«•laja vsak Četrtek te velja a poilniao vrti ali * Maribor« • poiilia-«]rn o« dom za celo leta «2 D, pol leta 16 0, »♦trt leta 8 D. Izven lu-(••lavije 56 D. Naročata se pošlje na uprav-ciitvo »Slov. Gospodar-
£« v Mariboru, Koroi-i cesta 5. List se d«-
Sf4rrHluet mt&mm i*5©
VtoftRMfBMi
peSilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v aaf rej. — Teleion i a ter«
■rban it 11 S.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
BreiniStv« j» <r *«rf»»»
rn, Koroška ceata U. K, Rokopisi »• vračaj«. Upravni!v* spreje«« naročnino, inserate te reklamacij«.
Cen« faseratom p« i»« govoru. Za večkrat« oglase primeren pop«»t Nezaprte reklamacije M poštnine proste.
Čekovni račun poitnef* ■rada Ljubljana lO.Mfc Telefon intarurb. IL1UL
©- števil Isa.
IvdT-A-DESIBODK, dno -4=. rciarca ±©2©.
eo. letrLiac-
„/Slovenski Gospodar" — šestdesetletnik.
Letos poteče 60 let, kar izhaja Slov. Gospodar, zato pa naj pove danes sam o sebi besedo.
60 let je dolga doba. Slovenski narod je v tem času doživel marsikaj veselega in žalostnega, marsikaj, kar mu je bilo v dobro, in tudi kar mu je bilo v breme. Redno pa se je dvigal k vedno večji samozavesti in prosvitljenosti. Kako bi pač prestal naš slovenski narod tako usodepolne čase, kot je bila svetovna vojna, kot je sedanja doba, če hi ne bil res tako prosvitljen in zaveden, kakor je. In takšen je postal kljub velikim oviram, ki jih je nastavljala nekdanja, slovenskemu narodu sovražna Avstrija. Takšen je danes in to kljub težkemu položaju, ki ga ima sedaj tudi v lastni narodni državi.
Naš narod je v tem času moral imeti dobrega svetovalca, ki mu je vedno stal ob strani. Da, imel ga je. In to mu je bil S 1 o v e n s k i G o s p o d a r.
Slovenski Gospodar je kot strogo katoliški list navajal naš narod k dejanskemu krščanskemu življenju. Slovenski Gospodar je kot dosledno slovenski bil pravi narodni klicar in voditelj našega naroda. In tako je iz tega lista črpal slovenski narod ono moč, s katero je ohranil svoji najsvetejši svetinji: sveto vero in slovensko narodnost. Poleg tega pa je Slovenski Gospodar pomagal našim gospodarjem umno gospodariti in našim gospodinjam modro gospodinjiti. Poročal je svetu novice iz domačih krajev in prinašal v vas in hišo prosveto in zabavo. In to nalogo je opravljal dolgo dobo 60 let.
Ali naj bo zdaj tega dela dovolj? Ali naj gre Slovenski Gospodar kot 60 letnik v pokoj?
Nikakor ne! Naš narod morda ni nikdar potreboval toliko opore, kakor jo dandanes potrebuje. V slovenskih vrstah so začeli nekateri, ki so lastni sinovi naroda in katoliške cerkve, odpadati. Ti, ki so svojo vero in narodnost zatajili, hočejo še druge, posebno preprosti narod, s seboj potegniti. Dandanes je zopet takšen položaj, kakor je že bil pri nas, da je izobraženstvo v večini pozabilo na
svojo katoliško rero in slovensko narodnost. Le kmet čuva neomajno in zvesto ti dve najdražji svetinji. Tudi tako je zdaj pri nas, da bo huda za naše gospodarstvo, če takoj ne sežemo po vseh sredstvih samopomoči.
Zato pa Slovenski Gospodar, čeprav 60 letnik, ne gre v pokoj. Nasprotno! Ravno v tem času hoče Slovenski Gospodar kot mlad in krepek stopiti med vas, slovenski kmetje, da ga boste veseli! Nanj se boste naslonili kot na svojega najzvestej-šega prijatelja in svetovalca v vseh rečeh.
Kakšen bo Slovenski Gospodar, da bo kot 60 letnik res mlad in krepek? Za Veliko noč ga boste videli! Takrat bo okrašen z lepo, domačo, slikano prilogo.
Imel bo namreč ilustrirano prilogo, kjer boste videli slike naših domačih krajev, dogodkov in oseb. In taka priloga bo potem prihajala redno vsak mesec enkrat. Poleg te slikane priloge bo pa imel Slovenski Gospodar tudi gospodarsko prilogo; kjer bo polno nasvetov za gospodarstvo in gospodinjstvo. Tudi to bo prinašal vsak mesec enkrat. Takšen bo! Ali ga ne boste res veseli?
Pa bo zato kaj dražji? Ne! Radi teh dveh prilog, ki bosta mesečno prihajali med vas, ne bo prav nič dražji, čeprav bo imel dejansko veliko več žrtev. Pač pa Slovenski Gospodar nekaj drugega pričakuje:
Odprite mu pot v vsako slovensko hišo!
Ne bo se vsiljeval. Povabljen in naročen bo prišel k vam in bo ostal pri vas.
Agitirajte še ta mesec od osebe do osebe, da še dobite Slovenskega Gospodarju za njegovo 60-letnico kar največ novih naročnikov. Od zdaj pa do novega leta stane Slovenski Gospodar vkljub dvema prilogama samo 24 dinarjev.
Prijatelji Slovenskega Gospodarja, bodite mu zvesti, kakor vam je bil on 60 let zvest in je delal za vas ter bo še v naprej.
Zato vsi na delo za Slovenskega Gospodarja!
Narodni p«sUm«« Fran j« 2«b*t:
Načelna razprava o proračunu.
Beograd, 26. februarja
Načelna raaprava • proračunu je bila dn« 15. februarja končana. Od Jugoslovanskega kluba so se udeležili razprave dr. Koroiec, Smodej in Veao^ * j a k. Njih govori so vzbudili v zbornici in javnosti največjo pozornost Dočim sta dr. Korošec In Smodef govorila t prvi Trati s političnega «tr !'***, je Vesenjak slrokovnjaško orisal našo zavoženo lcijsko ta gospodarsko politiko.
Slovenska samos talna poslanca ur. Žerjav m dr. Pivko tudi v tej razpravi nista upala govoriti. Njih ali ni bilo v skupščini ali pa sta ponižno molčala. Ta dva poslanca sta po liberalnih listih v Sloveniji jako glasna. Človek bi mislih da sta res prava tigra, toda v Beograda počepneta v kot iz strahu pred Pašičem. Oziri na Pašiča so jima več vredni nego skrb za Slovenijo in slovenske razmere. Sploh je značilno za celo samostalno demokratsko stranko in njeno časopisje, da se neprenehoma ^ čudno vnemo laskajo Srbom, a za Slovence nima j« smisla.
Slovenska uslužbenca Radičeve stranke P u c e l j is K e 1 e m i n a sta sedaj že osmi mesec v vladi, a še ne moreta pokazati nobenega uspeha, razven da sta svojemu somišljeniku, bivšemu socialista Albinu Prepe-luhu, spravila mesto pri bosanskem lesnem podjetj* Steinbciss, katero mesto bo mu neslo, kakor pravijo, letno 200.000 D. Da bo od tega pripadlo nekaj tudi blagajni »Kmetijca«, je verjetno. Tako so sedaj vsi bivii ' socialistični voditelji dobro preskrbljeni, Et-bin Kristan v Ameriki, Anton Kristan v Sloveniji, s Albin Prepeluh v bosanskih šumah. Sedaj pridejo drugi osrečevalci delavstva na red. Pucelj in Kelemina se pa lahko pohvalita s tem, da sta nam že sedaj prinesla poldrugo milijardo večji večji proračun, torej tudi poldrugo milijardo več plačil. Kelemina se tudi tokrat n$ oglasil k besedi, kakor še dosedaj sploh ni govoril » skupščini. Spada med takozvane mulaste poslance. Pucelj se ie ob koncu razprave sicer vzdignil ter hvalil vlado, proračun in vedno rastoče davke. Celo beograjski listi, v kolikor sploh beležijo njegov govor, se čudijo njegovi smelosti, ki se dela v javnosti nedolžnega^ a v skupščini podpira protiljudsko politiko, ki jo posebno slovensko ljudstvo tako težko občuti na svojen» hrbtu.
Radičevci so razven Puclja še poslali dva govornika v razpravo, Babiča in Neudorfera. Neudorferjev govor je bil prazen kakor morska pena, a Babič je na
imt0M0iammmm!u%imm
mmmgmmmmmm ■
HULlEiITI* ICo Dzungl*.
Roman iz afriških pragozdov, «■flefld spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
20
Morebiti pa je zadeva važna —U je zagovarjal svojo radovednost »Morebiti potrebuje brzojavko za po-irerilo, morebiti je denarno nakazilo —. Treba jo bo poslati za njim. Moram pogledati!«
Na listu je stal en sam kratek stavek.
»Odtiski so dokazali, da si sin lorda Greystoke.
Časti tam!
f	Arnot.«
Za hip je kakor od strele zadet strmel na papir. Nato pa se mu je zazibalo pod nogami, naslonil se je na steno, da ni padel.
Dolgo je trajalo, da se je popolnoma zavedel krute resnice.
Tistega o odtiskih seveda ni razumel. Pa je bilo postransko. Zanj je bilo glavno, da je Trzan potomec lorda Greystoke —.
Ko je stopil v sobo, je bil še lord Greystoke. Sedaj pa je bil — berač.
Trzan — njegov bratranec!
O, sedaj je razumel svoje slutnje! Razumel je svojo mržnjo do tega človeka —! Tistikrat se je začelo, ko so našli stričeve zemeljske ostanke v kočil In Ine je s svo-|jim navdušenjem za »belega junaka« še huje razpalila iskro ljubosumja.
