4S. štev. Novo niewto. 2<>. novembra X\\. letnik. NOVIC lub Izhajajo vsak petek: ako je ta flaii jiraznik, pa tlan jtojirej,— Cena jira je s |ioštnino vrefi ku celo leto nMpjTj 3K Naroirnina za Npmdjo, Bosno in drupe eiTOpske države znaia 3*50 K. za AnKTiko ]ia 4-'50 K. Dopise sprejema uredništvo, iiaroimino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Noverii mestu. Dolenjskim rojakom! „Jíaz^ílas ta probťritc, nikar ^a ne prezrite!" Koio^usa ac neprestano vrti in nam ho v kratkem prinosio novo kilo liHd. Ko so staro leto najïibtjc h koncu, sc na-■"oèajo èaRO]iisi zn priliodnjo letno dobo. Slovenske dežele imajo fuzmerno s številom svojejra prebivalstva jako razvito časopisje. sedanjiii razmerah se no more oporekati, ako ima vsaka dežela poseben r^asnik. ali celo već svojih ^riasil- Hes jc pa, da t" zahteva dokaj narodnega davka za itak ne jjrebog'ate Slovence. Vk^jtlb temu se ne bo rojenemu Dolenjcu štelo v zlo, "ko ]ired koiiceni leta svoje rojake opozori na njih lisi ,,Dolenj-jike Novice". Čul je nanireè vest, da se kani Ust, ki jc let. izhajal in veliko storil za jiovzdifro nase Dolenjske, v jirvi vrsti "a potju kïiietijsiva v vseh njefiovih oddelkih, zmanjšati, če ne ^'lo opustiti, Pisec teh vrstic se že ninofro let zelo zanima za 'isr, ki je namenjen osobito njojrovim rojakom. Kako pa Htojé „Dolenjske Novice"? Povedalo se mi je, 'Ift so že prej imele izgubo—ta pa so je vsled tedensko izdaje, N katero število naročnikovsorazmerno naraslo, tako pomnožila, da ute^rnc znašati že i>ar tisočakov. Naročnikov je haje okrofí liOOO, stroški za papir, tisk, nafi:rado, kolek itd, pa za-'itevajo v ])Opolno pokritje še enkrat toliko predjiiačnikov. Dolenjcil Preudarite važnost časopisja v sedanji dobi, pre-"lislitc po-sehno važnost in jiotrcbo svojofra Jokalneg-a liata, ne 1'Ozabite zaslug „Dolenjskih Novic" v teku celih dolgih 25 let. 'toliko fïospodarskih člankov so nam donašale v vsaki .številki, |foIiko naukov in migljajev podale, na kateri način morate zbo\j-^ati obdelovanje zemljišča na polju in v vinogradu, na travniku vrtu 1 Koliko člankov je l)ilo spisanih ^'lede reje prašičev, ki JR acdaj skoraj vaš fflavni vir dohodkov, koliko navodil jflcde l'Mkrbovanja vinojíradov in gletle kletarstva — vse izpod peresa ^nunanih veščakov; ravnate^ev Dolenca, Lapajneta, iiohrniana, ^kalickega itd. Kedarkoli je kaka nesreča prihrnmela nad naše rodovitno ozemlje: suša, toča, ]>ozch, rastlinske ))olozni itd,, brž "o se ofrliisile „Dol. Novice" in jirineslc nauk, kaj treba storiti, 'la Se nesreča znianj.ša in kmetovalcu pomaga. A tudi drugi jjo-'"'li in zabavni spisi imajo ti'ajno vrednost. „Dolenjske Novice" so se mno^iDi bralcem tako priljubile, 'î^» jih i;enijo bolj kot vsakateri mali časojtis, in to ne le preprosti ^iidje, ampak tudi izobraženi nai'oOniki. Kaj tedaj storiti, da .,Dolenjske Novit;e" vzdržimo, da jih '^'ii'aiiimoV V va.ših rokah, dragi Dolenjci, je njih usoda, od ^'aše poflpore zavisi njih življenje ali tužen pOí^in, Menda vendar boste sami pokopali lista, ki je va.ša lastnina, vaš prijatelj 'f učitelj, ki vam je 2'» let uvesto služi) in stregei. Treba ni ''"■ugega kot: 1, to, da vsak naročnik saj še enega pridobi; 2. da !',''oi!iožnejši naročniki dodajo kako kronco povrh ali pa več iz-tisov naročijo ter razdelijo med svoje izobrazbe potrebne usluž-''Gnce ali .sosede; H, da posojilnice, kmetijska in naiodna društva ^ kako podporo listu pomagajo ali pa po več izvodov naročé. i'ispc tega bodrila 1)0 namesto tri krone pla('eval zanaprej jiro-«tdvojjii,, zvi,šano niutu'.nino 20 K, Ako se po teni potu in vsled '|"J''ljive agiiiicijo zbere kroj? lista dovolj naročnikov, potem je ''l'îu zagotovljen obstanek in napredek, primankljaj bo sčasoma iz-•îj'iil in pričebi se bo za list nova vesela dolta, kakor jo z no-^'iiiia želo>!nic.ama pričakujemo za vso našo milo dolenjsko stran. Dolgoleten naročnik .,Doi. Novic". Itostuvi^k uredništva. Zgornji poziv zvestega naročnika ''"^oga lista je objavil „Slovenec" v zadnji sobotni številki. Prav ''ValpKni smo rodoljubu za bodrilne beseiie, ki nam jili je tako- rekoč položil na jezik, kajti osoiio ,,Novic'" bo treba odločiti v najkrajšem času. Zato smo ponatisnili njegov razglas čč, rodoljubom v prevdarek. Omenjamo, da zadnja beseda , za celo zimo noter do novega pridelka. Ta račun ni težak in ga lahko napravi vsak. Kar se tiče potrebne krme za živino, ee računa, da je treba za 100 kg žive teže po 3 kg sena ali druge suLe krme ua dan. Če je krava težka 400 kg, potrebuje potemtakem 12 kg suhe krme na dan. Na mesec je treba za t«ko kravo 360 kg in za celo zimo, recimo za 6 mesecev pa okroglo 21 in pol raetričnih centov. Za kravo, ki je težka 600 kg. potrebujem vcc in 8Îc6r po tCEQ r&cunii 15 n& (Iati uli za celo zimo t. j, v 6 mesecih 27 metričnih c-entov suiie krme. Tako izrat'unam po živi teŽi živine prav lahko, koliko potrebujem krme za svojo živino. Recimo, da sem pridelal in da imam v zalogi 13.0 metr. cent. sulie krme (sena, otave. detelje, slame). V tem slučaju preredim čez zimo prav lahko petero glav odrasle živ ine s poprečno težo ,000 kg. '^Fo najdem, če delim 13v0 metr. centov s 27 metr. centi, z množino krme namreč, ki ju potrebuje žival pri teŽi 000 kg. Ce imam za celo zimo spravljene 100 metr, centov krme, potem zadjostuje ta krma komaj za 4 glave težke po .000 kg. V tem slučaju mi že zmanjka nekoliko krme, namreč, 8 metr. centov, o čemur se prepričaš, če delil 100 s 27. Tako delamo račune, da izvemo, kako stoji s krmo in kako bomo z njo iziiajali. Seveda nam pa ta račun ne zadostuje, ampak treba je v takih letili v resnici varčnega in dobrega gospodarstva s krmo. Potrebna varčnost obstoji v tem, da krmo prav razdelimo za celo zimo in da v naprej določimo, kako se bo krma rabila in mešala. V naprej je treba določiti, koliko sena ali otave, detelje in slame ae bo pokladalo vaak dan in tega ae je treba držati vso zimo. Za vsak dan naj se krma odmeri! Le tako je mogoče varčno