheinove hiše, so se pokazale možnosti, da šola tod končno najde svoje prostore. Ureditev takih prostorov pa zahteva ogromno denarja, ki ga niti občinski proračun, niti država sama nista zmogla, prispevkov domačih podjetij ni bilo, prostori v sicer že obnovljeni in poseljeni zgradbi so tako ostali v surovem stanju. Prizadevanja predsednika Izvršnega sveta Vlada Puca in posluh slovenske naftne družbe Petrol so se ujeli in z zares izdatnim finančnim deležem Petrola je bilo moč kreniti naprej. Pri opremi so svoje primaknili še zasebno podjetje Econocom, ki je kupilo koncertni klavir, Ljubljanska banka, Abanka, Obrtna zbornica Logatec in obrtniki, izvajalci del. Na otvoritveni svečanosti so navzočim spregovorili: minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, predsednik Izvršnega sveta SO Logatec Vlado Puc, in direktor šole Janez Treven. Vsak od njih je po svoje izrazil veselje ob tej pridobitvi, ki bo učencem in učiteljem logaške glasbene šole nudila boljše delovne pogoje. Clasbeno šolstvo sicer ni najpomembnejša stvar na svetu, zagotovo pa tudi ni nepomembna, saj v okolje izžareva pozitivna prizadevanja tako učencev kot mentorjev in poslušalcev, napeljuje k plemenitejšemu dojemanju sveta in boljšim (nečloveškim odnosom, česar nam vse bolj in bolj primanjkuje. J. Gostiša Vladislav Puc, Franc Košir in Alenka Jerina med prerezom traku pred vhodom v prostore logaške izpostave ZZZS 10.2.1994 (Foto M.T.) Zdravstvena skupnost v novih prostorih Logaška izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje se je februarja preselila iz prostorov nekdanje posojilnice v obnovljene in novo opremljene prostore na stari občini. V priložnostni slovesnosti od odprtju sta zbraninm spregovorila direktor g. Franc Košir in predsednik IS SO Logatec Vlado Puc. Direktor je z veseljem ugotavljal, da se Zavod finančno uspešno zdravi in kaže občutne znake zboljšanja. V zadnjih nekaj mesecih je zato uspel posodobiti tudi svoje administrativne storitve občanom in je, podobno kot v Logatcu, odprl 4 obnovljene izpostave. Vsaka pomeni boljše pogoje dela zaposlenim delavcem ob primernejši možnosti strank - zavarovancev, da se z referenti človeku dostojno pogovore. Predsednik Izvršnega sveta je naglasil korektno sodelovanje zavoda z občino in izrazil veselje ob konsolidaciji poslovanja zdravstvene organizacije, čeprav smo, seveda, še stran od tistega, kar bi eni in drugi želeli doseči. Za nas, občane, naj bodo ti novi prostori zares prijaznejši, saj ježe samo tekanje po pisarnah marsikomu v veliko, četudi nujno, breme. Jago Nenehna skrb za prostor in okolje O pretehtanih posegih v prostor je tekla beseda ob sprejemu predstavnikov Ministrstva za okolje ob koncu lanskega leta na Izvršnem svetu SO Logatec. Predsednik Vladislav Puc je bil pogovorov še posebno vesel, saj so pokazali na posebno skrb za nadaljnje vzdrževanje vodotokov, čiščenja voda in požiralnikov v letu 1994. Hkrati bo stekla tudi sanacija pregrade v Reški dolini, kjer bi del te doline predvidoma zalilo umetno jezero. Vzporedno s temi aktivnostmi bo stekla tudi obnova ceste od Smolevca proti Žibršam. Država bo pomagala pri teh delih z najmanj 5 milijoni tolarjev; za obnovo ceste v Žibrše pa bodo svoj del po običaju prispevali tudi Žibršani (kakih 1500 DEM v tolarski protivrednosti na gospodinjstvo). Naloga logaškega Gradnika pa je, da ponovno asfaltira cesto skozi Gorenj o vas do peskokopa Smole-vec na svoj strošek (na račun peskokopa). Maš Podeljena februarska priznanja 5. februarja si bila na koncertu Logaškega okteta z gosti v Narodnem domu Logatec podeljena letošnja Februarska priznanja: dve za izjemne dosežke in eno za življenjsko delo v kulturi. Prejeli so jih Stanislav Nagode, Matjaž Albreht in Albin Čuk. Zapis o tem je objavljen na zadnji strani Novic. __ GREGORJEVA ZIDANA VOLJA Ohranimo tradicijo naših sejmov Beseda je dala besedo in da besedovanje v Kmetijski zadrugi Logatec ne bi izvenelo v prazno, se letošnjemu Gregorjevemu semnju daje večji poudarek kot doslej. Semenj naj bi bil tako namenjen čimširšemu krogu obiskovalcev in naj bi na njem ne samo kupovali, ampak se tudi zabavali. Semnji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem so bili znani že v prejšnjem stoletju. V koledarju družbene Sv. Mohora iz Celovca iz leta 1884 že zasledimo lepo število semnjev z Logaškega; kasneje, zlasti v spremenjenih okoliščinah prodaje pa so zašli v pozabo. Tako lahko zasledimo, da je bil običajno že 3. januarja živinski semenj v Dolenjem Logatcu, pa seveda 12. marca Gregorjev semenj in nato še 22. maja ter 24. oktobra v Logatcu, pa tudi v okoliških krajih kot npr. po roženkranski nedelji v Gorenjem Logatcu, 21. novembra za živino in blago v Hotedršici idr. Pisni viri segajo verjetno še nazaj, vendar z njimi ne razpolagamo. Bodo pa dobrodošli za poznavanje naše preteklosti. Semnji so nekdaj pomenili pomemben način trgovanja in blagovne menjave med posameznimi kraji. Danes je semnje preprosto že izrinila trgovina. Med tistimi, ki so se ohranjali na našem območju pa je zlasti Cregorjev semenj. Gregorjev semenj je ljudem dajal priložnost za nakup semen, pa tudi za razna srečanja in poznanstva. Tudi danes, ko živimo tako rekoč odtujeni in se med seboj kaj slabo poznano, je semenj priložnost ne samo za nakupe, temveč tudi za kaj več in ga tako letos namenjamo tudi družabnostni zabavi. Že v preteklosti so se dobre (ali tudi slabe) kupčije sklepale ob pijači in jedači; letos pa bo spet čas, da se nekoliko sprostimo in združimo prijetno s koristnim. Zato bo letošnji Gregorjev semenj pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Loga-tec, ne samo semenjska prireditev temveč semenjski praznik pod geslom Gregorjeva ži-dana volja. Za pravšnje veselje naj bi skrbeli ne samo gostinci in kmečke žene, temveč zlasti kulturna skupina France Marolt z folklornimi plesi, logaški ansambel Oaza, vgos-teh pa bomo imeli tudi humorista Tonija Gašpariča, pa še kaj, kar naj bi spodbudilo dobro voljo. V programu bodo sodelovali tudi Pihalni orkester iz Logatca, vprežna vozila, konjeniki z ranča Kaj a in Grom, Folklorna skupina s Trat in moderator Marcel Štefančič. Program se bo začel ob 10. uri, popoldnaski del, s skupino Oaza, pa ob 13. uri. Prav raznovrstnost letošnje ponudbe v teh dneh naj bi v Logatec privabila tudi ljudi iz okoliških krajev (tudi iz drugih občin) saj bo res za vsakogar nekaj. Upajmo na ugodno vreme, Pridimo, da obogatimo tradicijo. Ne pozabite torej - sejem bo živ! Albin Čuk ************ SEJEMSKA PONUDBA Živinoreja - čebelarstvo: razstava in prodaja. - male živali: rastava in prodaja, rejski nasveti. - prašiči: sejemska prodaja. - dan odprtih vrat BF: ob 12. uri demonstracija krmilnega voza, ob 14. predstavitev dejavnosti BF. Mlekarstvo - prodaja sira in masla, predstavitev mlekarne, - video posnetki, - izobraževalni del z video posnetki - v zbiralnicim,leka na Tovarniški 3. Gozdastvo - predstavitev novega zgibnika za izvlek lesa, - sadike gozdnega drevja in grmovnic, - tekmovanje v obžagovanju. Trgovina KZ - tople grede, zaščitne folije - uporaba in možnost nakupa, - vrtne ograje, - sadike sadnega drevja, okrasnih rastlin, - predstavitev uprabe tekočih de-tergentov na kmetijah, - video predstavitev kuhinjskega robota. Domača obrt - kolarstvo. Turizem - predavanje Milene Kulovec o kmečkem turizmu, na Tovarniški 3, - stojnica kmetije odprtih vrat Šinkovec z Medvedjega brda. Gostinska ponudba - značilne jedi semanjih dni: golaž in prata, - domač kruh in kruh iz lažanske parne pekarne, - dobrote izpod spretnih rok aktivov kmečkih žena. Na podlagi 46., 50., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Urad. list SRS, št. 18/84 in 33/89) in 3. člena Odloka o stavbnih zemljiščih občine Logatec (Urad. list SRS, št. 14/84) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Logatec JAVNI RAZPIS za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš 1. Predmet oddaje je delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče, na zemljišču pare. št. 1038/19 k.o. Dol. Logatec v skupni izmeri 4367 m. Na voljo je 7 parcel z oznako: št. 10 v cca izmeri 706 m, št. 11 v cca izmeri 636 m, št. 12 v cca izmeri 580 m, št. 13 v cca izmeri 617 m, št. 16 v cca izmeri 659 m, št. 17 v cca izmeri 616 m in št. 18 v cca izmeri 583 m. Za zemljišče so izdelani prostorski ureditveni pogoji. 2. Na zemljišču je možno graditi individualne stanovanjske hiše, manjše trgovske in gostinske lokale in manjše delavnice nemotene dejavnosti v sestavi stanovanjskih hiš. 3. Cena stavbnega zemljišča na džn 26.1.1994 znaša 1.157,00 SIT/m in je vezana na DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. 4. Višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena na dan 26.1.1994 znaša 1.570 SIT/m koristne stanovanjske površine. 5. Ponudniki morajo predložiti ponudbe najkasneje v 15 dneh po objavi v Logaških novicah. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč mora o izboru ponudnike obvestiti v 15 dneh po izbiri. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni po končanem postopku. 6. Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih kuvertah z oznako "Za javni razpis" in priložiti dokazilo o plačani varščini v višini 120.000,00 SIT na žiro račun 50170-654-45041 - Sklad stavbnih zemljišč občine Logatec. 7. Če uspeli ponudnik odstopi od ponudbe oz. ne sklene pogodbe v predpisanem roku, mu vplačana varščina v celoti zapade. Neuspelim ponudbenikom bomo plačano varščino vrnili brezobrestno najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu, uspelim ponudbenikom pa jo vračunali v pogodbeno ceno. 8. Vsa pojasnila o razpisu lahko dobite na Občini Logatec, Oddelek za urejanje prostora, Tržaška 15, Logatec, tel. 741-270. Sklad stavbnih zemljišč občine Logatec *************** Obvestilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska c. 22, Ljubljana obvešča interesente za zakup kmetijskih zemljišč in kmetij, daje razpis za oddajo kmetijskih zemljišč in kmetij, ki so v lasti Republike Slovenije, v enoletno obdelavo fizičnim in pravnim osebam, objavljen v časopisu Kmečki glas 2. marca 1994. *************** *************** Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, izpostava Logatec obvešča, da posluje v novih prostorih v 1. nadstropju na Notranjski 14 v Logatcu. Delovni čas za stranke je vsak dan med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med 14. in 17. uro. *************** **************** Republika Slovenija Občina Logatec Obvestilo Občane Logatca obveščamo, da je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na svoji 54. seji dne 26. januarja 1994, na podlagi javnega razpisa, izbral Projektivni atelje Arhing d.o.o. iz Ljubljane za novega izdelovalca lokacijskih dokumentacij. V postopku za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja mora investitor najprej vložiti vlogo pri upravnemu organu na oddelku za urejanje prostora občine Logatec. Če ta upravni organ ugotovi, da je treba izdelati lokacijsko dokumentacijo, KAKO PA KAJ ZDRAVJE? Smo za zdravje pripravljeni tudi sami kaj storiti? Medicina je v zadnjih stoletjih in desetletjih dosegla izjemne uspehe pri zagotavljanju in ohranjanju našega zdravja. Vsi ti uspehi pa so bili posledica vrhunskih tehničnih dosežkov posameznih medicinskih strok. Ti dosežki se iz dneva v dan še stopnjujejo, saj znanost in tehnika bliskovito napredujeta prav na področju medicine. Pojavilo pa se je novo, "epohalno" odkritje!! Najpomembnejši člen pri zagotavljanju človekovega zdravja je človek sam! Zdravstveno in kulturno osveščen in usposobljen mora biti, da si želi prevzemati vse različne zdrave navade (higienske, prehrambene, gibalne, razvedrilne) ter opustiti vse tisto, kar zdravju škoduje (dovoljene droge - alkohol in tobak, nedovoljene droge, nevarno obnašanje). Vsakomur od nas je lažje, če zdrave navade cenijo in sprejmejo tudi ljudje iz našega neposrednega okolja, če tudi drugi sprejmejo zdrav način življenja. Če je nekaj naših prijateljev že opustilo kajenje, se bomo tudi sami mnogo laže odločili postati nekadilci. Če poznamo koga, ki je pred našimi očmi vidno propadal, po uspešnem zdravljenju bolezni odvisnosti od alkohola pa je pred nami na novo zažarel, MANJ TEŽAV Z VIDOM Konec februarja je Optika Lara na Notranjski 14 v Logatcu odprla sodobno okulistično ordinacijo, je najsodobneje opremljena, podobno kot Klinični center v Ljubljani. Nakup opreme je podprlo tudi mi-nistrtsvo za malo gospodarstvo, kar pomeni, da gre za zares pretehtano napoti investitorja k izdelovalcu lokacijskih dokumentacij. PA Arhing d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana bo imel od 1.3.1994 uradne ure za stranke vsako sredo med 8. in 12. ter 13. in 17. uro v I. nadstropju občinske hiše na Tržaški 15 v Logatcu. Oddelek za urejanje prostora *************** kot bi se pomladil, z mnogimi ponovno odkritimi sposobnostmi, začnemo na življenje gledati drugače. Cre za t.im. "socialne bolezni", ki se v družbi množično pojavljajo, pri njihovem zdravljenju pa ljudje poleg medicinske pomoči potrebujejo predvsem ustrezen odnos soljudi iz okolja: ne sprenevedanja, dvoličnosti in odklanjanja, ampak razumevanje problema in spodbudno pomoč. Da bi tudi v Logatcu pospešili prizadevanja za zdrav način življenja, že dobro leto deluje naša lokalna akcijska skupina. V občinski sejni sobi se vsak prvi četrtek v mesecu od 13. do 14. ure srečujemo tisti, ki želimo svoje delo posvetiti izboljšanju kakovosti življenja. Naš krog se širi in temu primerno se množijo tudi aktivnosti. Zato k sodelovanju vabimo vse, ki vas tovrstni izziv v življenju vznemirja. V lanskem letu smo začeli z osnovnošolskim preventivnim programom proti kajenju. Popolni program teče - kot republiška pilotska študija - v OŠ 8 talcev, v OŠ Tabor pa poteka "prilagojeno", v manjšem obsegu. 