Ni vedel zakaj, pa zasovražil je nezanega belega Hivjaka džungle. Krvno sorodstva se je oglašalo že ti-
stikrat! Ni vedel, pa slutil je menda, da bi utegnil biti belokoži človek v kaki zvezi z njegovim stricem, lor-• dom Greystoke. Kako bi bil tudi sicer prišel v džun-I iglo —! In podobna sta si bila! Slutil j« v neznancu ¡ tekmeca za stričevo dedščino in tekmeca za Inino j roko —
In sedaj je vse prišlo na dan —. Prav v trenutku, ko je dosegel vse, kar si želel, lordstvo Greystoke in Ino.
Kaj bo sedaj —? Kaj bo storil Trzan, kaj bo storil Amot —?
Značajnost mu je velevala, da takoj stopi pred Ino in ji vse pove. In potem bo vsega konec —. Bogata ded-ščina, plemeniti naslov, Ine, vse bo izgubljeno. Ine ne bo hotela »gospoda Claytona« v zameno za «lorda Greystoke« —.
Meglilo se mu je pred očmi, iznova se je moral prijeti za steno. Slaboten človek je bil, njegova bolehavost pa je vplivala tudi na njegovo voljo.
Žrtev je bila prestrašna zanj.
Tedaj mu je prišla rešilna misel.
Zakaj mu Trzan ni pokazal brzojavke —?
Živo se je še spominjal na sinočišnji prizor. Trzan je stal pred njim, brzojavko je držal v roki, »nujna zadeva«, je rekel, nato pa odšel v svojo sobo. In pol ure j pozneje se je za vedno posIoviL
Ali ne misli uveljaviti svojih dednih pravic? Se jim bo odpovedal? Zaradi Ine —? Ine mu sicer ni besedice ! omenila, pa Clayton je dobro vedel, kaj se je zgodilo med njo in med Trzanom —.
Če pa Trzan ni mislil zahtevati svoje dedščine — in dokaz za to njegovo mišljenje je bilo vse njegovo obnašanje, njegovo kratko, naglo slovo —, čemu bi mu naj torej on, Clayton, branil njegov« velikodušno žrtev?
Če je Trzan hotel Ino osrečiti, zakaj bi jo naj on, njen bodoči mož, pahnil v nesrečo, in v siromaštvo —?
Korake je začul na hodniku. Brž je vtaknil list « žep, se obrnil k oknu in se delal kaker bi bil ves zatopljen v pogled na gozd.
Sobarica je bila, pospravljat je prišla. Vprašal j« je, ali je gospodična Ine že po koncu, pa mu je dejala, da jo boli glava in da še leži.
Tiho kakor tat je zlezel Clayton po stopnicah, s« zmuznil krog ogla in odšel v gozd- —
Šele popoldne je Ine prišla iz sobe, pa le na nujno klicanje gospoda Filandra.
Bleda je bila, vse rdeče oči je imela in nema je poslušala Filandrovo novico, da je gospod profesor izgubil nakazilo.
»Nemudoma bo treba kaj ukreniti!« je pravil. »Sicer bo nesreča!«
»Mislil sem«, je nadaljevat, ko je molčala, »da bf gospod Clayton brzojavil v Pariz. Pa ga ni nikjer.«
»Kam bi pa bil šel?« se je vzdramila.
»Nihče ne ve. Ga že ves dan niso videli.«
Kmalu je bila vsa farma na nogah. Profesor Porter je zabavljal, Ine je tarnala in hude slutnje so jo obhajale, gospod Filander je letal od enega do drugega, služinčad pa je iskala Claytona.
V velikem nemiru in neredu je našel Clayton, ko s« je pozno tistega popoldne vrnil Ine ga je boječe pogledovala, gospod Filander pa se ga je koj lotil in mu povedal zgodbo o izgubljenem nakazilu.
Clayton je z obema rokama pograbil priliko.
»Trenutno še nič ni hudega«, je pravil, »pa v paj dneh mora kdo v Baltimoro, da razveljavi nakazila Obenem pa bo tudi treba pisati v Pariz.«
Sklenili so, da pojde Clayton v Baltimoro. Vesel j» bil, da bo prišel za nekaj dni s farme.
Stran 2.
Tri želie
fotovo vsakega človeka se glase: idravje, dolgo življenje In bogastvo, ali oboje poslednje mormo doseči le tedaj, ako poeedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v
pravi čas upozorenja, da se tudi neznatne znake rratobola
pokašljevanja, hripavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tikum že skozi 27 let priljubljeni Fellerjev blegodišeči »Elsaflujd«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih
K. marca 1926.
| a!t 0 veliki specijnhu steklenici 63 din., 12 dvojnatih ali i specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 spe-cijalnih steklenic za 250 din., že ob enem z zabojem i» poštnino razpošilja po povzetju ali proti plačiiu vnaprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsaflujda po 9 diiv v lekarnah in sorodnih trgovinah.
splošno začudenje v imenu Radičevcev, torej tudi v imenu Puclja in Keiemine izjavil, da so proti izplačilu 20%, ki so jih pri žigosanju kron našemu ljudstvu odvzeli.
Zbornica je v načelu sprejela proračun in potem :prešla v podrobno razpravo o proračunu. Naši poslanci so seveda glasovali proti, a Pucelj in Kelemina za proračun.
wK.i^MJWuiaiiwait.'pacae
Kaj bo £ 20°jo odtegnjenimi bani ovci?
.Naši poslanci zahtevajo, da država vrne odvzeti denar — radičevci so proti izplačilu.
Beograd, 27. februarja 1926.
Poslanec Ivan Vesenjak je d:\e_ 25. februarja ob priliki glavne razprave o državnem proračunu v imenu poslancev SLS govoril o krivici, ki jo počenja vlada s tem, da noče plačevati 20% odtegljajev, katere je odvzela našemu ljudstvu pri kolek jvanju kronskih bankovcev. PosL Vesenjak je zahteval, naj vlada izplača tistih 20%, ker ja po zakonu to dolžna storiti.
Za Vesenjakom je nastopil Radičev poslanec Anton Babič, doma iz Hrvatske. Ugovarjal je naši zahtevi po izplačilu omenjenih 20%. Izjavil je, da je ob Božiču prehodil svoj okraj in je ob tej priliki vprašal hrvatske kmete, ali smatrajo za potrebno, da država vrne ta odvzeti denar. Bcbič, ki je govoril v imenu Radičev« stranke, je glasno povdaril v imenu Radičevih Hrvatov, da državi ni treba vrniti ljudstvu 20% zaostanek od žigosanih kronskih bankovcev.
Poslanci SLS so skočili kvišku in so glasno protestirali proti taki škodljivi izjavi. A Babič je naprej vstrajal pri svoji zahtevi, da mi treba vrniti odvzetega denarja. Pucelj in Kelemina se nista ob tej priliki prav nič zganila. S tem sta soglašala z Babičem. Pucelj se v svojem govoru, katerega je poslušalo samo nekaj poslancev, ni prav nič zavzel za izplačilo 20% in ta izplačilo vojnih posojil, četudi na shodih govori o tem in daje vsakovrstne obljube.
Drugi dan, 1 j. dne 27. februarja, je naš poslanec Pušenjak v svojem govoru, v katerem je ostro obsojal slabo gospodarstvo Pašič-Radičeve vlade,, zopet zahteval izplačilo 20% odtegljajev. Poslanec Radičeve stranke Andrej Kelemina se je oglasil proti in je menda prvo krat, kar sedi v narodni skupščini, izustil tri besede: »Zahtevati je lahko.« Poslanec Ž e b o t ga je za vrnil z ostrim medklicem: »Radičevci tega poglavja tukaj nočejo slišati, na shodih pa govorijo, kako bodo vrnili denar. Država je ljudstvu ta denar dolžna, ona nam ga mora vrniti.« Ko je Pušenjak dokazoval da so vsi pošteno čuteči molje za to, da se ta denar vme, so Radičevci zopet začeli mrmrati, češ, da odtegnjenih 20% in vojnih posojil ljudstvu ni treba vrniti. Poslanec Falež zakliče: »Vrnite nam, kar ste nam dolžni!« Zebot vzklikne: »To je navaden rop, napad na žepe državljanov.« Pušenjak nadalje dokazuje,
da je vlada po zakonu iz 1. 1932-23 dolžna vrniti odvzeti denar. Če radičevci sedaj pomagajo finančnemu ministru dr. Stojadinoviču in pravijo, da ni treba vrniti teh 20%, so torej sokrivi in soodgovorni na tem ropu. Poslanec Ž e b o it zakliče: »Eksekutorje pošljite nad Stojadinovir ča!« Kelemina nekaj mrmra. Poslanca S u š n i k in § k o-b e r n e ga zavrneta: »Kelemina ne ve, kaj govori. Žalostno, da tu v Beogradu nastopate proti Slovencem!«
Tako so radičevci v narodni skupščini celo javno nastopili proti izpfeoilu zaostankov 20%. Tega žalostnega in škodljivega nastopa ne more:o tajiti. Samo, da se prikupijo Srbom, Pašiču in finančnemu ministru, govorijo in glasujejo radičevci v Beogradu pro.i zahtevam slovenskega ljudstva.
Taki so! Slovenija zapomni »i jih dobror V Tvojo skledo pljuvajo I
Hlevski gnoj na poljii.
Izmed vseh gnojil, katere uporablja kmetovalec, js pač najvažnejši hlevski gnoj. S tem gnojilom ima opraviti vsak gospodar in vsak pričakuje od hlevskega gnoja čim večjega in popolnejšega učinka. Da se pa ta učinek doseže, se mora z hlevskim gnojem pravilno postopati. Ni samo velike važnosti, da se gnoj shranjuje do uporabe na gnojišču pravilno, marveč isti se mora tudi na polju pravilno uporabljati tako, kakor na<* uči znanost in praktična izkušnja.
Da nam bode jasno, v čem obstoji učinkovitost hlevskega gnoja in kako se mora uporabljati, da se mu ta učinkovitost v zemlja obrani, ne bode odveč, ako si v naslednjih vrsticah malo pojasnimo, kaj je v gnoju, kar ga dela učinkovitega in kako učinkujejo te snovi.