gospodariti! V ta namen naj se krma tudi reže. J^e v tem slučaju, če krmo režemo, jo lahko mešamo. Rezanica se pa tudi lahko meri in se da z njo sploh veliko bolj varčevati, kakor s celo krmo. Nujno svetujemo tudi, da se krma po malem pokládá iu da se pazi na to, da jo živina ne more razmetavati. V takih letih je paziti na vsako bilko. Zjedi naj se nazadnje poškrope a alano vodo, da jih živina do zadnjega požre. V tabili letih je seveda tudi porabiti vse za krmo, kar se da. Zlasti slama je v takih letih važen pripomoček, da lažje izhajamo s krmo. Pri molznih kravah se pa nujno priporoča, da pokladamo tudi kaj močnih krmil, kajti slama ne da mleka. Zaradi letošnjega pomanjkanja krme so se letoa do konca mesca decembra t. 1. znižali tudi vozni tarifi na nekaterih državnih železnicah, kamor spadajo tudi dolenjske železnice. Nižja vozaina velja za seno, deteljo, slamo in otrobi, a le v tem slučaju, če se naroča blago v množinah od 5Û00 do 10.000 kg, to je saj pol vagona ali cel vagon. Te ugodnosti bi se lahko poslužili prizadeti gospodarji, ako bi skupno naročili močnih krmil, kar se priporoča zlasti v tem slučaju, če si moramo s slamo pomagati in želimo pri živini kaj več užitka. —r— Kokošjareja po zimi. Reja kokoši zahteva po zimi več pozornosti kakor po leti, če hočeš, da ti bodo kokoši bolj hvaležno vračale stroške za strežbo. Kakor drugim živalim treba je tudi kokošim primerno toplih hlevov po zimi. Ako bodo kokoši prezebale, potem je zastonj misliti na nesenje jajc, med tem ko je znano, ďa tudi po zimi neso, ako jih imamo na gorkem, Zalibog, da se na to pri nas čisto nič ne gleda, dasi je kokošjareja za naše kraje posebnega pomena in bi nam tudi v zimskem času lahko več neala. Naši kur-niki so izpostavljeni pogostoma največjemu mrazu. Več ko naravno je, da nam v takih kurnikih ne morejo kokoši nesti. Saj se obrne vsa krma za vzdrževanje telesna toplote in moči. V kurjem hlevu bi se ne smela topíóta nikdar znižati pod ničlo, ampak kurnik bi moral imeti približno tako toploto, kakor jo imajo drugi hlevi. V takih kurnikih bi použita pica veliko več zalegla in bi pripomogla tudi k neaenju jajc. Prav pametno je, če imamo kurnike tik hlevov in tako umeščene, da ae grejejo od hleva. Taki kurniki so po zimi veliko več vredni kakor kurniki, ki stoje na aamem in so iz remeljnov zbiti kakor drvarnice. V takih kurnikih se pica trati, ker se porabi vsa za vzdržavanje telesne toplote in moči. Pozimi je pa skrbeti tudi za primerno tečno k laj o. Po leti se žival zunaj pase. Tam dobi mnogo tečnega živeža, razne žuželke itd. Vsega tega manjka po zimi. Zato pa je dolžnost gospodinje, da daje po zimi svojim kokošim zadosti piČe in tečne piČe. Kokošim se poklada potrebna krma po dvakrat ali trikrat na dan. Kdor hoče kaj več koristi od kokošjereje, poklada po trikrat na dan. Zjutraj se daje zobanje, ob ll.dopoludne oblojetio kuho in popoludne zopet zobanje. Za zobanje se priporoča posebno ječmen ali mešanica ajde in turšice. slabe pšenice, Za 15 kokoši je treba na dan po 1 do I'/'j 1'ter zrnja, 1 do I'/a kg krompirja in "2 litra otrobov. Putrebna množin» se ravna po teži živalij. Krompir se sknha in oblodi z otrobi. Ta kuha se da lahko tudi zjutraj. V tem slučaju ae da opoludne eno tretjino zrnja, dve tretjini pa zvečer. Po zimi je treba kokošim skrbeti tudi za primerno gibanje in za brskanje. Treba jim je suiiega in prostornega podstrešja. Tukaj kaže natrositi rezanice i» plev in tukaj kaže pokladati tudi zrnje, da živali brskajo in na ta način iščejo zrnje. S takim brskanjem se Živali grejejo. Skrbne gospodinje obešajo od tal tudi celo peso, da jo kokoši skakajoč pikajo in kljujejo, kar vse pripomore k zadostnemu in potrebnemu gibanju. Seveda je treba tudi po zimi paziti na snđ^o v kur-nikih, katere je zaraditega večkrat čediti. Očistiti js droge, na katerih prenočujejo, in gnezda. V kurnike je dobro postavljati posode s pepelom, da se notri kopljejo in varujejo na ta način pred pršicami in ušmi. UŠive kokoši kaže poštupati s caherlinom, da se čimpreje znebijo nadležnih zajedalk. Sploh je treba na vse strani pii-ziti, da so živali prav postrežene, kajti te na ta načio nam je mogoče pričakovati obilnejših koristi od kokošjereje. Politični pregled. v nitšpiii cosarstvn je ziiaj .livojnu krizu. To- in onstran Litve nc morejo vlade dalje. îiavlacitvc so tostran krivi Nemci; ker akoro ničesar ne privoščijo Klovanoiii; onstran pa Maiiari tlačijo VBC druge narodnosti in želijo čem prej od Avstrijo se odcepiti. — Na na-^ii strani sc kaže, da imajo tehtnico odločitve Potjaki v rokah. Ako se oni naj^nejo k „Slovanski Jednotí", se mora apromcniti krivični sistem noiniíiie nadvlade. K tciini utegne pripomoči Poljsku Ljudska Stranka, ki je pod vodstvom posl-iStapinskija zborovala dne ííl. nov. v Krakovem. Med drugim jo stranka sklenila: 1. Hmatra, da je pojiol' noma nedopustno, da bi poljski kini) vztrajal v sedanji večiiU-Iz istih vzrokov, iz katerih po trditvi večine poljskej^a kluba id motroča združitev s „Slovansko .lednoto", je neniofioča združitev PotjakcK» kluba z Nemci proti „Slovanski Jeiinoti". — íí. Nujno potrebna je rekonstrukcija kabineta, da polofj Neniccv in I'ojjakoV dobe svojo zastopnike tudi Cehi in Slovenci, — 3. Nemof^očo jc vztrajati Poljakom v kabinetu, ki hoče vladati z § U. ali ex lex. — 4. Obžaluje, da je sedanja večina Po^jskejfa kluba s svojo neodločnostjo [)ovzročila sedanji položaj, dočim bi lahko položaj s primerno odločnostjo izjiromenila. — 5. Priporoča načelnih" Poljskega klui)a vztrajati na začeti poti. — ti. Ako bi scdaHi® večina Poljskega kluba vztrajala pri podpiranju sedanje vladO) tedaj se skliče kongres stranke, ker odgovornost za to Poljsk® Ljudska stranka noče vzeti nase. Kongres je pozdravilo mnoř® vclikib mest, prcdaodnik čeSkega narodnega sveta, češki ugrarci in Češki socialci. „SlovmiHka Jcdiioia" vstraja na svojem dosedanjem 1Í.