15. aprila ga bomo predstavili v oddaji "Zdravniški nasveti" na drugem programu TV Ljubljana. Lani smo ob dnevu ne-kajenja (31. maju) organizirali tudi razstavo "Evropa brez tobačnega dima". Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, smo lani zaprosili za pomoč dekleta in fante iz kluba "Biti". Izjemno so se izkazali. V OŠ "8 talcev" so za učence 7. in 8. razredov pripravili kviz o varnosti v investicijo. Zajema pa špranjsko svetilko, oftalmoskop, oftalmome-ter, skiaskopsko svetilko, fokome-ter, set preskusnih leč in refrakto-meter. Lastnika sta na otvoritvi poudarila pomen dobro opremljene ordinacije in pričakovan odziv uporabnikov. Zanje je za zdaj lahko še največja zadrega dejstvo, da ordinacija še nima koncesije za opravljanje dejavnosti. Ko jo bo dobila, bo to pomenilo možnost uveljavljanja bonitet zavarovancev, ki cestnem prometu in ga tudi posneli na videokaseto, vredno ogleda. Preventivno pa v OŠ pomembno vzgojno - izobraževalno delo opravljajo tudi miličniki. Z obema šolama tudi za letos načrtujemo predavanja o problemih odraščajoče mladine. Še posebej bomo skušali poučiti starše o problematiki uživanja drog, saj sta alkoholizem in kajenje še vedno zelo razširjena zdravstvena problema Slovencev, uživanje nedovoljenih drog pa, tako kot marsikje v svetu, močno narašča. Naše otroke lahko obvarujemo pred temi problemi. Pogoj pa je, da si vsi - tudi starši - pridobimo temu potrebno znanje. Starši si bodo v šoli, otroškem dispanzerju ali v knjižnici lahko izposodili kaseto (video ali audio) prof. dr. Martine Tomori "Od staršev je odvisno več kot si predstavljajo". Dipl. psih. Bojana Slokan organizira v ta namen "učne delavnice" za starše. V aprilu 1994 pripravljamo za učitelje, zdravstvene in pedagoške delavce ter logaške starše posvet s predstavniki lokalne akcijske skupine iz Izole. Tam so na področju preventive uživanja drog ob strokovnem sodelovanju dr. Milana Kreka in župnika gospoda Franceta Prelca že veliko naredili. Z veseljem pa smo sprejeli tudi povabilo uredništva logaških novic, da bi v letošnjem letu o naših skupnih naporih večkrat pisali. Idej in aktivnosti bo toliko več, kolikor več se nam bo pridružilo ljudi "z iskrico v očeh". Veseli bomo! dr. Jasna Čuk - Kupnik so dodatno zdravstveno zavarovani. Mogoče je tudi, da bo sklenjen dogovor z logaškim zdravstvenim domom za brezplačen najem te opreme. Vsekakor pa bodo čakalni roki pri Lari neprimerno krajši od tistih v javnih zdravstvenih ustanovah. Če bo vse prav, jih celo ne bo. Spet nekaj v Logatcu, česar smo potrebovali. Jag° ■:■:■;.■:■:■:<■>: -: xx :•:<:■:< ..:xxx:::x::x-x: ::x:X:::x::::xx:x-x:;y SPOŠTOVANI! Veseli smo, da lahko za vaše oči naredimo nekaj več! Z najmodernejšimi aparaturami smo opremili novo okulistično ordinacijo v I. nadstropju zgradbe na Notranjski 14, kjer je naša optika lara. Odprta je vsako sredo od 15.30 naprej. S popolno podporo vodstva občine iščemo način uveljavitve pravic vašega zdravstvenega zavarovanja. V upanju, da boste do očal lahko prišli ceneje, vas lepo pozdravljamo in vabimo v ordinacijo. OPTIKA LARA *************** Obvestilo vsem pridelovalcem koruze Na podlagi 1. člena Odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju Republike Slovenije (Ur.l. SRS št. 20/78 in 9/85) so pridelovalci koruze dolžni zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pvrausta nubi-lialis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju Republike Slovenije, vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruz-nico skupaj s štrclji. Najučinkovitejši način je pre-oranje njiv in tudi pravilno kolo-barjenje. Glede na milo vreme v preteklih zimah je namreč verjetnost pojava in razvoja prosene vešče v letošnjem letu toliko večja. Kmetijska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika *************** PREOBRAZBA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN V OBČINI LOGATEC V skladu z zakonom o lokalni samoupravi je sklical zbore občanov v vseh krajevnih skupnostih občine Logatec predsednik Skupščine občine Logatec Anton Antičevič. Poleg predsednika skupščine so se zborov udeležili podpredsednik Skupščine občine Logatec in državni svetnik Marcel Štefančič in predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Vladislav Puc. Vsi trije so v uvodnih izhodiščih nakazali zakaj in kako naj se opravi preobrazba lokalne samouprave v občini Logatec. Zakaj preobrazba lokalne samouprave? Če se želi Slovenija približati Evropi, mora izmed novih stvari zgraditi tudi sistem lokalne samouprave, ki bo primerljiv z Evropsko listino o lokalni smaoupravi. Vračamo se v sistem, ki smo ga že poznali, najprej v okviru avstro-ogrske monarhije, kasneje pa tudi v prvi Jugoslaviji. Tako je Slovenska država z ustavo prenesla pravico do neodvisnega odločanja o neposrednih zadevah na lokalne skupnosti. Vse to določa nov zakon o lokalni samoupravi, ki ga je repub!:?':a skupščina sprejela z veliko zamudo, če upoštevamo, da je bila ustava sprejeta koncem leta 1991. Kaj je danes občina? Funkcija sedanje občine je dvojna. Na eni strani je podaljšek in del državne uprave v kateri se izvajajo zakoni in predpisi, ki jih občina opravlja iz svoje pristojnosti, na drugi strani gre za uresničevanje neposrednih interesov občanov iz vsakdanjika. Temu je prilagojena tudi njena upravna struktura in sistem upravljanja, ki je veren posnetek bivšega republiškega sistema. Sedanji občinski teritorij je bil oblikovan ne samo na podlagi enakih interesov ljudi na tem območju, ampak predvsem možnosti za čimbolj samostojno financiranje svojih nalog in nalog, ki jih občina