V hlevskem gnoju se nahajajo snovi, porabne kot rastlinska hrana, in to so dušičnate, fosfatne, kalijeve in apnene snovi, torej vse snovi, katere moramo dajati zemlji, da dobimo od rastlin, vsejanih v to zemljo, pridelke. Pa ne samo to. V hlevskem gnoju se naha a tudi mnogo snovi, takozvanlh organskih snovi, ki se v zemlji sčasoma spremenijo v sprstenino. Najdemo pa v hlevskem gnoju tudi velike množine bakterij, katerih n. pr. v umetnih gnojilih ne najdemo.
Rastlinske redilne snovi, nahajajoče se v hlevskem gnoju, se pa zelo rade spreminjajo. Pod vplivom bakterij se spreminajo dušičnate snovi, v lahko hlapljivo obliko, v plin, kalijeve snovi se pa z dežjem izpirajo iz gnoja, še najmanj razkrcjljive so fosfatne snovi. Organske snovi se tudi spreminjajo, vsled teh sprememb se manjša očigled-no množina hlevskega gnoja, ker se del teh snovi pretvarja v nevidni plin. Čimbolj je hlevski gnoj na zraku, tem hitrejše se vrši ta razkroj. Ako je hlevski gnoj pokrit z zemljo, tedaj ta vrka vase vsled razkroja nastale pline. V nasprotnem slučaju pa uhajajo slednji v zrak. V tem slučaju zguibi hlevski gnoj na svoji učinkovitosti.
Najbolj je hlevski gnoj izpostavljen zraku in s tem velikim izgubam, ako se pušča dolgo časa na polju v ma-
lih kupih neraztrošen in nepodoran. Tako ir. v nanje s hlev skim gnojem je najslabejše, ker ne samo, da upimo velike izgube na najdražji rastlinski redilni snovi dušiku, temveč snovi, ki se izpirajo iz gnoja, pregnoje mesto, kjer leži t» gnoj. Na teh mestih je vsled tega zemlja premočno gnojena, na druge mesta pa pride premalo gnojilnih sn >vL Seveda tako nejednakomerno gnojeno poije ni v stanu dati toliko pridelka» kot drugače, ako bi bilo jednakomerno gnojeno.
Pri dolgem ležanju v malih kupih se pa manjša save tudi redi razkrajanja množina gnoja. Niso samo velike važnosti redilne snovi v gnoju, temveč tudi množina gnoja na organskih snoveh. Saj nam ta, pokrita z zemljo, izdatno zbclšajo zemljo v njenih lastnostih, pa naj bode t© težka ali pr lahka zemlja. Plin, ki se razvija vsled razkrajanja organske mase gnoja, pa izborno rahlja zemljo, posebno težko. Ako pa gnoj leži na polju z zemljo nepokrit, . teda; seveda vhaja ta plin brez haska v zrak.
Poleg navedenih dejstev se pa mora upoštevati te, da gnoj, ki je leže.1 dolgo časa na zraku, postane tudi težje razkrojih", ko pride v zemljo, kakor pa gnoj, ki je bil takoj spravljen v zemljo. Tak gnoj deluje radi tega veliko počasnejše, ne glede na to, da je zelo veliko izgubil na u-činkovitesti.
Razmišljanje o navedenih dejstvih nas bo dovedlo do tega, da bomo hlevski gnoj, ko istega spravljamo na polje, tudi takoj spravili v zemljo, to je takoj po vožnji raztrosili in podorali. oziroma podkopali. Čim preje se to izvrši, tem boljši bo hlevski gnoj učinkoval. Čim toplejši je zrak, čim bolj je vetrovno in vlažno, tem hitrejše se razkraja k» gubi na učinkovitosti nepodoran gnoj, ker v takih okol-nostih ga vzamejo bakterije zelo v delo, tako da so že po par dnevih izgube zelo velike. Gnojenje z hlevskim gnojem bo najbolje radi tega tako izvesti, da se sproti na vozi na polje gnoja sarno toliko, da ga je mogoče čim preje podorat"; ne pa tako, da se gnoj razvozi ves na polje, odloži tam v malih kupih, nato se šele raztrosi, in ko je to gotovo, tedaj šele podorje. Oratf se po gnojenju itak mora, pa naj se to izvrši preje ali kasneje, za dobro delo-, vito s t gnoja bo pa bolje, da se navozi gnoja na polje naj« prvo na dva ali tri kraje (ogone), tam takoj raztrosi in takoj podorje. Šele ko je to gotovo, tedaj se začne gnoj j voziti naprej na polje; ko se je ta raztrosil zopet po dveh ali treh nadaljnih krajih, se zopet podorava in tako naprej, dokler ni vse polje zagnojeno in preorano. Tako se mora postopati, če se vozi gnoj z gnojišča na polje, pa tudi Je-daj, če se je gnoj že preje zvozil na polje in tam zložil ( na kup. Pri temu je treba, ko se kup razvozi, raztrositi tu-! di zemljo, s katero je bil kup pokrit in zemljo izpod kupa» . ker je ta močno prepojena z gnojilnimi snovmi.
ia«wE faeumaatmmrtoK*
Iz društvenega gibanja»
Gornja Radgona. Naj objavimo kratko poročilo o občnem zboru Katoliškega prosvetnega društva, ki se ja vršil dne 21. februarja v posojilnični pisarni. Odboi
«■afmnvM

Ni imel mirne vesti. Ves tisti dan se je boril s poštenjem in s sebičnostjo, nazadnje pa je zmagala sebičnost
Seveda je moral še vedeti, ali se je Trzan res odrekel dedščini. In pa, kaj pravi Arnot. Dobro bi bilo, je izasodil, če bi šel v Pariz. Zato mu je prišla zadeva i nakazilom kakor nalašč.
Odločil je, da pojde v dveh dneh v Baltimoro. Pred »dhodom listi večer pa je še imel dolg pogovor z Ino zaradi poroke.
Mudilo se mu je. Predlagal je, naj bo poroka po njegovem povratku iz Baltimore.
»V Pariz moram zaradi nakazila. In na Angleško tudi, na posestva. In rad bi videl, da bi me spremljala —■ moja žena.c
»Priprave ne bodo gotove do tistikrat«, se je izgovarjala.
»Priprave —? Koliko časa pa potrebujejo tiste priprave?«
»Najmanj mesec dni.«
Upala je, da ga bodo posli v Parizu in na Angleškem zadržali še najmanj dvakrat toliko časa. Zavedala fee je, da je dala besedo, vedela je tudi, da jo mora držati. JPa čim bolj se je možitev zavlekla, tem ljubše ji je bilo.
Clayton ja odpotoval v Baltimoro in se čiez teden Wrnil. Iznova je prigovarjal Ini in pravil, da bo poča-ikal tisti mesec na priprave.
Pa dnevi so minevali, Ine jo našla vsak dan drug Izgovor in nazadnje je moral Clayton sam v Evropo. Gbljubil je, da bo pisaL
Res sta prišli dve pismi, nato pa je Claylon utihfcri* ta ni dal več glasu jd sebe.
Mesto njega pa se je nekega dne, dober mesec po njegovem odhodu, nenadoma oglasil na Porterjevi farmi — poročnik Arnot.
Vsi so se nepričakovanega obiska odkritosrčno razveselili. Posebno še Ine. Saj je bila toliko hvale dolžna pogumnemu poročniku, ¿(i se je s pravim viteškim junaštvom postavil na čelo rešilni četi in jo šel iskat v nevarno divjino.
Pripovedovanja kar ni bilo konec.
Podrobno je moral Arnot razlagati, kako ga je Trzan rešil in s koliko požrtvovalnostjo ga je negoval ▼ samotni, zapuščeni džungli in prisrčno so se vsi smejali, ko je pravil, kako se je učil prve »omike«, kako je iz-početka sovražil nož in vilice in le s težavo mirno sedel (na nevajenem stolu.
»Sicer pa je bil zelo dovzeten in priden učenec, nadarjen da rtialo takih, ves vnet za izobrazbo in omiko, i— vse seve edinole zalo, da bi mogel dostojno nastopiti tuk^j v Ameriki. Da ni bilo — Amerike, še danes bi bil divjak v džungli!«
Počasi in poudarkom je govoril in Ino so zadele besede v srce. Prebledovala je, vest se ji je vzbujala, sram jo je bilo. Iz Arnotovih besed je donel očitek, čutila je, da ve vse, slutila je, da ni prišel v Wisconsin samo zaradi zaklada —.
Na ustih ji je drhtelo vprašanje, kje je sedaj Trzan. Pa ni si uuala govoriti o njem pred očetom.
Na pomoč ji je prišel sam gospod profesor.
»Škoda«, je dejal, »da je mladi gospod tako naglo odšel. Ali se je kaj oglasil pri vas? Kje je neki sedaj?«
»Imenitno službo je dobil in danes je kje spodaj r Capetownu v južni Afriki.«
»Glej Jej!« je dejal gospod Filandrr, »tale džun*-gebki Junak le bo kedaj imeniten gospodi«
»Vsekakor!« je pripomnil Arnot in napelWl pogovor na Trzanov doživljaj s policijo. Izogniti se je holel popraševanju o Trzanovi bodočnosti, ker ni hotel Ine ▼ zadrego spraviti. '
Ko pa sta se drugi dan sani a »prehajala po vrtu se je koj lotil perečega vprašanja.
»Gospodična«, je začel, »sinoči sem vam povedal» da je bil Trzan pri meni. Torej veste, čemu sem prišeA sem v Wisconsin?«	\
Ine je molče prikimala.	* '*■' '
»Dejali mi bodete, da nimam pravice se vmešavati v vaše srčne zadeve. Sam čutim, da je posel kočljiv. Pa Trzan je moj prijatelj, življenje mu dolgujem in grdo nehvaležen bi bil, če bi mu ne pomagal v težavnem položaju, v katerega je zabredel.
Pa tudi vam imam pravico pomagati. Doli v koči ob robu džungle ste pustili zame pismo in zapisali vanj, da ste moja dolžnica. Tako hudo siccr ni, kar se mi ni posrečilo, da bi vam bil storil kako uslugo, pa vsaj nekaj pravice mislim ste mi dali, da vam smem pomagali. Kajne?«
Ine ga je hvaležno pogledala. »Gospod poročnik, zelo nehvaležna bi vam bila, de bi vam karkoli očitala. Prosim vas, govorite brez ovinkov in ozirov!«
»Dobro, gospodična! Vse bom povedal! Pa eno vas vnaprej prosim«, je dejal po kratkem pomisleku. »Ne vznemirile se, bodite hladni, ravnodušni! Novice, ki sem vam je prinesel, so presenetljive in bodo nedvomno popolnoma izremenile vaš položaj —.« Ine je pobledela.