ŠČU in na svojih nujnih predlogih. Vlada lil rada najprej dobd'' pollotni proračunski ])rovizorij — in bi mod tom spet Hlovano"' lahko pošiljala svoje somišljenike. A Jednota vidi pred seboj to eventuclnost, Ih-Žiiviii zbor je v sredo pojioldno začel zopets ejo, v kateri je vlada ros predložila omenjeni provizorij. A takoj so je obravnavati čc,ški nujui predlog radi nianjšin.skib Sol. Govoril JC predlagatelj dr. Kramař. Čo.ški radikalci «o ndnistre jiri vstoim sprejeli s silnim vpitjem: Abzug Hîenerth, Schreincr, liocb«^-burger I Vi cesarja slepite... Kršite državne zakone itd. V slovenskih poslaniških krogih je vzbudila vest, da jiostane llochen-burger predsednik gra.škcga nadsodišča, silno ogorčenje. bi bil nov udarec Slovencem. Kiisiiii so izjavili, da no umaknejo svojih nujnih predloíí®^ in da pripravljajo celo nove, ker jih jc Glabiuski prezrl pri gajanjib. Tako se maščujejo tudi polsko krivico do Kusinov. Kaj (la Hiiiiiri zdaj za [irchodiio ilobo zahttivajo, ao razvidi iz naslednjih [»oroćih Ofii-Kki kt-íniski svfl se je vršil v torck na Uiiimjii. Koncem tedna SO i^jfujajo s akupiiirai ministři, V kronskem svet» 80 razpravljali o trfrovinskih ]>OKodbah z líumunijo in s Srbijo; trdi Hc, da so tutii odločili o sledečih toèkah: 1. Cesar je voljan, da líoiieli v okvir» programa devetorice vojaške koncesije, osobito jclcde na jiolkovni jezik. 2. V inozeniskeni zastopstvu so dovoli pariteta; oaol>je vseh di()lomatBkÍh nastopov Ito moralo ïnati nia/arski in nemški, (lesar dovoli, da se v inozemskem za-atoi»stvu boij nagiaša samostojnost Oj^rske. 3, Moštvo in častniki jio Ciprskih žrebĚartiah se podredi honvednemu ministrstvu. 4, Cesar dovoli izplačevanje v gotovini, a skui)na i)anka se zato podaljša do 1. 1917, oziroma 1920, ň. Skleniti se morajo carioRke pogodbe z balkanskimi državami. (>. Cesar zahteva redni pri)ratun kakor tudi 500 milijonov aneksijskih in ostalih vojaških izdatkov, Poroča 80, tla se bo vršil tudi sku]mi ministrski svet, v katerem ae bo šlo za zgraribo d read no ugh tov, o redakciji ustave v Bosni in Hercegovini ter o sklicanju delegacij, ki bodo najbrže pričelo zborovati 10, decembra, 1'redno se skličejo delegacije, odstopi skupni finančni iiiiniater. Sledi mu grof Zichy. Mrvutsk)». Mnogokrat se je že zahtevala reciprociteta za-řrebškejía vseučilišča z našinji, to je, da zagrebški državni izjnti večajo ludi v Avstriji — osobito za 8lušate^je iz ].)altiucije ter Istre, Zgodilo se je čudo, da cíló hrvarski ban baron Kauch to zahteva od avstr, naučnega ministrstva ter pravi, da jo hrvatska vlada voljna ustreči v tej zadevi vsem avstrijskim zahtevam. No, zdaj naša vlada pač nima nobenega izgovora več. Ilrvatski iisti (loročajo, da se bo lîekii vendarle odcepila od senjske škofije ter postala samostojna biskupija. Reški magistrat je pripravljeti zgraditi škofovo palačo. Kaka postrežljivost, ko se gre zoper Slovane! Italija. Komaj so upokojili generala Asinarija, oglasi se v i rede n ti stični im zmislu V8eučiii,ški profesor Paioti v Bolonji navdušujoč mlaiiino za „neocJreSene (»rovincije" v Avstriji. Po raznih meatili v Milanu, Turínu, Veroni ... so bile demonstracije za Asinarija — se ve proti Avstriji. Alliiitiei so se zopet jeli gibati na srbsko-tur.ški meji; ustrelili HO enega srb.skoga podčastnika. V Nicaragni je zmagal predsednik ustaše. Vse pa kaže, (ia Zediiyene líržave netijo upor v republikah na Istmu srednje Amerike. Zed, Države bo poslale ultimat v Nicaraguo. Nil kanarskih otokih so ognjeniki začeli bljuvati iz štirih žrel lavo, ki se je že 6 km, daleč razlila. Doline ao nalite že I'o 25 m, na debelo. je ter grozno poškodovalo njega in sina. Mož je prišel ob roko, sin pa je umrl v bolnici asmitjenih bratov. Slabo poučeni pomočniki so se radi zidanja uprli račelniku češ, da jim hoče hi.šo vzeti; nezadovoljneži so bili odslovljèni, večina se je dala jioučiti. Dne 2tí, marca so zidarji iiričcli delo pod vodstvom mojstra Antona Jločevar iz Hrušice. Darove so ])OBlali : kranjski deželni zbor U)0 gld , kranjska hranilnica 200 gld. in jiozneje cesar Fran Josip tudi 200 gid. Prof. Marinko je ob tem zidanju imel dosti težav in bridkosti, potov in jeze. Mesto počitnic je zavzelo delo. Kadi stavbe je jiotoval od svojega doma na Dobrovi pri Ljubljani devetkrat v Novo mesto. K sreči je bila dne I. junija že dolenjska železnice stekla in mu je tako olajšala pot. Zvršilo se je vse po-Tojjno in dne 18. septembra 18íí4 se je odprla dijaška kuhinja s 30 dijaki. Darov sta posebno marljivo nabirala ravnate^ dr. ]Je-tela in profesor dr. Manuko. 1'ri novomeški hranilnici je bilo treita vzeti na posodo še 800 gld. „Dijaško podporno društvo" se je vknjižilo na vse za kuhiqo neogibno poirebne prosti)re. Zaradi tega pa plačuje hiši letno pokivico obresti od 3000 gld. 'J'o je ])rimerno za obojno društvo. -Treba je biio določiti: kako naj se vodi dijaška ku hinja? A priori je bil odločen za voditelja kuhinji prof. dr Marinko. Začetkom šolskega leta je biJ sklican shod uplivnih go-8j)0d0v, ki naj to določi. Šlo se je za to, ali naj kuhinjo vodi ]»osebno društvo, ali naj se vodstvo prepusti .samo prof. Marinku? Vs]>eh posvetovanja je bil, da se prej pride do ci^ja, ako se ne se loti tak go-poro naj se mu Zabavi in pouku. Profesor dr. Josip Marinko. (IiÉtlie.) Itr. Maritik» iiNtiiiiovi 1. lS!t+ dijaško kuhiiijo v Novem mftstii. Novomeška gimnazija je bolehala tudi na pomanjkanju tii-jakov. Poleg drugih vzrokov bil je gotovo eden glavnih, ker dijaki v mestu niso našli toliko podpore kakor v drugih šolskih mestih. Na.