opravlja za državo. Zaradi tega je bil v vsaki občini priključen tudi velik del podeželskega prostora, čeprav se interesi med razvitimi deli občine in podeželjem razlikujejo. Prav zaradi tega je bilo težko uskladiti lokalne interese in jih pravilno oblikovati in uravnotežiti. Kaj pomeni občina po novem ? Sedanja vsebina nove občine naj bi bila določena na ožjem ozemlju. Ljudje, ki prebivajo na tem ozemlju, naj bi skupaj enotno in tudi temu prostoru zavestno pripadali s skupnimi interesi oz. potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo skupno. Pri tem pa ne gre za katerekoli skupne potrebe, ampak samo za tiste, ki izvirajo iz skupnega življenja na določenem ožjem območju. Zavest o skupni pripadnosti je oprta na tradicijo, odraža pa se v predstavi o samem sebi in o lastni skupnosti ter o njenem razmerju do okolja. Območje občine se tako ne more oblikovati po administrativnih merilih, ampak je oblikovanje odvisno od ljudi, lokalnih potreb in dejavnosti za njihovo zadovoljevanje, ter ob zavesti o skupni pripadnosti. Občina torej ni državna uprava (upravna enota), ampak temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvaja naloge, ki so nanjo prenesene z zakonom. Lahko bi rekli, da bo občina po novem kot podjetje z dobrim gospodarjem, ki naj opravlja lokalne zadeve javnega pomena. Temeljne naloge nove občine - Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premožeja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. - Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom ali so določene z zakonom. - Občina upravlja občinsko premoženje. - Občina omogoča pogoje za svoj gospodarski razvoj. - Občina ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj. - Občina v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe. - Občina pospešuje službe socialnega skrbstva, skrbi za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. - Občina skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih" virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. - Občina ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte. - Občina pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju. - Občina pospešuje razvoj športa in rekreacije. - Občina gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine. - Občina opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami. - Občina organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini. - Občina skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč. - Občina zagotavlja izvensodno poravnavo sporov. - Občina organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč. - Občina organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe. - Občina določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine. - Občina sprejema svoj statut in druge splošne akte. - Občina organizira občinsko upravo. - Občina ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Temeljni pogoji za ustanovitev občin Zakon določa, da lahko obsega območje občine enega ali več naselij, ki so povezani s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Območje občine se lahko oblikuje, če izpolnjuje večino naslednjih funkcij: - temeljno preskrbo z življenjskimi potrebščinami (trgovina ipd.); - dostopnost do zdravniške in socialne oskrbe ne da bi bil sedež zavodov v vsaki novi občini); - osnovno šolo; - temeljno komunalno dejavnost in s tem povezane lokalne službe (ceste, vodovod, pokopališče, javni parki itd.); - glavne prometne in PTT - storitve (avtobusna ali železniška postaja, poštni urad); - prostore za izvajanje lokalnih upravnih, društvenih in političnih dejavnosti (prostori za uradovanje, društveni prostori, gasilski domovi, upokojenski in mladinski klubi itd.); - temeljne pogoje za športno in kulturno dejavnost (igrišča, telovadnice, dvorane); - dostopnost do bančnih in finančnih storitev (s tem, da bančne in finančne storitve opravljaj o že tudi uradi PTT, ki so v vseh večjih krajih); - informacijsko - dokumentacijsko dejavnost (predvsem knjižnica, morebitni muzejski prostori, izdajanje biltenov); - požarno varstvo (gasilsko društvo) in - civilno zaščito. Financiranje občin Zakon predpisuje, da lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, iz sredstev države in zadolžitve. Kot lastni viri so določeni davki na premoženje, na dediščine in darila na dobitke na srečo, na promet nepremičnin in drugi davki, ki jih posebej določa kak zakon. Lastne vire pa pradstavljajo tudi dohodki od občinskega premoženja, trenutno predvsem različne najemnine za prostore, najemnine za zemljišča, vodarina itd. Pomembno je tudi, da zakon določa in zagotavlja občinam republiško finančno izravnavo v takšni višini, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla najmanj 90 % povprečne porabe na prebivalca v občinah Slovenije. Podrobnosti glede financiranja naj bi bile urejene z zakonom o financiranju. Vsekakor je bodoče financiranje občin eno izmed osrednjih vprašanj na novo oblikovanih občin. Do danes občinam ni natančno znano, kako naj se, in iz česa, financirajo nove občine. Izvršni svet občine oz. oddelek za proračun je izdelal analizo možnih in zagotovljenih izvirnih prihodkov za leto 1993, razdeljeno na vse naše krajevne skupnosti. Ta analiza je bila posredovana vsem krajevnim skupnostim v obravnavo zaradi njihovega odločanja na zborih občanov glede oblikovanja referendumskega območja za novo občino. Iz te finančne analize je razvidno, da bi ostalo bore malo sredstev za financiranje morebitnih novih občin, nastalih iz obstoječih krajevnih skupnosti. Pri tem j e treba upoštevati, da se iz obstoječega proračuna izločijo vsi izvirni prihodki, ki se po zakonu o lokalni samoupravi prenesejo na državno raven, in to cca 80% sredstev. Zaradi tega bo v bodoče nastal problem financiranja dela nove občinske uprave, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva, informacijskega sistema, higienske službe, vzdrževanja spomenikov, varnosti v cestnem prometu, ZZB NOV, zveze častnikov, strank, denacionalizacije, vzdrževanja javnih objektov, amortizacije, obveznih rezerv idr.. Ta minimalna sredstva pa bi se ob eventuelni delitvi obstoječe občina na nove občine še bolj razdelila in mini-malizirala. Organi občine in uprava Novi organi občine bodo občiski svet, župan in po potrebi eden ali več občinskih odborov. Občinski svet se voli na splošnih neposrednih volitvah po proporcionalnem sistemu. Župan pa se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah. Volitve