»Pa menda ni —1 Ali se je gospo 'it Tr/.anu — kaj ugodilo?«
(Daije prihodnjič.)

-
-
-
—
-
(. marca 1926.
jo pretresal društvene zadeve v sedmih sejah. Blagajnik je imel dohodkov 5342.14 D, izdatkov pa 3760.02 D. /a časopisje je izdal 666 D, za nove knjige 1378.60 D in za vezavo knjig 299 D. Knjižnice se je poslužilo 50 članov, ki so prečitali 1635 knjig, 8S9 več kakor v letu 1924. Največkrat so bili prečitani Jurčičevi spisi in stare Slovenske večernice. Društvenih prireditev je bilo pet in sicer so bile vprizorjene tf-le igre: Pri belem konjiču, Srenja in Dom ter od Dekliške zveze: Izgubljen raj in Junaške Blejke. Podrobno delo se je razvijalo v Mlade-tiiški in Dekliški zvezi. Žal, da štejeta obe premalo članov. Mesečnih sestankov Mladeniške zveze se udeležuj? komaj 20 fantov, dekliških pa 46 deklet, kar je za tako obsežno župnijo vsekakor premalo. Fantje in dekleta Petrovske fare, zbirajte se z večjim navdušenjem in v večjem številu v svojih stanovskih organizacijah! Po-vdariti pa moramo, da se zbirajo v Mladeniški zvezi po večini fantje, ki niso organizirani pri Orlu. Mislimo, da je to zadosten dokaz, da so Mladeniške zveze potrebne tudi tam, kjer imajo ustanovljenega Orla. Odbor je ostal stari. Skrbi naj, da se društveno življenje še živah-neje razvije, zlasti da se pojavi društveni pevski zbor.
Sredšče ob Dravi. Da pokaže javnosti sadove svojega neumornega delovanje, priredi v nedeljo, dne 14. t. m., tukajšnja orlovska mladina svojo 4. telovadno akademijo. Kiot vsako leto, bo brezdvomno tudi letos ista cvet vseh prireditev tukajšnje katoliške mladine. Spored je skozin-skoz pester. Akademijo pese ti ter prevzame slavnostni govor brat predsednik okrožja, prof. Mlakar iz Ptuja. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstopnina: sedeži po 7 in 8 din., stojišča 4 din. Predprodaja vstopnic kakor običajno. Vsi, ki Vam je mar kulturno vzgojno delo naše orlovske mladine, prav prisrčno vabljeni! Bog živil
št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 7. t. m., priredi Ljudski oder Polzela v dvorani Društvenega doma v Št. Pavlu zgodovinsko žaloigro v petih dejanjih »Garda Moreno«. Začetek ob treh popoldne. Garderoba iz Ljubljane. VUjudno vabimo k udeležbi!
šmar e pri Jelšah. V nedeljo, dne 28. svečana, se je sestavil nov odbor v krajni šolski svet in izvoljen je bil kot načelnik Ivan Ander'ub, bivši župan trški, pristaš SLS, ca podnačelnlka pa Ivan Turk. Seveda novi načelnik ni ravno po volji gospodom okoli »Jutra« a Bog pomagaj!
Sv. Križ pri Slatini. Bralno društvo pripravlja za vpri-eoritev gledališko ljudsko igro »Krivoprisežnik«, »Sloga« na Slatini pa »Divjega lovca«.
f
Na delo za „Slov. Gospodarja"!
Naš list se bo s 1. aprilom izredno povečal. Dobil bo namreč vsak mesec enkrat ilustrirano prilogo, enkrat pa b<5 imel kot prilogo «Gospodarske Novice«, kakor so izhajale že pred vojsko. List zato ne bo nič več stal kakor dozdaj. Cena mu bo
za celo leto.....32 1)
za pol leta.....16 «
za četrt leta.....8 «
i
Od zdaj naprej do novega leta stane list 24 D.
Vljudno prosimo vse naše prijatelje, da za- j čnejo takoj živahno agitacijo za Slov. Gospodarja, j Spravite v vsako hišo naš list! Prigovarjajte od hiše do hiše, od osebe do osebe, da si list naroči, kdor ga še nima. Ako eden sam ne zmore denarja j za list, pa si naj naročita list po dva skupaj ali tudi i po trije skupaj. Za živahno agitacijo prosimo posebno naše župane in občinske odbornike, Orle in i Orlice, naše Marijine družbe, Dekliške zveze in Mladeniške zveze.
Nagradi» za uspešno agitacijo je predvsem naša zahvala, ki jo že naprej izrekamo. Pridni agitatorji pa do-bijo za vsakih 5 novih naročnikov, ki list plačajo najmanj za pol leta prvi del vezanega Sv. Pisma novega ' nkona.
Slike »Slovenskega Gospodtirja«. Kakor je danes objavljeno, bo »Slov. Gospodar« prinašal tudi slike. Gotovo je, da bodo te slike vsakega zanimale, posebno, ker bodo prinašale prizore iz demač'h krajev, o domačih važr.ejših dogodkih. Kdor želi, da pridejo fotografije v našo slikano prilogo, naj čimpreje v začetku vsakega meseca slike dopošljejo na uredništvo v Mariboru, Koroška cesta 5. Slike morajo biti jasne, ostre.
Novice.
Pozdrav »Domovini«. Presneto slabo so naleteli izdajatelji »Domovine«, ko so mi poslali »Domovino« na ogled. Morda so mislili, da berem vse od kraja ali pa, da sem kakor megla, ki plava, kamor jo veter žene. Svest sem si svojega prepričanja in ne omaje me nikdo. Na tem mestu omenjam samo par besed: V 8. številki na 8. strani tega lista pod »Ženstvo za Domovino« stoji zapisano: »Tiste žene in dekleta, ki redko bero »Domovino«, so obenem najboljše agitatorice zanjo.« Jaz sem bral ta list danes prvič, pa povem vsem, da človeku slabo prihaja, ko bere »Domovino«. Lislu je bila priložena reklama, na kateri sem med drugim tudi našel: »Prazna čenča je, da »Domovina« napada vero. Nasprotno ona z resnim pisanjem navaja ljudstvo v po-
SIX)VENSKf GOSPODAR.
steno življenje.« V isti sapi napada list našo duhovščino, in to z izrazi, da se pošten človek zgraža nad njimi. Na prvi strani tedenske priloge »Domovine« z dne 19. februarja 1926 najdemo: »Kako pa je bilo pri nas še v 18. stoletju, kaže zgodovinska slika iz nemške, v Ljubljani tiskane knjige; spisal jo je Franc Anton pl. Stein-berg, dvorni komorni svetnik, nam v spomin na čase, ko sta bila duhovščina in graščina kmetska boga in hudiča v eni osebi.« To naj si pogledajo >Domovinarji«, potem pa naj še enkrat rečejo, oa niso proti duhovščini.
V	moji hiši se bere »Slovenec«, »Slovenski Gospodar«, »Domoljub«, «Vigred« in «Naš dom«. V take propadle čaoopis^, kot je »Domovina« si niti ne pustim zaviti kake stvari. To v vednost izdajateljem »Domovine« v Ljubljani. Če hočejo še kak pozdrav, naj mi jo pa še pošljejo. Vam drugim .dragi somišljeniki naše občine pa kličem: Če pride k vam, ali veste kam z njo ...."! Pripravite ji prostor tam, kamor spada! — Kmet Libae.
Boben ropoče. Ko je naš voditelj dr. Korošec v Bel-gradu v svojem govoru povdaril, da je Slovenija z davki preobložena, je navedel, da je bilo v Sloveniji v preteklem letu 48.000 eksekucij. To ,;e seveda finančno delegacijo v Ljubljani malo dirnilo» pa je objavila, kako so se te eksekucije vršile. Pravi, da so od teh 43.000 rubežev le v 92 slučajih dejansko prodajali, da so drugače ljudje preje plačali. Teh 48.000 rubežev je iztisnilo okroglo 50 milijonov dinarjev. Če se že finančna delegacija s tem pohvali, naj se zaveda, da je pohvalila le tankovestnega plačevalca davkov, nikakor pa ne sebe. Njej bo zgodovina slovenskega naroda morala dati kot znak boben v roke, ker je v enem samem letu 48.000krai zaropotal». Ne opravičujte se, samo prenehajte s takim početjem, dokler narod še ni izgubil zavesti svojih državljanskih dolžnosti!
Puclja nihče ne mara. V parlamentu Puceljj visoko nosi svojo glavo, a malo jih je, ki bi kaj dali nantj. Dne 25. februarja je nastopil kot govornik, a ker je mlatil praz no slamo, ga nihče razun nekaj Radičevcev ni maral poslušati Od 142 radikalov ga je poslušalo samo 5. Besedici! je take, da jih niti na shodu samostojnežev ne bi požrli. Pucelj v iKmetskem listu« neprestano v nič deva naše poslance. Ali, ko je govoril naš dr. Korošec, ga je šlo vse poslušat, dočim so tedaj, ko se je Pucelj pojavil, vsi Slovenci in vsi dobromisleči poslanci drugih strank zapustili sejno dvorano. Človeka, ki visoko frči, malokdo mara! —ot.
Dva novomašnika. Bogoslovci-vojaki so se vrnili iz vojaške službe. Ig. Canjkar Stanislav iz Sv. Tomaža pri Ormožu in Stakne Andrej iz Braslovč sta prejela dne 28. februarja subdiakonat, 7. marca prejmeta diakonat in 14. marca pa rresbyterat. Tako bo naša škofija o Veliki noči irnela dva novomašnika. Novomašnikoina želimo božjega blagoslova za njihovo duhovniško delovanje.