ša mladež se večinoma bori s pomanjkljivimi gmotj niiiii sredstvi. Znano je, da so se drugod „dijaške kuhinje" dobro obnesle. Zato so nekateri mladinoljubi opozarjali na slično napravo. Resno sta se te zadeve lotila tedanji c. kr. gimn,_ravnatelj dr. Pran Détela in profesor dr. Jos. Marinko, Slednji na-«vetiije kot načelnik rokodelskega (loma razširjenje hise,^ da bi fie ondi mogla nastaniti přepotřebná ,.dijaška kuhinja". Dne Ifi. oktobra IH93 v to nakano dovoli varstveno načelništvo roko-'Iclskega (iniStva. Ker radi previsoke ceno Jenewein-ovc hiše «t. 172 ni bilo mogoCe kui)iti, se je sklenilo hišo dozidati v vrt f>b Hregu proti Brunnerju, Dno 1tí, oktobra je imelo sejo „Dijaško podporno društvo t'lkajsiyo gimnazije ter hvaležno sprejelo to jjonudbo načelnika 'Ir, Marinka, ki obljubi v ta namen jioprositi okrog dobrotnikov. Žo koncem ietii se je začelo kopati in prostor pripravljati. Dne jantivarija 1894 je slavna „kranjska hranilnica v Ljabljani" l'o.sodila 3000 gld. za zidanje. Dne 21. febnivarja se jo l)rí ko->'inju za kiet prijietila velika nesreča. Podjetnik Matija Hren 'f' Ločne je bi) pri razstreljevanju skal nepreviden, vnelo se mu vežemo s posebnimi društvenimi pravili, nego na, spod, ki ima srce za studiijočo mladež. V por odločijo uplivne osebe iz raznih stanov, ki bodo brez posebnih obvez vso tjudomilo napravo nadzorovale. Glasovalo se je za to, da skrbi za dijaško kuhinjo voditelj, in Tie društvo. V podporo voditelju dr. Marinku pa so bili prii)OročcnÍ gg.; ravnatelj Detela, kanonika Jeriha in Frank, j). gvardijan, meščani Pauser, dr. áegula, Perko (tedanji žu)»anj, župniki Po-renta. Bergant, dekan Nagode. — J^osvetovalo se je tudi za slučaj, če bi rokodelsko društvo hišo razširilo, jtrodalo. Pro,št Urh meni, naj se določi v.sota, katero bi društvo plačalo kuhinji, da prostore zopet odkupi. A načelnik pove, da po § 17 za tak slučaj hiša itak prijiade v korist ginin. mladine. Določilo se je tudi, da dijaki vsak dan pred obedom skupno molijo yn Oče naš in Čoščeno Marijo za dobrotnike. — Blagi gospe dr. Seguiova in Gustinova sta nabrali za kuhinjsko posodo in še povrh 50 gld. denarja. 1.) Kakor rečeno, je kuhinja začela delovati 1tí. septembra 1894 in sicer je dobivalo hrano samo opoldne 34 dijakov. V prvem semestru je bilo dohodkov . gld. (;9r74 troškov . „ 6ól'30 V drugem pa: dohodkov.....„ 4(j(i'14 troškov ..... „ ,349'35 Živil pa so posebno poslale žu]»nije: Toplice, Brusnice, Stojtiče. a.) Šolsko leto 1895/B: sprejetih 48 dijakov. dohodki . . . gld. 174fi 13 troški ... , _ 1462-14 Podpirati s« začeli dijaško kuhiiýoi slavna Čitalnica novo-me.Hka s predstavo, ki je dala kuhinji v korist 172'60 gld., mestni zastop vsako leto po 50 gld, toliko tudi deželni zbor, hranilnica razne vsote, a tudi nekateri dijaki po nekoiiko plačujejo. 3.) L. 1896/7 je bilo sprejetih 50 dijakov, iz ýudske šole 3, več kot jiolovieo tem se je začelo "dajati i večerjo. Dohodki...........gld. l(i25-29 Troski ........... „ 1G05 73 Odvetnik dr. Slanec jo to loto daroval 100 gld. in odslej vedno toliko redno poleg izvenrednih vsot. To leto je zapustil upok. iujmik Jaksič, belokraiijski rojak, dijaški kuhinji 1000 gld. — po odbitih troških se je vložilo v mestno hranilnico tí40 gld. — Račune vseh let so pregledali gg, Mnsgr. Jeriha, župniki Bergant in Porenta. Istotako so se v pregled poslali slavnemu mestnemn županstvu; katera navada obstoji še zdaj. 4.) L. 1897/8 sprejetih dijakov 50. Dohodki......gld. 192H'5t; Troški....... „ 190í;-04 S smrtjo pro.šta Urha, ki je zapustil 50 gld., je društvo zgubilo velikega dobrotnika. ft.) 1898/9 si^rejetih dijakov .55, iz ljudske .šole 4. Dohodki.......gld. 1820'fí9 Troški ....... , 1798-47 (Dftlje pride.) Iz lovske torbe starega Nimroda. Spisal If. 1'. L „Halij, v zeleni gozd hitimo, n& lor, (U baku ever vscrelimu. Oj raiiost, ïdajci pes zavpije, za njim pa tiilpa vsa se viije, in plaha iver beži okrog, odmevB rog in puike pok. Oj rartttst. ko se zvrne Kuak )ÍHÍc«, zajec al' srnjak." A. sedanji dolM razg-lednic s>rejiiie človek včaaili s poŠte listek mnogovrstne slikarije in pisiirije, da tic ve, bi se li jezil ili smejal. Dostikrat prifrči razglednica žaljive, zbadjjive vrsto, (!a jo sprejemnik sploh ne sprejme ali pa bťf. potlači v žep in uniči. Tudi jaz aeni prejel neštetih razglednic, barvanih in ne* t)arvaaili, fino in preprosto izdelanih, od prijateljske, pa tudi od nasprotne strani. Kot miren, razsoden človek ne rečem no bele ne črno, kedar se mi kaj takega pripeti, prijaznost vrnem za prijaîînost, žaljivo razglednico pa vržem med šaro v kos. Ljudje imajo dandanes debelejšo kožo kot poprej ter znajo tudi grenko psovko mirno požreti. Tako sem nedavno prejel od Salo ljubečih znancev razglednico „nedeljski lovci po končanem lovu". Listek, nemškega izvora je fino naslikan, ves priaor imenitno zadet, toda oćividno pretiran. Pred lovsko družtjo leži današr^i lovski plen: iistretjen junec, poleg njoga dolgobradat kozel, hirini petelin, kmetica donaša ravnokar obstreljono domačo ^03, dva psa cvileča privzdigujeta krvave nožice, celo eden go-qjačev se drži za zadi^o plat ter se pogaja z župnikom, koliko bo prejel za tjukojo v životu. Nočem tajiti, da se je kaj takejja ali enakega zgodilo lovcu novincu ali slabovidnemu strelcu, kajti videl sem že lovce, ki so na dvojne očali pokali, da je bilo kaj. Tudi jaz sam že ustrelil lastnega psa. ki ni bil zdrav ali za lovsko rabo. Istotako sem pihnil v gozdu stikajočega domačega mačka, ki dela škodo med mlado divjačino. Sicer pa seia bil previden kot malokdo in sprožil sem le, keJar som zver natanko spazil, na primerno daljavo, in sem bil v svesti, da bom gotovo pobral. Nekateri lovci sprožijo nn lisico na vsako daljavo, čos, kokoši pobira, proč ž iyo. Côprav ne obleži, vendar ujame nekoliko šiber pod kožo in pogine danes ali jutri, — pravijo. Aient se to ravnunje ne zdi pravega lovca dostojao. Kaj more uboga zvitorepka zato, da ji pitana kokoš bolj kot auha vrana ali izstradan zimski zajecV Kolikrát vso noč zastonj lazi okrog, željna skromne večerjice. Ni tedaj čudo, da se v skrajni sili priplazi do his in kurnic, da bi z zvijačo ugrabila, kar ne gre po gladki poti. Tudi meni je že poCatila lirez števila kokoši, valečo puro, 12 divjih račic, ki ao bile ravno dorasle za pečenko. Natura zahteva svoje pravice, nihče ne gre rad lačen spat. — B. Po tem uvodu naj preidem na razlago napisa temu sestavku: „Iz lov-ske torbe starega Nimroda''. Vsak