župana se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Kdaj in kako do novih občin Po opravljenih zborih po posameznih krajevnih skupnostih in z ustreznimi sklepi zborov občanov se odločitev o novih občinah potrdi na referendumu v vseh krajevnih skupnostih hkrati. Referendumi o oblikovanju novih občin se morajo izvesti do konca maja 1994. Na podlagi izvedenih referendumov se z zakonom ustanovijo nove občine do konce julija 1994. Volitve v občinske svete in volitve županov pa naj bi bile predvidoma 27. novembra 1994 oz.najpozneje do 31.12.1994, tako da bi nove občine začele s svojim delom v začetku leta 1995. Razdelitev območja občine Območje občine se lahko v skladu s statutom občine razdeli na KDO BO ZAGOTOVIL AVTOBUSNO POVEZAVO Z LOGATCEM? Zavratec je majhna vas na obrobju logaške občine, ki pa spada pod idrijsko. Prizadevanja vaščanov so jim s pomočjo logaške in idrijske občine omogočila prenovitev ceste od Zavratca, do glavne ceste Logatec - Žiri. Ob otvoritvi je bilo izrečeno že kar nekaj besed o pomembnosti prepotrebnega sodelovanja med obema občinama. Ker pa zakon o upravnih okrajih ni bil sprejet in ostaja zakonodaja le pri lokalni samoupravi, so tako ljudje, zlasti na obrobjih občin, kot je Zavratec, na začetku svoje nadaljnje usmeritve. Na podlagi preoblikovanja občin naj bi Zavratec spadal pod novo idrijsko primestno občino, za krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Volitve v nove organe krajevne skupnosti pa se morajo izvesti v enem letu po sprejetju statuta nove občine, vsekakor pa v letu 1995. V krajevnih skupnostih se lahko v skladu s statutom in zagotovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po zakonu občina. Upravne enote (okraji) Do sedaj se je v občini veliko nalog izvajalo za državo. Po novem zakonu o upravi bodo te naloge prenesene na republiko (državo). Na državo bo prenesena pretežna večina nalog, kot so: obramba, notranja uprava, center za socialno delo, geodetska uprava, inšpekcijske službe, sodnik za prekrške itd. Skupna upravna enota za posamezna ministrstva pa bo organizirana na sedežu sedanje občine tako, da bodo občani imeli možnosti upravno državne zadeve reševati na sedežu sedanje občine. Državni upravni organi se finančno ločijo od sedanje občine. Novo upravno enoto pa bo vodil predstojnik (načelnik), ki ga bo imenovala Vlada Republike Slovenije in bo njej tudi odgovoren. Sedanji občinski uslužbenci, ki delajo za državno upravo, pa bodo postali državni uslužbenci. Sklepne misli Na podlagi navedenih informacij in posameznih prispevkov udeležencev zborov so se vse krajevne skupnosti naše sedanje občine odločile, da se za referendumsko območje predlaga obstoječe območje občine Logatec, ki jo tvorijo sedanje krajevne skupnosti: Naklo, Tabor, Rovte, Hotedršica, Trate, Laze, Vrh Sveti Trije Kralji in Log-Zaplana. Občani, ki so sodelovali na zborih katero pa se predstavniki KS Core-Dole, Codoviča, Črnega vrha in Zavratca še niso dogovorili, kje naj bi bil prihodnji sedež občine. Po mnenju predstavnikov Črnega vrha naj bi bil sedež v Črnem vrhu, ki je večji in ima razvitih več za sedež predvidenih funkcij. Po mnenju drugih pa naj bi bil sedež občine v Godoviču. Ne glede na razne variante (tudi možna priključitev Logatcu) se bodo morali prebivalci Zavratca sami odločiti, kje želijo v bodoče sodelovati. Ko sem se pogovarjel s predsednikom KS Zavratec g. Jožetom Lazarjem o možnostih bodočega razvoja Zavratca, sva takorekoč izpustila vse politične opcije. C. Lazar je izhajal predvsem iz problematike prebivalcev, pri čemer ni izpustil dosedanje pomoči Idrije in ne Logatca. Tako so vaščani hvaležni za as- krajevnih skupnosti so tudi postavili vprašanje ureditve odnosov z mejnimi sosednjimi krajevnimi skupnostmi, katere je nepravična meja po I. svetovni vojni in tudi po II. vojni odrezala od Logatca oz. Notranjske. Posebej pa je zbor občanov v krajevni skupnosti Laze predlagal, da se referndumsko območje sedanje občine Logatec razširi oz. dopolni še s krajevno skupnostjo Planina, ki sedaj spada v občino Postojna. Predlog so utemeljili s tem, da živijo v enotnem skupnem življenjskem prostoru in z drugimi zgodovinskimi in geografsko - gospodarskimi dejstvi. Predlog in pobuda občanov Laz pa je v skladu z zakonom o lokalni samoupravi glede oblikovanja referendumskega območja. Predsednik Izvršnega sveta občine Postojna Franc Tomažič je na ta predlog reagiral v Dnevniku in ga je primerjal z "bevskanjem malega kužka". Človek ne more verjeti, da uradni predstavnik, ki zaseda tako ugleden položaj kot je predsednik izvršnega sveta, uporablja neprimerno in nekulturno izrazje, ki je žaljivo za občane Logatca. Cospodu Tomažiču je bil poslan odgovor, ki je bil tudi objavljen v istem časopisu. Pri tem bi pa le omenil, da se občina Logatec in njeno vodstvo zavedata, da logaška občina ni ena izmed večjih občin, ali, ne glede na njeno velikost, smo dokazali, da smo po delu in rezultatih nesporno veliki. Vsi naši predlogi in predlogi krajevnih skupnosti so bili objavljeni v posebni številki Poročevalca, glasila Državnega zbora Republike Slovenije 21.februarja 1994. V tem Poročevalcu je razvidno, da je odprto vprašanje mejnih krajevnih faltiranje cest proti Logatcu, želijo pa si tudi avtobusne povezave z Logatcem. Dosedanja prizadevanja za redno avtobusno progo doslej še niso pripeljala do uresničenja njihovih želja, čeprav se na delo v Logatec vozi 20 delavcev, pa tudi otroci iz Zavratca hodijo v šolo v Rovte. Tako kaže, da vse dokler ne bo rešeno vprašanje občine, bo Zavratec res odrinjena vas, še zlasti ker se je del prebivalcev vživel v utečene razmere in so se ti navadili na občinsko središče v Idriji, kamor skupnosti Zavratec, Codovič in Planina. S kom želijo ti prebivalci oblikovati novo občino, pa je odločitev prebivalcev, ki živijo v teh krajevnih skupnostih. Prepričan sem, da so se občani, ki so bili prisotni na zborih po krajevnih skupnostih pravilno odločili, da želijo živeti in oblikovati novo občino v okvirih obstoječe logaške občine, upam pa, da bo ta odločitev enotno potrjena na referendumu, ki bo 22. maja tega leta. Večje število majhnih občin bi pomenilo šibko lokalno skupnost, ker pri velikem drobljenju vsak sistem izgubi svojo učinkovitost in funkcijo. Sicer v začetku te preobrazbe država zagotavlja, da bo zagotovila manjkajoča sredstva za osnovno delovanje majhnim občinam, ali prej ko slej se bomo morale same preživljati. Mislim tudi, da mora