Smrtna nesreča. Zadnji petek zjutraj se je smrtno ponesrečil posestnik v Vinarski ulici v Mariboru Franc Po-pič. Zjutraj je šel po lestvi po krmo za konje. Na povrat-ku mu je spodrsnilo, padel je z lestve 3 m globoko, priletel z glavo ob trd tlak in obležal mrtev. Ponesrečeni je bil blag in obče spoštovan mož.
V mariborski bolnišnici leži težko bolana posestnim Ivana Gosak, roj. Cafnik. Bila je operirana, in upamo, da bo zopet okrevala.
Tatovi odnesli tobaka v vrednosti 133.820 dinarjev.
V	železniško skladišče v Marenbergu so udnli zadnji teden v sredo doslej neodkriti lopovi, ki so odnesli seboj velilk zaboj, ki je bil nepolmjen z raznimi tobačnimi izdelki in naslovljen na marenbersko glavno zalogo. V zaboju ie •bila vrednost 133.820 din. Našli so le pralen zaboj, a o vlomilcih doslej še ni sledu.
Usoda tihotapcev. V obmejnih krajih naše Stagerske, napram Avstriji in Madžarski, se je razcvetelo buno tihotapsko življenje. Razni delamržneži, večinoma propadli ljudje, so »e lotil' tihotapstva, ker jim ne diši trdo, pošteno kmetsko delo. S tihotapstvom se hočejo rva lahek način preživeti in obogateti in v pohlepu po denarju stav-Ijajo na kocko tudi življenje, ne samo prostost in čast. Znanih je mnogo slučajev bojev med tihotapci in finančnimi stražniki, ki čuvajo mejo in mnogo žrtev so že ti boji veljali. Zadnje dni sta se zopet pripetila zopet dva taka žalostna slučaja. V Radencih je finančna patrulja ustavila tolpo tihotapcev, kakih 20 oseb. Mesto da se udajo, so pričeli na financ arje streljati iiz samokresov. Ti so seveda takoj odgovorili z ognjem in sterlalo se je na obeh straneh kot na fronti. Boj je kmalu prenehal, tihotapci so zbežali, pirstivši na bojišču dva mrtva in nekaj težko ranjenih; lažje ranjeni so pobegnili. Pa tudi finančni stražniki so trpeli izgubo. Eden njihovih tovarišev ie obležal težko ranjen, zadet od tihotapčeve kroglje. — Enak žalosten slučaj se je dogodil v Gederovcih v Prekmur':i. Fi-nancarji so ustavili na meji dva brata tihotapca. Ker se nista pokorila povelju, so rabili orožje in eden bratov se jp zgrudil smrtno zadet, drugi pa je bil težko ranjen, --Seveda take nezgode tihotapcev ne bodo preplašile ter jih odvrnile od dosedanjega posla. Tihotapstvo bo še nadalje cvetelo, kajti vedino se bo dobilo dovolj delemrž-nežev ki bodo raje nosili svo'o kožo na prodaj, kot pa da bi prijeli za trdo delo.
D vjaški uboj in samomor. V Moravsikem virhu pri Mati Nedelji se je zgodil v noči od 22. na 23. februar a divjaški zločin, ki je nekaj balkanskega za naše slovenske kraje. Sin Franc Vuk se je spri s svojim' očetom. Med prepirom je prišlo do medsebojnega ruvanja in v pretepu se je sin spozabil tako daleč, da je začel s kolom udrihati po očetu. Oče Vuk je radi ran umrl. Nečfoveški sin je svočas očetu stri roke in ga dolžijo še tudi drugih zločinov, za katere bo dajal odgovor na sodišču. »Domovina«, katero mečejo ker v celih kirpih tudi po naš: fari, bo po-
,Stran 3.
div jala popolnoma naše vročekrvne že. Starejši in pamet nejši Mclonedeljčani» nastopite proti listu, ki širi samo breizverstvo ter surovost. — V isti noči, ko se je zgodil omenjeni zločin, se je obesil radi sporov z ženo v Perce-tincih neki Domanjko. Pravijo, da je bil slaboumen.
Strašna nesreča na Murskem polju. Posestnika Ivan Žnidariča v Turjanski grabi pri Hrastju-Moti v gornjerad» gonskorn okraju, je zadela v nedeljo, dne 28. februarja strašna nesreča Ogenj mu je upepelii gospodarsko poslopje in v plamenih sta našla strašno smrt dva njegova otroka> stara 4 in 5 let. Do nesreče je prišlo najbrž tako-'e: Domači so odšli k dopoldanski službi božji in dom», sta ostala oba otroka. Dobila sta v roke vžigalice ter se igrala z njimi okrog volnene kopice, ki se je nenadoma, vnela ter začela goreti z velikim plamenom. Ko sta otroke videla, kaj sta napravila, sta v strahu pred starši pobegnila na hlev rer se tam skrila. Revčka nista slutila» da sto se s tem sama podala v smrt Od goreče kope se je vnel hlev in kmalu so ga plameni objela od vrha do tal. Na pomoč došli gasilci so z največjo težavo rešili iz hleva živino in oteli stanovanjsko hišo pred ognjem, otrok pi» niso mogli več rešiti. Obe trupli so našli v pepelu pogorelega hleva, popolnoma zogljenelL
Pozar v Bratoncih v Prekmurju. V noči od 22. na 23-februarja je izbruhnil požar pri posestniku Erjavcu, obč. gerentu v Bratoncih. Ostala je samo h"ša brez strehe, dočim je požar popolnoma uničil gospodarsko poslopje z vs«? mi ¡pridelki, s slamo in senom vred. Šk da je zelo velika.
Zlato poroko sta praznovala na Vranskem zavedna katoličana Ana in Mihael Orehovec, posestnika v Ločici. Poročena sta bila novembra 1871. Zlata poroka se j« vršila v podružnici na Ločici. Po cerkveni slovesnosti sta pogostila svate v gostoljubni Španovi hiši. Ob tej priliki je zlatoporočencema slovesno prisrčnostjo na* pil gospod Šauer, veleposestnik v Brodeh in ju priporočal za vzgled drugim, ki naj posnemajo njune čed-> nosti, da bodo dosegli takšno spoštovanje in ugled pri sosedih kot zlatoporočenca. Častitamo!
Žalostno usodo so doživele h koncu preteklega letu ribe v Paki.. Cele kupe najlepših in žlahtnih rib je na plavila voda na posamezne točke, seveda vse mrtvo. Kako bi prišle prav sedaj v postnem času. Kemična preiskava v Ljubljani, na katero so se poslale posamezne ribe, bo dognala vzrok smrti. Enodušna sodba ljudstva je, da je to zopet zakrivila Vošnjakova lovarna z» kože v Šoštanju, ki leži tik ob Paki, katera odplavlja vso nesnago in kemične pripomočke pri strojenju kož naravnost v vodo. Vasi ob .vodi so vedno v nevarnosti, da jim ne zboli živina, katero napajajo tam, in res so bili posamezni posestniki že večkrat nesrečni. Kadar se pa Paka ob veliki vodi razlije, pa ponesnaži vse travnike z živinsko dlako, tako da ni potem trava ne za. krmo, ne za sleljo. Sledijo pritožbe, komisije, ugovori, o slednjič mora vedno rad ali nerad Vošnjak globoko V žep seči ter posestnike odškodovati. Skoraj gotovo bo sedaj zope., tako pri poginu tolikih rib. — Sicer se že kažejo prvi početki pomladi, vendar se zdi da je še prehitro govoriti o selitvi ptic. Potnik namreč, ki je šel: zvečer ob koncu prejšnjega tedna proti kolodvoru, jo slišal iz gozda ob Paki čudne glasove, morda so bili žerjavi, morda jastrebi, najbrž pa podivjani sokoli.
Težka nesreča. Od Sv. Petra v Savinjski dolini nam poročajo o težki nesreči, ki se je pripetila zadnjo nedeljo zjutraj na cesti pred Št. Petrom. Na motornem kolesu st» se peljala iz Celja proti Ljubljani sin celjskega trgovca Kairbeutza in celjski trgovec Rauch. Pred Št. Petrom sta zavozila v diru ob brzojavni drog. Sunek je bil tako silovit, da sta padla oba potnika s kolesa in obležala nezavestna. Odpeljali so oba ponesrečenca v celjsko bolnico. Mladi ! Karbeutz ie dobil tako težke poškodbe, da bo težko ostal : pri življenju, med tem ko je Rauch le samo lahko poško-| diovan.
Biserno poroko sta obhajala v nadžupni cerkvi pri Sv. Križu pri Slatini v krogu svojih sorodnikov Valentin Cverlin in njegova žena Marra iz znane in ugledne Ogrizek ove rodbine na Colu.
V Gabercah je dne 24. februarja po kratki bolezni umrla vizgledna krščanska mati Lucija Sajko, p. d. Kola-rova. Kljub mnogim skrbem na svojem obširnem posestvi» je ohranila do zadnjega neko čudovito in prilaipljivo ved-rost, ki je ganila vsakega, ki je poznal vse bridke ure, é ! katerimi jo je Vsemogočni v življenju tolikokrat preizkušali. Premnogi, ki jim je bila v življenju blaga dobrotnica, so se s solzami poslavljali od nje, ko smo jo v petek, dne 25. februarja, pri Sv. Trojici polagali k večnemu počitku. Ona pa se veseli pri Zveličarju, ki ^a je s toliko gorečnostjo prejela na smrtni postelji.
Nesreča vsled pijanosti. Kmečki sin Avgust Šrimt i» Janine nad Slatino se je vračal dne 24. februarja zvečer vinjen z dela domov. Nekaj časa so ga spremljali trije njegovi tovariši. Ker je pa začel vsled pijanosti preveč razgrajati, so ga vsi zapustili. Na dos!? še ne popolnoma pojasnjen način je prišel na železniško progo in pod kolesa večernega vlaka, ki mu je odrezal desno nogo pod kolenom, levo pa zmečkal v stopalu. S ceste je slišal njegovo stokanje nek voznik, ki je potem alarmiral ljudi, da so stekli po dva zdravnika, ki sta ga za silo obvezala, ter po orožnika in po domače. Z jutranjim vlakom v četrtek so ga spravili v celjsko bolnico. Sedaj je ba e že izven nevernosti. Mladina, ta ubogi pohabljenec naj ti bo svarilen zgled, da se varuješ pijanosti!