pravi lovec si obesi torba iez ramo. Kmečki lovec ima preprosto, gosposki dragoceno, s ťcaažami obrobljeno, krasno opremljeno torbo, da jo komaj nosi. Kaj pa so varpa spravi? Prva reč so patroni ali naboji, to .so okroglo posodice, natlačene s smodnikom in s šib-rami razie debelosti, kakor so rabijo za strel na divjo zverjad in perjad razne velikosti. Na srnjaka se strelja na zasledovanju s krogljo, pri gotyi s psi bi bilo to nevarno in brezvspežno. Kaj spada še v torbo? Zajutrk, to je kos kruha, klobasa ali zajoevo bedro, eno, dvdjabolki, dalje plošnata posodica domače staro alivovko in pipa s tobakom. Nekateri tudi svoje lovske pravice: orožni list in lovsko karto stisnejo na dno, pa orodje za kak mali popravek pri puški. Iz tega jo razvidno, da je lovska torbica važen del lovčevo oprave in da brez njo so ne gre na lov kakor se ne gre v cerkev brez paternoštra. Na vseh gozdnih potih torba lovca spremlja, posluša njegove pogovore, ve za vse skrivnosti In je priča njegove sreče in smole, njegovih dobrih in stranskih strelov. Zato ima tudi doma častno mesto na klinu poleg pnško. Zatorej ve marsikaj povedati o lovskih izletih svojega lastnika, o njegovih vspehih in nevspehih, o radostnih trenutkih in bridkih prevarah. Prav vsoga, kar so je pripetilo, pa ji no kaže izble-betati in pokrov torbe do kraja odpreti. Tudi jaz bom v svojo lovsko torbico posegel in pripovedoval, kaj sva na lovih vse doživela. — V naslovu tega sestavka stoji na koncu beseda „Nimrod". Kaj pomeniy Kakšen rod jo to — Nimrod? Ta izraz toliko pomeni, kot naša domača beseda „lovec", kmečko ljudstvo )a še vedno po starem lovca „jagra" imenuje. Beseda „Nimroi " je vzeta — kdo hi to verjel — naravnost iz sv. pisma. jirvi Mojzesovi knjigi, našteva pisatelj starodavne očake, ki .so pričali prvi gojiti to ali ono umetnost ali rokodelstvo, n. pr. glasbo, ko-vaštvoitd., ki ga sveta knjiga lepo i>očasti, čeS, „da je bil velik lovec proti Gospodom." On je bil tedaj prvi lovec na svetu. Nc smemo pozabiti, da v tisti davni dobi ljudje niso imeli skoraj driizega živeža kot meso, ki ga je dajal lov po gozdih in vodah. Zverjadi je bilo povsod velikansko množine. Streljali so s im-.šicami na napetem loku z daljave, na blizti so skušali 3 sulico in mečem zver podreti. (iJaije pride.) Dopisi. Nov<ř mest«. V št. 4«. Vašega cenj. lista z dno 12. novembra 1909 stoji popravek, ki se tiče Ivana Stritarja, učcncu II. de.ške ljudske šole v Rndolfovem. V smislu § 19 tisk. zak. Vas prosi podp. krajni .šoskí svet, da izvolite v prihodnji ali v tej sledeči številki prinesti v postavni obliki nastopni popravek. Ni res, da je gori imenovani Ivan Stritar, učenec II. razr. tuk. deške ljudsko šole. Ros jo le, da ni bil ta deček radi zoio pohiijSljivega obnašanja in radi tatvine izvršene v gostilni gc-Tuček vže v sol. lotu 19i)8/9, kakor tudi letošnjo šolsko leto sprejet v tuk. šolo. Krajni šolski svet Novo mesto. Predsednik i Rozman. Mirna peč. Zadrgo soboto se je od nas poslovil g, župnik Anton Zore. Marsikatero oko se je porosilo ob slovesu in pričalo, kako da je bil priljubljen g. župnik. Kadi bi bili videli, da bi bil ostal pri nas. Ker je pa hotela božja volja drugače, je odšel že g. župnik na novo faro .\Iotnik. Naša že|ja je le, da bi tudi tam toliko storil v prid ljudstva, kakor je pri nas in ohranil si bo hvaležen s )omin. Zaradi te premestitve so nekateri mislili, da mora razpasti posojilnica. Seveda s trudom zgrajeno stavbo podreti je lažjo, kakor zidati naprej. Hvala Bogu, še jo nekaj mož, ki no vržejo precej puške v koruzo in ki imajo v sebi tudi nekaj jtožrtvoval-nosti. Ti pač znajo prav ceniti koristno napravo. In tem naj velja geslo: „Po začrtani poti pogumno naprej! Če so odpadle suhe veje, drevo bo še lepšo odslej." Doln-uiče. Krasno je vspel nedeljski shod po prvi sv. maši v Dobrniču. Zbralo so je okrog 200 mož. Govoril je nad 1. uro naš poslanec g. dr. .Tanko Hočevar lepo in temeljito. G. župnik je predlagal zaupnico škofu in poslancem, kar jo bilo enoglasno sprejeto razen Zlajpoha (on ve, zakaj se boji 12. januarja), UČa-karja, Kovača, Oz moka, Šenica in Kosarja iz Verbovca. 'Áo vedô zakaj. Ti'ohelno. V Št. Ruprtu se je ustanovila živinorejska zadruga, ki hoče pospeševati posebno rejo živine jiomurskejiasme. Premovanje goveje živine priredi dožeini odbor v Št. Ku-pertu dne 29. novembra (prvi pondeljek v adventu), V Mokronogu se snuje vinorejska zadruga. Da bi lo kmalo pričela delovati! Vinogradniki so pridelali obilo vina, a knjjca ni, dasi so cene .sramotno nizke. Sneg je zapadel v noči od četrtka do petka zadnji toden. Ljudje 80 v skrbeh, ker niso šo napravili dovolj nustilja. Tudi drv imajo še malo. V občini Trebelno je pogorel na malega Šmarna dan kozolec posestniku Andrliču. Pri vzajemni zavarovalnici v Oradcu j" bil zavarovan za 200 kron. Ker i>a ta znesek niti za streho ni, hotel sa je zavarovati za višji znesek. Zastopnik zavarovalnico jia ni hotel priti pogledat, zato so je Andrlič zavaroval za višjo vrednost i)ri ljubljanski vzajemni zavarovalnici in sicer za HOO kron. Ta zavarovalnica je po požaru takoj izplačala cel zavarovani znesek, graška zavarovalnica se pa brani izjdačati tistib 200 kron, dasi je liil pri lyej poprej zavarovan in dasi škodu znaša 1501) kron. Proč od graško vzajemne zavarovalnice! Iz Soteske. Sprojmite iz našega kotička kratko sporočilo o društvenem gibanju. Zadnjo tri nedelje smo imeli zelo po-dučna predavanja, in sicor nam je poslovodja in podpredsednik Ivan Vrtačnik opisoval, kako napraviti cone in dobre gnojnice, drugič pa jo govoril o umetnih gnojilih in natančno razložil njih sestavino, uporabo, njih dobre in slabe strani. Prišli smo ti" spoznanja, da marsikateri kmet kupuje po noimtrebnein umetn« gnojila, gnojnico pa po dvorišču razliva. To nedeljo pa je mliitai' Jožef .Vlubič govoril o alkoholu. Dasi nekateri niso mogli razumeti, da bi bil alkohol strup, vendar imamo .