biti vsaka občina tako majhna, da lahko vsakdo vpliva na dogajanja v njej, in dovolj velika, da je sposobna organizirati potrebne dejavnosti, da bo njena funkcija optimalna, kar zadeva njene koristi in koristi države. Če je občina premajhna, nima dovolj kritične mase v kadrih in kapitalu. Pri preveliki občini pa ni enakopravnega vpliva na dogajanja. Zato je po mojem mnenju odločitev naših občanov, da želijo v bodoče živeti v enotni občini pravilna, saj si bodo v tej organiziranosti vsi občani lahko zagotovili boljši jutri. Končno lahko tudi omenim, da se bodo vsi slovenski občani prvič v svoji zgodovini prosto odločali po svoji presoji na referendumu, s kom želijo oblikovati novo občino. Ta pravica pa je zapisana v ustavi samostojne države Republike Slovenije. inž. Anton Antičevič so hodili urejat potrebne uradne zadeve. In ker doslej niso posebno razmišljali o novi občini in jih k občini Črni vrh tudi ne vleče, bo odločitev težka. Do odločitve pa se odmika tudi možnost za zledno sodelovanje, tako na eni kot na drugi strani. In čeprav je njihova želja o avtobusni povezavi z Logatcem verjetno uresničljiva, pa bo ostala neuresničena vse do končnega oblikovanja novih občin. LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik J. Gostiša. Tisk, oblikovanje in teh. urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, ŠC23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13.tč.tar.št.3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. KMALU NOTRANJSKI RADIO Na pobudo Notranjskega informacijskega centra - spomnimo se njegovega časopisa "Noč" - in občine Logatec, je začela ideja o lokalni radijski postaji dobivati oprijemljive obrise. Po izdelanih projektih in prvi pridobitvi oddajne frekvence je bila nabavljena, dobavljena in postavljena oprema v stari gornjeloga-ški šoli. Začetna 150.000 DEM vredna investicija naj bi povrnila vložke v nakup opreme s tem, da zadovolji poslušalce na tem še edinem koncu Slovenije, ki nima svoje lokalne (regionalne) radijske postaje. Načrtovana slišnost bo zajela široko področje: v Ljubljanski kotlini do Grosupljega in Domžal, na Cerkniškem pretežni del občine, na idrijsko stran bo segla delno celo do Tolmina, pokrito bo logaško in vrhniško območje, na Gorenjskem bo slišna do Tržiča in Jesenic, pa vse tja do Postojne in Pivke bodo nihali njeni valovi. Z odbojniki bi bilo območje slišnosti še večje in bolj popolno. Imenovan je bil programski svet. Za začetek se načrtuje 10 ur programa dnevno, od tega 3 ure lastne produkcije. Komercialnost bo zavzemala le toliko prostora, kolikor bo treba za pokrivanje stroškov. Ostali čas dneva in noči bo frekvenca zapolnjena s programi drugih radijskih postaj. Notranjski radio vabi vsakogar, ki to želi, da pisno sporoči svoje predloge za vsebino radijskega programa. Lahko se tudi oglasina Notranjski 148, v 2. nadstropju in se v dopoldanskih urah o tem pogovori s poslovnim sekretarjem radia. Dosegljiv je tudi po tel.št. 741-632. Zaenkrat kaže, bi jutranji pas lastnega programa pokrival čas med 5. in 9., popoldanski pa med 14. in 19. uro. K sodelovanju bodo povabljeni tudi tisti zainteresirani, ki želijo na tem področju preskusiti svoje novinarske in voditeljske sposobnosti. Zato ne skrivajte svojih ambicij (kot jih npr. za, dopisovanje v Logaške novice!), odkrijte jih radiu in prek njega okolju. To bo že znalo presoditi, če so vaša prizadevanja plodna. Združeni lahko stoprimo marsikaj klenega in dobrega, vsak zase pa, četudi z malo ali več sreče, komaj kaj. J. Gostiia KOMPAS HOLIDAYS Organiziramo prevoze po domovini in tujini s sodobnimi potovalnimi 30-, 50-, 52-, 54-in 75-sedežnimi avtobusi ter osemsedežnimi kombiji. Posebni popusti za upokojenske in šolske skupine! Naročila sprejema g. Franc Mesec v Prometni službi na Miklošičevi 7 7, Ljubljana, tel. 132 6 132 in 132 7 127, fax 329-987. Smo na uslugo! ŽE POBUDA JE PREVEČ? Pustiti Planinčanom, da se odločajo po svoji volji Pred kratkim smo v Ljubljanskem dnevniku prebrali "izpoved" postojnskega predsednika izvršnega sveta g. Tomažiča, ki se je raz-hudil nad pobudo vaščanov iz Laz za možno priključitev Planinčanov k Logatcu. Pobuda je naletela menda na veliko odmevnost Planinčanov, ki so se po Tomažičevih besedah na zboru občanov (bilo j ih je prek 3oo) že zoperstavili pobudi Lažanov. In če je temu tako, le zakaj se postojnski izvršnik boji "bevskanja majhnega logaškega psička" kot to navaja v Ljubljanskem dnevniku. Planina je star trg z večinsko avtohtonimi prebivalci; ljudmi, ki kažejo veliko pripadnost svojemu kraju, ter se odločajo sami, kakor vejo in znajo. Le čemu jih siliti v Logatec, saj je vsem poznan rek "vsak je svoje sreče kovač". Logaški župan zaradi Planinčanov lahko mirno spi, z njim vred pa tudi prizadeti in užaljeni Logatčani. Vsekakor pa: če bevskanje utihne, bo tudi postojnski izvršnik imel mirnejše spanje in bo lažje načrtoval nadaljnji razvoj Planine, saj je tako in tako, že vse odločeno in potemtakem Planinčanom ne bo potrebno izvesti ne zbora krajanov in ne referenduma. Res cenena rešitev! Kar se najbolj da. inž. Albin Čuk Kulturni teden v Hotedršici VOsnovni šoli v Hotedršici so v tednu kulturnega praznika pripravili več prireditev: koncert 2 manjših pevskih skupin, prireditev pod naslovom "Razigrana mladost", ki sojo pripravili učenci te pole, ter koncert mladih glasbenikov iz Hotedršice in nastop mažoretne skupšine iz Logatca. Pohvaliti velja najprej pobudo, da se prireditve odvijajo tudi v šoli. Dejstvo je namreč, da so šole vse preveč izolirane od neposrednega kulturnega dogajanja, da številčno zajetnega učiteljstva (s sem in tja svetlimi izjemami) ni na kulturnih prireditvah in da zato ni čudno, da so osnovnošolci skromno, preskromno zagreti za tovrstno sodelovanje. Vseeno, naj si gre za aktivno ukvarjanje s kulturo ali za pasivno -kot je obiskovanje prireditev in dogodkov. Zato sem prepričan, da je pobuda o prireditvah v šoli kar pravšnja. Zapisal bom še nekaj vrstic o prvem dogodku, ki sem mu bil priča, pevskem večeru, ki sta ga oblikovala kvintet Pomladni odmev in kvartet Jutro z Jezerskega, mu svoje dodala recitator Janez Podjed in povezovalka programa Jožica Nagode. Pevci Pomladnega odmeva imajo za seboj že nekaj dovolj napornih pevskih let in to se jim na nastopu pozna. Kot je povedal eden od članov so se za letošnjo in nadaljnje sezone odločiti več truda posvetiti glasovnemu izpopolnjevanju. Bo dobrodošlo. Mladci z Jezerskega so še mlada pevska