Vseuč;liščni profesor na gospodarski fakulteti v Za>-grebu dr. Albert Ogrizek, rodom od Sv. Križa pri Slatini je v študijske svrhe odpotoval za eno leto v Nemčijo iin na Angleško. Nad vse priljubljenemu mlademu irče- aiku želimo na vseh študijskih potih mnogo uspeha.
Porotna obravnava radi uboja kmečkega fanta Franca Križana iz Topol pri Sv. Križu pri Slatini se je vršila v pondeljek, dne 1. marca. Sodba še ni znana.
t.





Okrajno zborovanje SLS v Kozjem dne 28. svečana
se je vršilo ob sijajni udeležbi zastopnikov vseh župnij kozjanskega okraja, zlasti županov. Zborovanje je vodil g. župan Bovha te Verač. Namesto zadržanega poslanca je podal politično poročilo tajnik Kranjc. Po njegovem govoru se je razvil zelo živahen razgovor o gospodarskih zadevah kozjanskega okraja, posebno glede politične ekspoziture v Kozjem in glede ceste Lesičnc—Grobelno. V debato so posebno posegli župan Podlinšek, Vrečko in Čemoga z ZdtoJ. Končno so zborovale: sprejeli več gospodarskih resolucij, ki so se poslale Jugoslovanskemu klu bu v Belgrad.
Težkja nesifcoa iui Veterniku pri Kozjem. Dne 23. februarja se je dogodila težka nesreča. Iz Rajhenibuiga se je napotila na hrib Veternik pri Kozjem skupina re-dovniških gojencev iz trapistovskega samostana na izlet Vodila sla gojence dva patra, med tema mladi pater Dositej Negro/ki je šele pral kratkim pel novo mašo. Družba je srečno prispela na strmo goro, kjer se začenja precej globok prepad, pa je patru nenadoma iz-ptKlrsnilo in strmoglavil je v globino. Pri padcu je udaril s tako silo ob skalovje, da je obležal mrtev. /dTavnik, katerega so tovariši ponesrečenega takoj privedli na mesto nesreče, je ugotovil samo smrt. V žalostnem sprevodu so prenesli truplo nadebudnega mladega patra v trg Kozje. Kozjanski gospod dekan je truplo blagoslovil in naslednji dan so ga odpeljali k pogrebu v Rajhenburg.
Oskrunjena kape!<ca. V Trbovljah pri Dimniku je bil v noči od poTtdeljka na torek razbit križ v kapelici. Neka surovina je razbila razpelo in razmetala okrog posamezne dele.
Koliko železniških nesreč se je zgodilo v minulem letu v naši državi? Prometno ministrstvo je objavilo natančen seznam nesreč, ki so se pripetile minulo leto na železniških progah v naši državi. Po tem uradnem seznamu je skočilo ite tira 73 železniških strojev (lokomotiv). V 180 slučajih so lokomotive potegnile s seboj tudi po več vozov. Pet slučajev iztirjenja je zahtevalo 9 človeških žrtev. Trčenj vlakov je bilo 38. v 11 slučajih 51 človeških žrtev. Trčenj z drugimi vozili na raznih železniških prelazih je bilo 24, ki so zahtevala 24 žrtev. Vagoni so se vneli v sedmih slučajih, na dveh postajah, oziroma posta-jicah, je bil najavljen požar. Poplav prog in mostov in pre bitja nasipov je zaznamovati 13 slučajev. Tračnice so popokale trijkrait in je bilo pri tej priliki 12 človeških žrtev. Osi so popokale trikrat. Pri premikan u vozov so se pripetile nesreče 180krat, sneg je'zamedel 37 vozov. Skupno je bilo v preteklem letu 419 železniških nesreč, torej pride na vsak dan 1.14. Nesreče so zakrivili: železniško c-obje v 103 slučajih, zasebniki v 198 slučajih, iz tehničnih vrzrokov so se zgodite v 52 slučajih, radi vremenskih Jiezgod v 66 slučajih. Nesreč s človeškimi žrtvami je bilo skupno 29 z 286 žrtvami, od teh 115 železničarjev in 171 zasebnih potnikov. Od ponesrečencev jih je podleglo poškodbam 117, težje je bilo ranjenih 70, lažje pa 99 o-seb. Železnice so nas stale torej v preteklem letu 117 člo-•veških žrtev.
Rediva poroka. V Sankt Pavlu v Braziliji (Južna Amerika) se je obhajala redka poroka. Ženin je star 126 let, je že preživel 3 žene, imel 9 otrok, nevesta je stara i>3 let in je bila že 4 krat omožena in darovala svetu 7 otrok. Ta srečni zakonski par se piše Joahim de Silva in Faustina de Reves.
Umrl v starosti 133 let. V vasi Arena v Besarabiji je umrl te dni kmet, ki je dosegel starost 133 let. Njegov nečak je star 60 let.
Žrebanje loterije pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Še nekaj dni nas loči od žrebanja efektne loterije pri Sv. Petru pod Sv. gorami, koje čisti dobiček je namenjen za zgradbo Katoliškega doma, ki bo ena prvih trdnjav katoliške pro-svete v Sotelski dolini. Žrebanje loterije se vrši dne 19. mraca t 1., na praznik sv. Jožefa. Ker je na razpolago še nekaj srečk, opozarjamo vse, naj se požurijo z nakupom, da ne zamudijo lepe prilike okoristititi se s srečo,, ki jih «o pot morda doleti.
Dar Dijaški kuhinji. Na gostiji g. Antona Kosi in Frančiške Makoter na Cvenu se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 105 D. — Prisrčna hvala!
Opozarjamo naše cenjene čitatelje na ugodne priliko fcg nakup Karo-čevljev z popustom za pomladansko sezijo. rjejte tudi inserat.
Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Čremošnik ordinira od pondeljka 1. marca 1926 v Gornji Radgoni.
POROTNA ZASEDANJA.
Mariborska porott.
Dne I- marca se je pričelo zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Prvi dan sta prišla na vrsto dva slučaja.
Frančiška Šilec se je zagovarjala radi detomora. Ob-■ioženka je roijena dne 24. marca 1906 v Spodnji Senarski pri Sv. Trojici v Slov. gor. Dne 25. novembra 1925 je v ViTomercih, kjer ie nazadnje stanovala, porodila nezakonskega otroka, katerega je položila na vročo repo z ustmi navzdol, tako da se ubogo dete zadušilo. Služila je kot dekla pri Angeli in Francu Šilec. Prikrivala je domačim Svojo nosečnost, dasi so to dobro opazili, ter ji svetovali, naj gre k zdravniku. Ko je otroka nesla v svinjsko kuhinjo, je med pot o jokala in to je slišal hlapec Konrad Kocbek. Obvestil je o tem gospodinjo, ki je šla za deklo v kuhino ter našla otroka že mrtvega na kotlu s kuhano repo. Ob-dolženka je priznala porod, zločin pa je tajila, češ, da se ije otrok pri porodu pobil ter je že mrtvega položila na repo. Porotniki so potrdili vprašanje, da je obtoženlka kriva hudodelstva detomora vsled opustitve. Obsojen« je biia na 1 lete težke ječe.
Radi požiga se je zagovc rjai istega dne Janoš Sorner, ro en L 189o v Čep;ncih pri Murski Soboti. V noči 29. decem - a 1925 je zt gail' skedenj ivfohaela Lajnščaka v V. Dolencih v Prekmurju. Ogenj je zajel tudi hišo in domači so si komaj rešili življenje, dočim je vse rugo pogorelo. , Požigalec je izvršil zločin iz maščevalnosti ker mu je po-
■	sestnik Lajnščak odbil hčerko Terezoi. katero je Somer za-
•	snubil. Pri rarpravi se je požigalec zagovarjal, da ni on izvršil zločina. pač pa so ga orožniki s tepenj m prisilili k priznanju. Tudi ni hotel razumeti slovenščine, češ, da raizume samo prekmursko narečje. Porotnik" so soglasno
■	potrti., vprašanj« požiga in Somer je dobil 5 let težke
! ječe z mnogimi poostritvami. Plačati mora tudi 40.000 din. cdškodnine.
Radi ponarejanja delnic se je dne 2. marca zagovar-| jal pred mariberskim porotnim sodiščem strojni tehnik F.
•	Baiuman, rojen v Ormožu, pristojen pa v Ptuj, Obtožen je, da je s 7 onarejemjem delnic v družbi svojih tovarišev iz—
1 vaib.il raznim dunajskim trgovcem okrog 800.000 dinar-l jev našega denarja. Bil je opToščen.
Radi poneverbe se je moral zagovarjati istega dne J. i Lutar iz Križe vcev. Dne 1. novembra 1925 je ogoljufal na
•	premeten način v Murski Soboti trgovca Josipa Benka za ' 30.000 dinarjev. Po siv žil se je pri tem imena Janeza , Geigarja, ki je dobavil Benkotu prašiče in teleta ter v nje
govem imenu izvabil c.d Benkota denar. Pri razpravi je dosledno tajil vselko krivdo, toda porotniki so vseeno potrdili vprašanje krivde in Lutar je bil obsojen na poldrugo leto ječe.
Celjska porota.
Dne 1. marca sta stala pred celjsko poroto Viktor Turnšek in Alojzij Križan, obtožena uboja. Prvi je bil obtožen, da je udaril Franca Križana s kolom po glavi tako, da je nastopila smrt, drugi je bil pa obd vlžen, da je s hudobnim nu aenom napeljal prvega, k temu dejanju s tem da ga je poEval k zasledovanju Fr. Križana in se oborožil z železnim teležnikom, nakar sta oba zasledovala Križana tri četrt ure daleč in ga skupaj zavratno naskočila. Porotniki so v obeh slučajih na vpr~jšanja odgovorili pritrdilno. Senat je nato obsodil Viktorja Tumšeka na tri leta, Alojzija Križana pa na 2 in pol leta težke ječe.