šest fantov ab- Mtineiuov y.ii l>i)o ieto. — Tii iL-ticn sc zm-ne v liništvu voiiei'rn jioduk v netiiščiiii in vciitiriju v (inižbi. Tr/ici mi iiin-ciijskciii. — Slovo preč. ff. H^nîmiala. — Nuj naznanijo „Dol. Novico'' odhod niwe^ia l)rczaaliižnej;a K- župnika. Nisiiif) so nii(lcj)ili, (In na? 1)0 kediij zapustil, ker sc je med tržiSkiiiii žiipljuni in prečasMiiin fj, župnikom v teku dolgih let HjeiroveK'a pastirovunju razvilo tako prijazno in zaupno oličevanje, kakor med . canonico Francisco ■Hi)ondal parochiani—Tržič—Neumarktl I909-. G. kanonik je bilijon sprejel ta krasni dar ter yospeni naznanil, da se bo vedno spominjal pri prcsv. daritvi svojih (ju-bih TržičanoV in po svoji smrti ta dragoceni kolih zapustil lýih farni cerkvi, da bo tako ta zveza z lyinii trajala v dol^fo bodočnost. — Dne ai. novembra je jf, kanonik opravil slovesno službo Božjo povodom papoževof^a 25 letnej^a jubileja ter nas s popoldanskim vlakom zapustil. G. kanonik je šel od nas z zavestjo, da řfa ni imel nasprotnika mej svojimi župljani. G. veletovarnar Gassner — patron naše fare — je spremil g. kanonika do Kranja. Še enkrat Varn kličemo presrčni: Z Bogom! in na mnoga lota v Vasi rojstni Dolenjski i Belokranjski glasnik. «etlika. Vinarska zadruga se je ustanovila za sodni okraj metliški osobito za župnijo Metlika, Kadovica, Suhor ^ in Podzemelj. Vinarska zadruga je za vinogradnike zelo zolo velike važnosti. Vsak vinogradnik naj bo član to vinarske zadruge. Deleži so po 20 K, vpisnina 5 K. Vpisnina se plača takoj, delež pa v obrokih, ko se vino proda. ^Načelnik jo župan Lokviški Hibelčič, namestnik Jos. Nenianič, Zelebej -št, !». Iz řnioniljii. Dne la. t, m. je imela K. Z. za Bolokrajino redno sojo z naslednjim vsporedoni. 1. Razgovor o shodih. Sklenilo 80 je, da so napravijo shodi dao iil. nov. zjutraj po rani maši v Črnomlju, Metliki in SemKiu. H. K.- Z. zavzame stališče nasproti liberalnemu shodu, ki so je vršil dne okt. v Gradacu 8 tem namenom, da se izreče nezaupnico dež. glavarju pl. tíu-kljeju in dež. po.flancu Al. Matjasičn. Odhor povdarja, da imajo pravico zaupnico ali nezaupnico dajati samo volivci omeiyenih m- iioslancev no pa nasprotniki, kateri jih nikdar volili niso. iti ravno na shodu v Gradacu so bili zbrani sami volivci Mazelle-jevi in pa Kauchovi pod Mazeirevim jtredsedstvom. Umevnr», da takim volivcem no morota biti po godu niti dož. glavar jd, Suktje niti poslanec M. Matja.šič. 3. Konštatovalo se je, da sc poraja v novejšem času v liberalnih časopisih razvada, da jeden izmed občanov — čo bi bil ta tudi slučajno odbornik, hoče zastojiati občino in pa kak stati, dasiravno ga v to nihče pooblastil iii. V-^. protestuje i»roti taki razvadi in osmeloati najodločneje iz ííamo ob sebi razumljivih razlogov. DomaČe novice. ® ('(iiijcjiiiii Iiaročiiikoin ! Trav vljiidiM» opoiiiiiiiiio velike število coiiJtMiih itui'dèiiikciv, ilii iiaiii hlai^dvoliji) la-lio.i vposiaii znostitlo imročnimi. — INřsrhim ccnji^iio ikj-vei-jenike prcisitiK» 1», ki «o iiiiiii vjMiíilali v zacclkii leta veo, naniriiikov Im-cz denarja! — Kakor zh vsak list. veljii še prav |)<»s«)mio za naš lisi, «la sanici oltljultc lirez Ueiiarja ne niorejci lista vzdržavnti, NepiivoIJnn !;nMitiM) sliuije je pa ttidi edini vzi'dk, ěc lioilo „Í)ol. Ndvite-za letnim jireneliaie. Ce hi vsak Udieiijee x1a na Dunaju se je nameravalo. Dobili so po pošti posebne praško, v katerih je bil dankalij. Stotnik Mader je prašek zav/.il ter ktnalo umrl. — 1'reiskava se vrài z vso naglico. Stini leti na neko damo, ki je povzročila ta atentat, pride letos v katoliško drii.štvo rokodelskih pomočnikov. Stariši se na to 0j}0zarjaj0. Darila z natančnim naslovom sprejema g. ficelj. Več danes teden, Ih'iiž)»» sv. >loli()rja jo Jiopet slovensko slovstvo pomnožila s setimerinii knji.^ami. Brez dvoma se bo na-šemu kmetu najl)olj dopadla prva knjiga: I.) „Marija v zarji slave", ki nam pripoveduje češčenje B, M. D. od jirve dobe krsčanstva do dandanes. Seveda je ta knjiga veliko popolnejša kakor je bila Vol-čičeva: Življeirje preblažene Device in Matere Marije. Pa vendar bi .še ))ilo pričakovati veliko večjo natančnosti pri èasteqju Brezmadežne v različnih retiovih. Sploh se je jtisatelj iia vso moč potrotiil, da bi tudi on saj nekoliko pripomogel k vresničenju Marijinega siavospeva Magnificat. Zelo se priporoča onim, ki niso naročeni na Mohorjeve knjige, da imajo saj v dolf^ih večerih izvrstno berilo, l^osebno znamenita je tudi nova knjiga: 2.) Podobe iz misijonskih dežel. Znani slovenski misijonarji frančiškani o. Veselko Kovačič in o. Baiitist Turk nam pri)>ove-dujejo dogodke iz svojega plodonosnega delovanja na Kitajskem. Zanimivo je tudi misijonsko poročilo iz Jutrovega ter razvoj katoliške cerkve v Bosni po okupaciji. Knjiga je sploh nova, zato })a se ponuja tem večja zanimivost. Jjeposlovna knjižica: 3.) Isisana mati, v kateri se nam v zelo poljudni besedi riše nesrečno živ^enje moža, ki jireveč gleda na lepoto žene, a ne na žlahtno srce žene do svojih otrok ter ljubezen do svojega moža. Marsikateri mož se bo zagledal v svojem zrkalu. 4.) Slovenske večernice obsegajo: Sosed Luka, Slovenci v Jjurdu in Popotnikove povesti. Najbolj zanimiva je črtica Slovenci v Lurdu, ki popisuje potovanje Slovenccv v Lurd. 5.) Koledar je mnogovrsten kakor po navadi. Z veseijem opazujemo, da ae nahajajo sestavki boij znanih pisateljev, ki tako svoje pero sučejo v korist tudi priprostega (judstva, 6.) Molitvenik sv, maša ponuja v lepi besedi prekoristen nauk o sv, daritvi. — Kdor pa noče molitvenika, je lahko volil 7.) povest dr. Jos. Vošnjaka: Navzgor — navzdol, ki jo bodo čitali z zanimanjem. — Sploh nam Mohorjeva družba ponuja leto za letom raznovrstno berilo in večinoma z jako lc])imi slikami ; zato no bi smelo biti niti ene krščanske hiše, kjer se ne bi prebiralo prepotrebne knjige. Društveni koledarček, Sredi decembra izide „Društveni koledarček'' za leto li^lu. „Slovenska krščansko-socialna zveza" je sklenila, da ga letos dá le toliko natisniti, kolikor se bo oglasilo naročnikov nanj in ga bo le naročnikom razposlala. Zato 80 te dni vsa dru.