družina (tudi sorodstveno je to res), z mnogo manj izkušnjami kot njihovi gostitelji. Lepo, fantovsko so prepevali, in če bi zapeli več kot napovedanih šest pesmi, bi njihova komorna ubranost prišla bolj do izraza. Zaleti je, da vztrajajo, si z leti okrepijo spodnji glas in razveseljujejo domačim pesmim predane poslušalce. Bil je zanimiv večer v Hotedršici. Jago EKSLUZIVNA PRODAJA PREMOGA Kvaliteta Hitra dobava Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj, dan soban. Težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok /aman. (5. Gregorčič) Zahvala Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Rozalije Petkovšek gostilničarke v pokoju iz Rovt, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sve-če, izrečena sožalja in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jožetu Skvarči za večletno zdravljenje in obiske na domu ter g. župniku za obiske na domu in pogrebni obred. Hvala tudi g. Francu Logarju za izrečene besede ob slovesu, pevcem za lepo petje ter trobentačema za Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Servis koles - Vulkanizerstvo Tržaška 74, Logatec, tel. 741-637 Zdaj je čas, da si pripravite kolo za pomladne hi poletne dni. Demontaza in monta/a avtomobilskih gum in uravnoteženje koles za osebna motorna vozila se priporočamo! NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: *ZT (061) 213-475 Cdflg - Šlang shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparali M luijšanje (vitaminski- I al »lete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja leleane teže. ne pa tudi ohranjevanju idealne telenne teže. Izjema pn tem je Cang - Šlang Čaj za reduciranje telesne teže po kitajski re< epturi, je zdravilen, i/ naravnih sestavin in ga lahko Uporabljamo Wt pntebno nego telesa. (Mivzroča izgnho teže, plinovi nakopičenih maJcob m Rpodbuju i/g»il><> teka. X rednim pitjem čaja Čang - Šlang U>do izgorele odvečne telesne mašroKe. vase telo pa I«) poslalo gladko in gibčno, čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stati- in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kita|ci. S pitjem le^a rasa so obdržali vkkoal m aibčnoat. I Udi vsak olirok hrane so v čutih kol en sam jpo£irck« škatlica Ćang - Mang vsebuje 40 vrečk raja. ki so garancija /a ciosego želene telesne leže. Po |>ilju raja ne ("ulile \' želodcu nobene leže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste |>ili pivskega kvasa, pat" pa C.mg - Slang, eaj s 1 radit ijo vet" kol 1 700 let. /a izguU) teže je dovolj, tla \'sak tlan pit-tl obrokom popijete em' skodelico le^a Čaja in vsi problemi liodo rešeni. Zaraili izgnlie telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, obranili boste dobro razpoloženje. Isli učinek Koste dosegli. t"e popijete dve skodelici Cang - ^langa pred spanjem. I 'živanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. C.ij Cang - £>lang lahko naročite pt> |M>šti na naslov: I Mirit., p.p. 45, fitOOO Ljubljana in po lelelonu: (OSI) 213-478« Cang - Slang prodaja na slovenskem tržišču pod|etje I )žn lo, d.ti.t>., I ,jul iljana. Cena Cang - Slanga |e .V)') tolarjev t poštni stroški. Plaeate po povzel|ll. IMI\ IN 1'KIIMIK 1'I.K'A IN iT ti iS I NA SI. IN KHA.I Š 11 V11 t I ZAVITKOV Zahvala Ob izgubi naše mame, babice in prababice Marije Facja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Jožetu Skvarči za vso pomoč in obiske na domu. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred ter Francu Kobalu za poslovilne besede. Vsi njeni Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža Viktorja Dolenca se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in sveče, ustno in pisno izražena sožalja. Posebna in iskrena zahvala njegovim lovskim prijateljem za častno spremstvo in izrečene besede ob slovesu ter lovcem sosednjih družin za spremstvo. Iskrena zahvala tudi Čebelarskemu društvu Logatec za lep poslovilni govor in pevcem Logaškega vokalnega kvarteta za poslovilno petje. Posebno se zahvaljujem dr. Jožetu Skvarči ter čč. sestram in Filipu Gantarju za trud in nego med boleznijo. Žalujoča žena Marjetka Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da pride! ti, sedla bo na rožna lla in jokala, ker te ni. (Narodna) Zahvala V bolečini, ker nas je nenadoma zapustil naš dragi Franc Nagode se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk za pomoč na kraju nesreče, učiteljem in učencem osnovnih šol "8 talcev" in "Tabor* Logatec, gasilcem CD "Tabor", pevcem Pomladnega odmeva in otroškega pevskega zbora, govornikom za ganljive besede slovesa, praporščakom za poklon spominu na pokojnika in Petru Kuncu za skrb ob pogrebu. Iskreno se zahvaljujemo tudi podjetjema Valkarton in Viator ter Trgovini Ajda. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Zahvala ob izgubi naše drage sestre, tete in svakinje Marije Gosar dolgoletne logaške učiteljice. Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so jo bodrili in ji pomagali v bolezni, posebno sestram v Domu Marije in Marte, gospodu župniku Tonetu Komparetu in zdravniku dr. Jožetu Skvarči. Prisrčna hvala tudi župniku Stanetu Kerinu za lep in tolažilen cerkveni obred in mladim pevcem za občuteno slovo. Sosedom in znancem hvala za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na pogrebu. Vsi njeni 15 Dr. Andrej Cosar(roj. v Logatcu 21. aprila 1887, umrl v Ljubljani 30. novembra 1970) je bil evropsko široko razgledan mislec, ki je v znanstvenih socialnih raziskavah utemeljeval ravnovesje med poslovno uspešnostjo in občo blaginjo. Občina Logatec se je odločila, da svojemu rojaku dr. Andreju Co-sarju posveti letos nekaj dogodkov, ki naj bi veljali velikemu slovenskemu mislecu, znanstveniku in politiku v trajen spomin, hkrati pa naj bi s temi dogodki pomagali priklicati iz pozabe zgodovinsko pomembnost moža, ki je s svojim bogatim in obsežnim znanstvenim delom dragoceno pripomogel k razvoju socialne misli na Slovenskem. Prav je, da poskusimo - za lažje razumevanje fenomena Gosar -umestiti njegov socialni nauk v čas, brez katerega tega našega ne bi bilo, po drugi strani pa prepoznati vplivnost Gosarjevega nauka na današnji čas. Saj je Gosar na svojski način z znastvenimi raziskavami krepil tudi slovensko samozavest, zlasti z zastavki slovenske gospodarske avtonomnosti. Bil je boj za družbeno in politično prenovo Slovenije, razvijajoč narodno gospodarski načrtz avtonomijo Slovenije, in socialno politiko, temelječo na moralnih načelih evropske etike. Kot utemeljitev