Dne 2. mar a sta prišla pred porotnike izopet dva slučaja. Alojz Mujcenič je nde 14. januarja 1926 napadel na j cesti Rogatec—Rogaška Slatina Mihaela Ritaka ter mu j grozil s samokresom. Odvzel mu je klobuk in košaro z raz nimi jestvinami. Orožniki sa nasilneža kmalu aretirali in ;' radi ropa bi ga morala soditi porota. Ker je simuliral blaz . nost, se je zaenkrat rešil pred obsodbo; razprava je bila
■	preložena.
Radi detomora se je zagovarjala Julijema železnik, ki i je dne 23. decembra pri Grušovljah vrgla svojega šest tednov starega nezakonskega otroka Stankoti v visoko na raslo Savinjo, kjer je ot nil. Dejanje je priznala, vendar pa Je trdia, da je storila dejianje v obupu in zmedenosti, i Porotniki so zanikali njeno krivico, nakar je bila oproščena.
Krajevne z o nim ivoslL
Kamnica pri Mariboru. Zadnjo sredo, dne 24. svečana, smo položili k večnemu počitku Marijo Haring iz Roš-poha. Doživela je '/8 let v samskem sianu. Bila je priljubljena, dohroiljiiva vsem sosedom in znancem. Naj ji bo žemljica lahka!
Ribnca na Pol*>rju. Tukaj se bo obhajal sv. misijon ter Frančiškov« pobožnosit. Vodila bedela t» pobožnost preč. p. Jožef, kapucinski gvardijen v Celju, ter mnogoč. p. Ladislav, duhovni svetovalec in defir tor v Ptuji. Dne 24. sušca bo začetek, dne 28. sušca pa s<<ep.
črešne:vec. Na gostiji Koren-Pušniik se je nabralo 200 dinarjev za Dijaško kuhino.
Črešnjevec pri Slov. BiSirici. Dne 22. svečana ie bil tukaj pokopan Jožef Golob, posestnik na Vrhlogi. Pokojnik j.e 'bil vzoren kmetovalec., kot bivši župan, oblinski od borni:' ceni-Jni mož pu najboljši svetovalec svojemu bližnjemu. Ubogi ga bodo Ie težko pogrešali. Njegovi sorodniki še bodo radi na njegov na krasnem gričku stoječi lepi dom hodili, a prijaznega strica bodo pa vendar le poijrešali.
Sv. Martin pri Vurbergu. Dolgo so si že tukajšnji na-prednljaki belili glave, na kak način bi mogli pomnožiti svoje vrste Pa glejte, da so ga pogruntali gg.: Kostan-šek, Arner, Malkuc in Žiberna. V občni Sv. Martin so u~ stanovlli požarno brambo, seveda nadstrankarsko, zato se je načelstvo zahvalilo v 5. štev. »Domovine« vsem tistim, kateri so se udeležili veselice. V Žitečki vasi imajo nestrankarsko društvo in učitelj razlaga ter čita članom »Jutro«. Da se ženjavovc in radičevci ne skregajo, zato imajo vsi člani tega društva »Kmetski list«. Živelo nadstrankaT-stvo.. kaitero je po napredlnjelklh naperjeno proti naši,SLS in proti katoliškim oorgarizacijam. Zato se je r. Janko že v napredni gostilni Ame- hvalil, češ, klerikalci so že poraženi in se že njihovi stebri majeo. Malo prezgodaj delate račune, gospodje naprednjcJki, ker naše ljudstvo ni tako neumno, da bi šlo za liberalno stranko, ali pa za Pu-cljem, ker politika teh dveh strank je že našemu ljudstvu prkadijala dovolj bridkih udarcev s central'zmon\ in davčnim jarmom. Za pc-tene krščanske može ni drugod prostora, kakor v Slovenski ljudski stranki, katera edina se poteg1 lje povsod' za dobrobit našega naroda in ne obrača svoje politike po vetru.
Sv. Martin pri Vurbergu. V brezverski »Domovini« se je nek napredni d.coisnik obregnil ob naše vrle mladeniče, ki de Vejo v r.t, h d :<štvih: Orlu in v Bralnem društvu. Dopisniku rr šiirr /iaprednj!.'.om Lpo na uho povem' h rr si orib.^ jo trud z napadi v časnikih» ker s ter j ne boste nič koristili Vaši skrahirani stranki
Sv. Bolfenk v Slov gor. Ob nenavadni uri se je oglasil zadnjo nedeiJjo zjuaraj srednji zvon župnijske cerkve, da naznani domačinom in tujcem, da mu je nemila smrt vzela l ubljenega botra Jakoba Cuček, župana in kmeta v Trnovski vas L Rojen dne 16. julija 1373, je nepričakovano umrl po kratki bolezni v najboljši dobi življenja. Nehva težnost otroka, ki mu je daroval vso svojo ljubezen, mu je izkopala prezgodnji grob. Z njim smo izgubili neizmerno veliko; to kažejo tisočere solze, ki so tekle, ko se je razlegal glas o njegovi smrti. Bil je mož, kakoršni se ne rod» vsak dan, značaj od pete do glave. Verno vdan svojemu Bogu se je žrtvoval rad za vsako dobro stvar. Dolgo vrsto let je modro in si.rbno vodil svojo domovinsko občino. Edino vsevedni Bog v nebesih ve, koliko potov je storil za blagcr svojih občanov, kako je pogumno branil njihove pravice, neustrašeno zagovarjali n ihovo korist; ni se oziral na to, ali gre za bogatina ali za reveža, dovolj mu je bilo, če je vedel, da je kdo potreben pomoči, in odprl mu je tudi svojo domačo hišo, odstopil svojo posteljo, da mu pomaga. Tako je v vojnem času pod svojo streho vzel rev ne ruske vojne ujetnike, pri njem so naši drug dom. Marsikateri revež, ki ga drugod niso hoteli imeti, e v njegovi hiši našel varno zaveti rsče. In tako je kazal z besedo in lepim vzgledom svojim občanom pot do blage medsebojne skupnosti in srečne edinosti,, ki se je naselila v njegovim občini tekom njegovega županovanja. Bil je pa tudi vnet za zadružno delo. Bil je delaven član načelstva pri domači posojilnici od dneva njene ustanovitve. Bil je navdušen načelnik kmetijske podružnice, ki se je največ trudil za n'eno ustanovitev, pa tudi največ storil' za njen pro-cvit. Malokdo ve, koliko potov in voženj Je opravil za podružnico, da bi udom ustregel in pomagal — vse zgolj za božje plač:lo. Večkrat je bila huda žalitev hvala za njegov trud, pa v svoji blagi dobrotljivosti nje ni zameril, ampak se žrtoval za druge naprej z isto nesebično ljubeznijo. BJi je tudi odličen in možato odločen član Slovenske kmet-ske zveze ter njen zvest ;n zanesljiv zaupnik. Četudi je moral skrbeti za obširno gospodarstvo, se je vendar zvesto udeleževal vseh zaupnih sestankov in javnih zborovanj in se pri tem ni ustrašil težavnih in daljnih potov. »Slovenski Gospodar« in »Domoljub« sta imela v pokojniku stalnega zvestega naročnika, vnetege širitelja in neustrašenega zagovornika. Vir in podlaga vsega njegovega plemenitega delovanja pa je bila njegova živa in močna vera. Pri njem se je uresničila beseda: da živi iz vere. Za občinsko kapelo je oskdbel nov zvon; strogo je zahteval krščanski red v svoji hiši; kakor oír & se je veselil lepe cerkvene svečanosti in rad prispeval za olepšavo hiše božje.
—	Bil je mož, kakoršnega ne bomo lahko zopet dobili. Težko ga bomo pogrešali povsod. Bodi mu dobri Bog bogat plačnik za vso njegovo plemenito ljubezen, njegov spomin pa ostani med nami od roda do rodal Pogreb je bil v torek, dne 2. marca dopoldne, ob ogromni udeležbi ljudstva od bifeu in efeleč. Naj počiva v božjem rrvru!
Ma?a Nedel a. Nagla smrt je daleč od doma dne 25. februarja doletela v Moravcih 641etnega krošnjarja Janko Paviiča, poročenega pri Rogatcu. Nosil je porcelan. Ravno je zapustil Kirmpove. Komaj je parkrat prestopil, kar se zvrne in od kapi zadet pri priči mrtev obleži. Do danes se še domači niso ogla rili, Res ne veš ne ure ne dneva. — Zanimanje za cerkveno tombolo raste. Odborniki so po župniji že končali nabiranje dobitkov. Okoli 300 jih že imamo in lepe vmes tudi. Posebno prvih osem dobitkov bo dragocenih. Kmalu začnemo razpošiljati srečke. Upamo, da bodo šle že z ozirom na namen, za katerega bode pač vredno nekaj žrtvovati posebno tistim, katerim mora biti pri srcu, da dobimo čimprej dovolj veliko hišo božjo.
—	Mala Nedelja varčuje. Dekliškio zveza je lani v to svr-ho ustanovila »Čebelico«. Čeravno po zimi čebele mirujejo, so vendar naše delate častno izjemo. Pridno so ob toplejših dnevih izletavale ter nosile svoje prihranke če-beličarki. Vlagajo lahko v to hranilnico tudi šolarji. Vsu*, dinarček je varno naložen. Zato pa le pridno njimi v šparovček. Čebeličaika Anika Potočnik je vedno na razpolago. Uradnih ur pri njej ni. — Ko je knjižničar lani pregledoval knjižnico, je našel dobro petino mladini namenjenih knjig. Zato je sprožil na seji misel naj se iste posojujejo zastonj otrokom Marijinega \Ttca. Ti so bili seveda tega sklepa najbolj veseli. Tudi poleti so pridno hodili po knjige. Najmanjši segajo s posebno radostjo po ilustriranih, ki se bi sicer pražite zastonj v om; Tako se vsaki dan po šoli razlega po čitalnici smeh naših malih, našega up obetajočega naraščaja. Ker imate povsod podobne knjige, jih storite šolarjem dostopne, ker so drugače mrtev kapital!