štva dobila vprasalne dopisnice, koliko izvodov „Koledarčka" žele za svoje člane. Te dopisnice naj se izpolnjene vrnejo vsaj do 28. novembra, U[)amo, da smo vendar že toliko napredovali v organizaciji, da se bo ta „Zvezina" želja upoštevala. Cena „Koledarčku" ostane stara, namreč_l krono._ niča naročujc le cele vagone in dokler ni toliko naročil, se naročijo sploh ne izvrši. Kdor žeii kaj malega finojil hitro dobiti, naj jih naroči naravnost pri družbi. Kdor pa lahko čaka, da se nabere naročil za en vagon, naj jih naroči pri podružnici. — ['okiailaitje otrobov. Pri nas je pokladanje slame nekaj običajnega po zimi, ker jo sicer pomanjkanje krme neizogibno. Zlasti pa v takih letih, ko krme v obče primanjkuje. Oe pokladamo molznim kravam kaj več slame, je seveda neobhodno ))0trebn0, da jim dajemo kaj priboljška v otroltih ali drugih močnih krmilih, če nam je na tem, da se kaj več na-molze in kaj več za mleko dobi. V okolici mesta, kjer daje mlekarstvo važne dohodke, jo zlasti skrbeti, da se mlečnost krav pospešuje z močnimi krmili. — „Konjei-ejski odsek" ima še oddati 7 piemen.skih kobil angleške in arabske pasme, katere je kupil iz državne kobilarne. Starost 3 do 5 let. cena 300 do 400 K. Kobile se oddajo le zanesljivim konjerejcem, stanujočim v političnih okrajih Krško in Novo mesto. Prošnje je takoj vložiti. Gospodarske drobtine. — Tečaj za kntiljoiij» živine. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedetjo 5. decembra tečaj za krmljenje živine. Tečaj traja od 9._do 11. dopoludne in 2, do 4. popoludne. Na sporedu tečaja je: Živalska prebava. Množina potrebne krme. Vrednost različnih krmil. Raba in nakup močnih krmil. Pripravljanje in pokladanje krme. Od 2. do 4. popoludne je praktičen poduk v hlevu in krmilnîci. Vabimo živinorejce, da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja. — Šitevilfi uřeiícfiv na ÍJmiu znaša 32 učencev in ne 31, kakor se je zadnjič poročalo. Vstopil je namreč v zimsko šolo še en učenec, tako da šteje zimska šola 9 učencev. Priglasila sta se sicer še 2 učenca za zimsko šolo, a je premalo štipendij; na svoje stroške pa ne moreta priti. Nujno hi bilo želeti, da bi naSe posojilnice kaj dovolile za podpiranje kmetijskih učencev. Za letos so prostori, ki jih ima šola na razpolago, popolnoma zasedeni in se bodo morali za večje .število učencev razširiti. — Naročilu nii umetna gnojila sprejema kmetijska podružnica novomeška tudi še naprej, kedaj ae bodo pa zvršila in kedaj gnojila dobila, to je j^a povsem nedoločeno, kajti podruž- Ameriški novičar. = I. líiítno občno z))orovtinjp slovenske Itíiťaelove (iružhe v New Yoi-kn. Občni zbor se je vršil na dan av. Ka-faela 24. okt, v slavnostno okrašeni sobi dekl. društva. Predsednik g. Stucin je v imenu zadržanega predsednika družbe, č. g. ,1. Tomšiča, otvoril zborovanje z molitvijo in potem vse navzoče prisrčno pozdravil. G. Ant. Podgornik, za|dsnikar, jo iirebral na to svoj točno sestavljen zapisnik ustanovnega zborovanja 1. dec, lani. Finan, tajnik, g. Al, ČeSarek, je ]>odal jasno poročilo o denarnem .stanju družbe. Dohodkov je bilo celo leto lOaS'S.'i dol. in stroškov 758'32 dol., samo darov se je razdelilo v svoti rí40'54 dol. V blagajni ostane 275 03 dol. Blagajnik g. V. Vavpotič poiidi. da ima res toliko v blagajni. Glavni tajnik poda poročilo o razvoju in napredku družbe v tem [)rvem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima danes družba 16 dobrotnikov, 13 društev, 26i> družbenikov iti 313 članov. Pokroviteljstvo družlie jo sprejel mil. g. Ěkof Trobec, Monsgr. .T, F. Btih pa častno i»red8edstvo tega delovanja. Družbeno glasilo „AvoAIariH" ima zaznamovati jako lep napredek tako v obliki, kakor v naročnini. Danca ima družba že jako krepko razvito organizacijo. Družbeni znak je znan že po v,sch podružnicah in zastopstvih sjdošne lialaelove drnžbe. Družbeni zaupniki so krepko pomagali družbi. Posebno pohvaljeno ao bili oinei^jeni g. Ivan Ijah v Olevelandu, g. .1. .1. Peshel v Ely in g. A. Zavri v Forest (Jity. Na Kllis Islandn je posredovala celo leto v 460 slučajih. Misijonar jo krstil enega otroka, ki jo bil rojen na parniku, oskrbel je 3 pogrebe, in 8 parov je poročil. 73 deklet ima družba ])0 raznih službah po mestu ])od svojim nadzorstvom, 189 služb je preskrbela, 78 izseljencev je počakala na pristanišču in poskrbela za nje, f)5 je preskrbela vso potrebno za pot v domovino. V več slučajih potrebe, ae je zavzela za pomoči potrebno. V Avstrijskem domu in v Leo Hausu jo imela družba 218 varovancev, katerim je presrbela 843 prostili prenočišč, 1249 prostih obedov. V 4 slučajih [lotrebe, so jo obrnila s prošnjo za pomoč na rojake in nabrala okrog 800 dol. podpore. Razdelila je eno izdajo knjižico „Vzemi in beri"'. In še marsikaj podrobnega je omenjal, kar je družba storila za rojake. Predno so je iirešlo k volitvi novih 7 odbornikov, se je po daljši debati sklenilo poseben oddelek pri družbi za ženske. Ta oddelek naj se zlasti zavzame za varstvo slovenskih deklet, ki služijo po raznih službah. Zlasti je to potreba v New Vorku in druzih večjih mestih. V ta namen naj se ixvoli danes jiriprav-Ijavni odbor 5 gospej in goapodičen družbenic. Izvoljene so bile predsednica g. M. Jakopič, taj. ga. Kranja Stempelj, blag, ga. Katar. Pavlič in odbor: ggej. M. Ribič in Ivana Sterm. V odbor so bili voljeni: Vrhovni predsednik; Č. g. J. Tomšič, krajevni predsednik za New York: g. Anton Stucin, tajnik: č. g. Kazimir Zakrajšek O, l-i'. M., zapisnikar: g. Ant. Podgornik, blagajnik; g. Valent. Vavpotič, iin. tajnik: g. Alois Oešarek, nadzorniki in odborniki: gg. Alois Erhatič. Ludv. Podgornik, Ivan Bučar, Jos. Slatič, Peter Vogrič, A. Jakopič, John Derganec, Jos. Skrabe, Jan. Maček. Novoflohiii anierikiniski Slovenci, ťaliiitiot. Johana Kolene, roj, Erčul, doma iz je Stopič na Doleryskem, Po petletnem zakonu je postala nezvesta in pred osmimi meseci pobegnila z nekim, ki je zdaj v rokah pravice. Pred dvema mesecema je zopet ušla neznano a kom in kam ter mi odnesla 3 in pol' letno hčerko, katero želim in imam pravico dobiti nazaj. Imenovana jo stara 27 lot. Kdor oti rojakov rrii naznani tijcn sedanji natančni naslov, mu phu-aiti K) (loi. nageadc. Jos. KoIcnc, 202:i Oalunict Av. ('alninet, Mich. -= Juliet. OiJ.