krščanske socialne misli je v politiki ostajal ves čas vzmerni sredini. S svojim osrednjim delom "Za nov družabni red" (1933) je zgradil pravzaprav najce-lovitejši slovenski sociološki sistem. Velikemu rojaku dr. Andreju Gosarju v spomin Marcel Štefančič Gosarjevo delo pa tudi sicer vse bolj priteguje mlade znanstvene raziskovalce - sociologe, zgodovinarje, ki kot rečeno, ponovno odkrivajo tega pomembnega sooblikovalca politične in znanstvene misli v naši zgodovini. Zaradi povedanega načrtujemo v Logatcu: - 21. aprila (ob obletnici Gosar-jeve smrti): posvetovanje, na katerem bi s svojimi strokovnimi prispevki sodelovali prof. Tomaž Simčič, dr.Janko Prunk, dr. Janez Juhant in dipl. iur. Lado Ločniškar, - objavo prispevkov s posveta in še kakega zanimivejšega, še neobjavljenega Gosarjevega spisa v posebni publikaciji, - konec novembra (ob obletnici Gosarjevega rojstva) postavitev spomenika v Logatcu. Tako nekako je zastavila program komisija, ki jo je imenovala Skupščina občine Logatec. Komisiji, ki jo sestavljajo poleg predsednika Marcela Stefančiča še člani dipl. inž. Andrej Modic, inž. Marjan Jerina, dipl. vet. Ivan Kobal, Janez Gostiša in dipl.geo. Pavel Mihevc, tajnikuje Nada Sajovec; strokovni svetovalec pa je dipl. arh. Franc Kvaternik. Za izvedbo programa sta najavila svojo podporo občinski proračun in ministrstvo za razvoj in tehnologijo. Komisija se nadeja še pomoči dobrotnikov. Letošnji prejemniki Februarskih priznanj: z leve inž. Albin Čuk, Matjaž Albreht in Stanislav Nagode. (Foto M.T.) Vročena kulturniška priznanja Petič so bila letos podeljena "Februarska priznanja". To so najvišja priznanja v občini Logatec za življenjsko delo ali izjemne dosežke v kulturi. Prejmejo jih lahko posamezniki. Po pravilniku, ki uravnava postopke za podeljevanje, vodi vse delo odbor za kulturo. Ta je na svoji seji, na kateri je odločal o predlogih, spet moral ugotoviti, da je bila številčnost predlogov prepičla. Res je sicer, da sama številčnost še ne more pomeniti tudi ustrezne utemeljitve, vendar člani odbora menijo, da kriterijem za priznanja ustreza več kulturnih delavcev in svobodnih ustvarjalcev kot je bilo odboru predlaganih. Resnici na ljubo so Februarska priznanja - razen knjižnih nagrad in občasnih razpisov - edina priznanja, ki se v občini podeljujejo. Priznanja so bila podeljena na letnem koncertu Logaškega okteta 5. februarja 1994. Prejeli so jih: Stanislav Nagode iz Hotedršiceza raziskavo dela književnika Ivana Albrehta, Matjaž Albreht za izjemne tekmovalne dosežke Pihalnega orkestra Logatec in inž. Albin Čuk za življenjsko delo v kulturi na Logaškem. Stanislav Nagode je blizu 15 let zbiral literarno gradivo domačega ustvarjalca Ivana Albrehta iz Hotedršice. Ivan Albreht je bil pesnik, pisatelj, dramatik, urednik mnogih, zlasti mladinskih revij in tudi izdajatelj. Zaradi hotene zamolčanosti je bil dosedaj, žal, premalo poznan. Mnogo del je raztresenih po različnih literarnih revijah, mnogokaj še počiva v njegovi rokopisni zapuščini. Stanislav Nagode je opravil zahtevno delo, da je iz raznih občil, shranjenih v knjižnicah v državi in v tujini zbral Albrehtovo literarno bero.Zbrano je pokazal na dveh razstavah: prvi maja 1993 v Hotedršici, in drugi decembra v Matični knjižnici Logatec. Vsi, ki so si razstavo ogledali, so bili prijetno presenečeni ob skrbno zbranih prispevkih. Za večino obiskovalcev je bilo to prvo srečanje z literarnim opusom Ivana Albrehta. Matjaž Albreht je pred dobrimi štirimi leti prevzel strokovno vodstvo Pihalnega orkestra Logatec, ko je le-ta začel obnavljati svoje delo. V kratkem času ga je uspel izvajalsko tako obrusiti, da je z njim prestopil iz anonimnosti v prvo kakovostno skupino slovenskih pihalnih orkestrov. Tolikšen kakovostni preskok je zares izjemen dosežek, posebej še, ker so bili opremljenost in materialni pogoji za delo orkestra sila pičli. Strokovno vodenje pihalnega orkestra zahteva od vodje tako široko glasbeno znanje kot pedagoške sposobnosti. Obojega ima Matjaž Albreht v sebi toliko, da lahko trdno vodi številčno kar zajeten orkester pretežno mladih ljudi, glasbenikov - ljubiteljev - prenekateremu pa je tudi učitelj v logaški glasbeni šoli. inž. Albin Čuk velja za vsestranskega in neutrudno prizadevnega kulturnika, saj jezačel s kulturnim delovanjem v svojem zgodnjem otroštvu in še vedno živi sredi kulturnega gibanja v logaški občini. Prepevati in igrati jezačel že v osnovni šoli. Odru je ostal zvest vso svojo mladost, pevstvu pa ves čas: sprva v gornjelogaškem, kasneje pa v dolnjelogaškem moškem pevskem zboru. Hkrati s pevsko kulturo pa je Albina Čuka še posebej pritegnila ritmično plesna kultura: tako folklorni kot zabavno družabni ples. V plesni šoli znamenitega mojstra Jenka se je s to kulturo tako obogatil, da je leta 1981 organiziral in do leta 1964 tudi sam vodil plesne tečaje v domačem kraju. Albin Čuk je tudi pomembno zastavil temelj logaškemu časnikarstvu. V KLI Logatec je kot organizator dela ustanovil informativni bilten, ki ga je tudi urejal od začetka v letu 1961 do 1970, ko je iz tovarniškega biltena zasnoval Logaške novice kot mesečno glasilo KLI. Glasilo je tudi sam urejal in hkrati poskrbel za dopisnike zunaj tovarne. Tako so novice postajale vse bolj informativno glasilo tudi za bralce zunaj KLI. Postale so Logaške novice pomemben dokumentarični zapis dogajanja na Logaškem. Pa tudi kasneje, po letu 1973, ko so Logaške novice postale občinsko glasilo, je sodeloval v uredništvu pa tudi kot pisec dokumentarno zanimivih zapisov. Posebej velja naglasiti tudi bogata Čukova organizacijska prizadevanja: najprej pri Zvezi svobod in prosvetnih društev, kasneje pri Kulturni skupnosti in pri Zvezi kulturnih organizacij, kjer je še danes predsednik. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi je v dobršni meri razgibal tudi kulturno življenje na KLI, s svojim nespornim vplivom pa dosegel, da je bila največja logaška tovarna stalno v pomoč logaški kulturi, bodisi v podporo godbi, Logaškemu oktetu, knjižnici, razstavni dejavnosti in še čemu; pa tudi tako, daje KLI podpiral pomembnejše kulturne dogodbe na Logaškem in več let zapored privabljal Mestno gledališče ljubljansko v goste. Nič od vsega povedanega ni bilo samo po sebi umevno, nič ni bilo kar tako; v vsem je veliko zavzetosti, veliko osebne odpovedi, veliko navdušenja in prizadevnosti za boljšo kulturo samega sebe in vseh nas. Tudi zaradi dela Albina Čuka je Logatec kulturno bogatejši.