šla stu ncznunokain moja žena Ana iii njen ijabinicc Jos. Kraicvce. Ona jo donia Berečc vasi, a on iz BuSinjo vasi suhorske faro. Meno je žena zni>ustila in troje otrok ter iieznanokuiii odšla z Jos. Kraševceni in dvemi otroki. Ojw-zarjam rojake, da kdor jej kaj da na npaiye, bo vso izjiiibi), ker jan nisem več m njo odfjfovoren. Fr. Grc^oras, 901 Scott St. Joliot, Illinois. O vremenu za mesec december, Kakor ste so jirepricali cfltijcni naroť:niki „Dol. Novic", je bil VaS vremenski prerok z malimi izjemami zeló toćen z vremenskim na[)Ovedovanjem colo leto. '1'ndi za mesec november je uffunil kar do pičice. Poskusim Vam še tedaj danes bržkone Zadnjikrat ne samo v tem ietu temveč za ziiiiraj vreme prerokovati; kakor ste namreč čitaii spredaj, bodo brškone „Dol. iNo-vice" jtrenolialo z novitii lotom. — Mrve dni v decembru fio okolu 7. bo spremenljivo vreme, anežono in deževno z malimi presledki lepili poldni. — Od 8. do 18. bo pa hud mraz; toraj kupite si pravočasno kožuhe in kučme. — Od 19. do 25. voterrio, nestanovitno in mlačno vreme in od afi. nadalje do konca mcseca ne bo nič boljše, spremenljivo in oblačno deževno in sneženo; tedaj pazite, da se ne prehladite in ;irdo iniluence ne dobite! — Kritičen dan drugo vrste je 12. december; ta dati mrkne solnce'^deloma ter bo vidno te v najbolj oddaljenih južnih krajih. Drug kritičen tlan, tudi druge vrste, JO ])a 26. decembra. Kakor aeiii že večkrat povdarjal, bati se ravno ni treba kritičnih dnevov tedaj tudi ziiaj ne, čc tudi loto h koncu hiti. Ako je votja iíožja, dočakali bomo vkíjub temu prav srečno in zdravo novo leto, kar Vam vsem skupaj in samemu sebi od srca želi VaŘ vremenski prerok. H. Darovi za dijaško Ituhiryo v Novem mestu. Č, 1Ç, Ceaeti, ii)i|mik v Podgradn 10 K; ilr. Žitek iz neke poravtitive z (loruljenjeiti pr. M. Severja, e. kr. prufíwur 40 K; uTosp» M. Nuvak 2 K; iieiine-n(»riiti dobrotnik v Ni>t. ni«Btu 40 K; g. mkn v Preíni; ćaotitim uieiouo friiu-iSkanom ter velečBBtittni sestram Elizabetinkam ; blagorodni rodbini BarboriS za prekrasni veuec, vsetn novoineškim goRpuduin ili kiibpein ter vsem s)iremljevaluem aploh, ki bo prerano rajnko Bpremili k večnemu poúitkn. Naj jim vse to pojilaia Bogi BRáLJIN, 19. novembra 190«. (260) /nlujopi ostaii. Razglas. V šolskem okraju Novome,ikem oddati jo nove zgradlje tri-razrednesa šolskega poslopja v Brusnicah s potrob.Ščino 3fi,300 K. Načrti, iiroračutii in 8tavl>etii pogoji so pri poditisaneiii okrajnem šolskem svetu nii vpogled v uradnih urah. Pismene s kolekom 1 K opremljene ponudbe je vložiti do 7. decembra 11. uri dopoldne. Ustmena dražbena obravnava za jiosamezna in za skuijna dela določi se na torcli 7. dect'inlpfa oli 11. uri dojtoldne pri okrajnem šolskoin svetu. Okrajni Šolski svot [iridržuje si firavico, pritrditi ponudbam brez ozira na njih visočino, C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, tine 17. novembra 1909, (24K-2.S} Ustanovljeno IVAN" SVZjTEC 1899 brivec in vlasuljar 1899 izdeluje vsa vlasuljarska ilBla, kupuje zuiesane in rezatie ŽE^iSKE LASE po naj* viSji ceni, V zalogi ima Vř>e ťtaletue i(t7ari, posebno svetovno zuani original Biyrum lekoùina proti Upadanju lax in |irLnf, primi izgine Iřkoin enometiei-iie vpiirabe popolnoma po njegovem navodilu. I'ravi Amerlkan-Pstrol tudi ],roi*knšeu za raiit po[uladka Iib posehno ]iri otrocib (11-34-27) Neprecenljiv Niisiol, barvilo za lase in brade, prekaša vse dosedanji iïoajdbe. Ěudovit nsjieh sedajtiosti. neškodljiv, zdravniško preiskan. Zraven tega pripurofia svoj Brivski Salon, urejen z najnovejšimi kum-forti, s hitro, iisto, dnhro jiDstrežbii žrle« mni>(robrojnega .iltiskia. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.) Radi popolne ojnistitve gospodarstva prodalo se bode V graščini Breitenau (ZQiog več korij, krav in prašičev, Iflta, kakor: žita, repa, dete Nadalje prodalo se ho:, na jiarcelo in sicer dne 5. decembra ob 11. uri dopoludne v gostilni Marijo lirisian v Ziiloirn št. ]'t. Havnotam odda so v najem tudi kantina pri opekarni. Tozadevna vprašanja naj se naslove na onkrlpništvo tfraštíitic Itroilenaii pri ItudolfViveiii. \-d4b-ii2] iakor tudi vsi iH-idelki letipsiije^a ja, seno, slama, koruza itd. o vse njiv»'. Iiaviiike in 1 4 t t ■m Svoji k svojim! Fopolnoniti varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kamiiio in ohoiicp reiç, zadruiL'a z neomejeno zavezo liwiMi) V lastuoiii iloiiiu v Kiiiidiji Hprejeiim hranilne vlo^e od vsHcejra, ťie je njen mi aJi ne, ter otircatiije (lo 4' " 'J O na leto brez otiliitku rentneíía davka, kutcrejra smnii iz svojoira [»lučiije. KiïUWijani. d» imam v isInkí veJno ňrišno In trpříinti tilii»io vBike VTBtc za iastltc gosjimk iluhoTulk« '1'iirfl hlav. |i. n. iilHiiiifiivn nii->t1Ill1ljHnt. lin ilriHtll v Kllloiri VHnhť vrHtc iiiriilcrii« Htdfo mi- tiiiii imprD-mudjlv ljr(>l^lii liiikin /h ImvcJoki. Tuili ................... liHVCkikci VHHko VfiliktiKti itn (fosiioilB ill ikrtkr jl fS o L O a a (A 0) E E « > o Pozor! Slovensho podjetje! Pozor,! Slavnemu občinstvu se |»ri|ioroi:a dnti ILfebr, IHOfi nu novo otvorjeiia velika niannfakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. n-)0 -tS-SLi) stavbeno podjetje Znidarčič S Stepončič Gorica, ulica Mat ioli fjlijiillioJHondiji pri Noubih mestu 8e i)rij)orO(;a si. oliirinstvu in finijTira korporndjain za iziielovanje vsakovrstnih stavhenili del. Prevzema naiinorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih rtiEutiov. Za oliil« naročila f^e to[ilo jiriiioročata (iTo-o-io, ZnidarřiÉ I Stcpančiř. lïtlaiiieli n zalužtiik Urban Horval. OiÉKuvtmi ore'ltiiii ». Žtogar Tsi 1 Kfaiic nasi.