Sv. Kunigunda na Pohorju. Naša Marijina družba je izgubila pridno družbenico Marijo Studenčnik. Dne 24. februarja smo jo pokopali. Neizprosna jetika ie končalo njeno mlado življenje. Bila je stara komaj 20 let. Tako lepega pogreba že dolgo časa nismo imeli pri Sv. Kuni-gundi. Od vse! strani obširne župnije so prihitela dekiete Marijine družbe, da se udeležijo pogreba. Nad 30 dekle» je prejelo med sv. mašo sv. obhajilo, ki so ga darovale v dušni blagor rajne družabnice in til:o skazale rajni najlepše duhovno delo usmiljena. Na grobu so zapete še ganljivo pesmico v slevo. Take sadove rodi dobra Marijina družba! Zato blagor mladini ki se zvesto drži Marijine družbe!
Št. Ilj pri Velenju. Gospodje demokrati so se tudi ne« Spomnili in so nuni poslali tisto garjevo »Domovino«. M</ rala se je takoj pobraiti nazaj. Srečno pot! — Dne 22. svečana je po večletni bolezni umrla Marija Škobl, p. d. Mi-helica. — Dne 23. svečana se. umrla Frančiška C viki. Rajna je živela komaj pet tednov v zakonu. Naj v miru počivate!
Vojnik pri Celju. Tukaj .priredi drž. higijenski z»; vod zdravstveno razstavo, združeno s predvajanjem filma u * predavanji. Razstava bo trajala od 7 do vključno 14 i. m. Predavaj bo ta mošnji zdravnik fc. v S ¿aninw Vrhove«
«
marra 15r2<>.
•obe nedelji v posojilnični dvorani, k er bo razstava name-
ičem. Ker je razstava za vsakogar poduona in prekoristna ter je vstop" brezplačen, je zanimanije za njo vsestransko. -Pričakovati je obilnega posela.
Teharje. Ker se v zadnji številki poživlja nas gasilce, da nastopimo proti neosnovanim govoricam prosimo do-tične, kateri te govorice razširjajo, da se udeležijo občnega zbora gasilnega društva Teharje, ki se vrši v nedelo, •dne 14. t. m., kjer se jim bo pojasnilo natančno delovanje •društva ter jim bo dana tudi prilika, podati nasvete, kiko bi bilo možno pridlti društvu do potrebnih denarnih sredstev za nabaivo gasilnega orodja*, ne da bi bilo treba prirejati rame veselice. Za to jim bodemo zelo hvaležni. Sicer smo pa ¡prepričani, da so dotičniki, ki kritiko izvajajo, do danes prav malo k društvu prispevali, dočim se je vrlo moštvo društva mnogo žrtvovalo, tako da je v tej kratki dolbi obstoja društva spravilo skimpe toliko denarnih sredstev, da si je nabavilo najpotrebnejše gasilno orodje. Da se pa moštvo ni moglo udeležiti z orodjem vseh požarov v okolici, akoravno je bilo pravočasno zbrano, je pa krivda doilčpih posestnikov, ki imajo vprego. Dotični namreč so mnenja, da dokler pri njih ne gori, nič nevarnega nil
Šmarje pri Jelšah. Kmalu bo obletnica, ko smo začeli z zidavo Katoliškega doma, v katerem ima naša mladini sedaj svoje vesellje, pa tudi odrastle razveselimo po-go.to z raznimi igrami. Prvi so igrali dobri Zibičani »Kri-voprisežnika«, potem je sledila igra naših Orlic »Junaške Blejke«, kmalu nato smo z veseljem in v velikem številu «e smejali Krjavlju Vrbo v šefovem Ivanu pri igri »Deseti brat«, ki je jaiko dobro izpadla. Na Svečnico je naša orlovska družina priredila prvo akademijo zelo hvalevredno. Imeli smo tudi občni zbor Kat. prosvetnega društva, na lest« -em se je izvolil kot predsednik Ivan Tuilk, podpredsednik č. g. župnik Franc Lom, ki je daroval društvu lepo •itevilo prav novih knjig; tajnik je Jožef Novak, gospodar ¡pa naš dobri in pri zidanju požrtvovalni č. g. kaplan Fran Strmšek. Odbornik' so: č. g. Jože MeŠko, Ivan Novak, F. Šra-mA, Kari Podrepšek, Štefan Lorger, Nežka Anderiuh, Micka Hrovat in Micka Vclovšek. Za 25. t. m., na dan ¡Marijinega oznanena, se pripravljajo Orlice za Materin dan z igro »Vestarka«. Vabljeni posebno starši! Igrali bomo tudi v kratkem igro »Gaircia Moreno« in »Miklovo Zalo«, za katero že sedaj vlada zanimanje. Želeti bi še bi-io, da pridejo k prireditvam tudi naši okoliški veljaki, nič jim ne bo Škodovalo. — V nedeljo, dne 14. t. m., bo imelo Kat. prosvetno društvo sestanek popoldne po večernicah.
Sv. Miklavž nad Laškim. Kakor po drugod, taiko 6e -tudi pri nas na cigansko vsiljivi način ponuja »Domovina«. List, ki se norčuje iz cerkve in vere, ne spada v katoliško hišo. Pridružujemo se dopisu iz Zgornje Ponikve ■v zadinji številki »Slovenskega Gospodarja«, kjer pravi: >V naprej bi pa svetovali onim radodarnim gospodom z »Domovino«, dc naših poštenih naslovov nikar ne prilep-Ijajo na nesramno »Domovino«, trud naj si prihranijo za kaj boljšega.« Mi pa damo najboljši odgovor s tem, da po šiljamo »Domovino« nazaj, a v vsako hišo spravimo dober katolik/i list.
Sv. Krištof pri Laškem. Dopis v eni zadnjih številk Vašega lista je precej vznemiril zagovornike koru-znega •zakona v naši občini. Toda, kar se je Janezek naučil, to ¡pa tudi Janezek zna. Zagovorniki koruznega zakona, to so demokrat je, so za odgovor napadli v »Jutru« našo čč. duhovščino. Sicer pa kaj drugega od demokratov pričakovali ne moremo.
Sv. Vid pri Planini. V zadnjem »Kmetskem listu« se fe oglasilo nelko budalo, ki je siknpucalo v teku dveh mesecev v svoji brihtni samostojni glavi tako modrost, da ga občudujejo lastni pristaši, ki so vajeni raznih škandalov. Re 'še pljuva v lastno skledo. Imaš v bliižlni med svojimi <pr ej gnoja-. Orli so ti trn v peiti. Dobro veš, da ni noben član Orla kriv obžalovanja vrednega dejanja, vendar pa «g -ažaš nad nijimi. Orli se dvigajo visoko nad smradom in bl. tom, (katerega ste se v »samostojni stanovski stranki ckWiIi.« Če te pa zapušča spomin, povedali ti bodo na Planini, kdo se zgraža!
Sv. Vid pri Planini. V »Slovenskem Gospodarju« od 18. februarja se je dopisnik iz Prevorja pač temeljito zmočil, da je nas Šentvidčane postavil pred svetom v tako slabo luč. Da je posebno vnet pristaš SLS, si pač ne moremo mislki, ker bi mu bili takrat pač znani Šentvidičani po svoji pripadnosti. Resnici na ljubo moram povedati, da pri nas SKS ni od svojega poroda, pa do svojega »recjuiescat« limelc nobenega shoda, ker mi ne maramo poslušati takih bacfcov, ki jim je samo za korita. Le poglejmo farane občine, te so: Sv. Vid, Planinska vas. Loke, Golobinek in Presečno, povsod so bili in so župani odločni pristaši naše SLS. Kako pa pri Vas in v sosednji župniji? Veseli nas, da so se Vam oči odprle, saj je že skrajni čas, svoje misijonsko delo dokončajte najprej doma, potem pa ga raztegnite tudi na sosedno občino, kamor Vam radevolje pr.demo na pomoč. Toliko za danes, pa brez zamere! — femtvidoan.
Videm pri Krškem. Nenavadno zvonenje je bilo sli-isati pri naši farni cerkvi in vseh podružnicah v dnevih od 8. do 14. februarja po večerni »Zdravi Mariji«. Doneči glasovi zvonov so trkali na duše naših faranov in jim klicali zlate besede Slomškove misijonske pesmi: »Duša krščanska, o zdaj se potrudi, izvoljenga časa nikar ne zamudil« Imeli smo sv. misijon. Ves ta čas so obdelovali eemljo naših duš za seme božje besede preč. gg. misijonarji iz Celja, g. zlatomašnik in duhovni svetnik Frančišek K itak, g. Janez Pediček in g. Matija Selič. Veselo je bilo gledati, kako so ljudje vse din i pridno obiskovali cerkev in poslušali božje nauke. Slovesen sklep je bil v ne-«lel o, dne 14. februarja, v pondeljek smo pa v procesiji obiskaH in Bogu priporočili svoje drage rajne. O dobri Bog, čuvaj in blagoslovi to mlado setev v naših dušah, da |e ne bo zadušilo trnje in plevel naših slabih nagnjenj!
Kjer so na gostiji zbrani veseli in požrtvovalni ljudje,
SLOVENSKI GOSKkDAR.
tam ne pozabijo darovati kaj tudi v dobre namene. Tako
so nabrali gostje ur veseli svatbi Marije Planine, hčerke našega ugledne .-a žioana Franca Planin c iiz Liibne, z Blažem. Držanlčem, sinom znane krščanske hiše v prid SKZ 240 din. Vsem darovalcem iskreno Bog plačaj, novoporo-čencema pa v novem stanu obilo blagoslova!
.mmimMtKmi-	Mw»fwni—*.v.-~*vmuaimM»0
Iz gospodarskega polja.
Franc Ti nžek, Breg iPolzela.
ELEKTRIFIKACIJA SAVINJSKE DOLINE.
Po vojni se je ustanovilo v Savinjski dolini več malih elektrarn z nalogo, preskrbeli prebivalstvu električen tok, bodisi za luč, bodisi za strojni pogon. Tudi razna industrijska.podjetja, kakor Št. Favel (že pred vojno), Polzela itd. so iz svejih. obratov večjo množino toke' oddajale sosednim vasem. Kljub temu pa je še nad polovico vasi ostalo brez električnega toka, bodisi da v poštev prihajajoča poujetja niso imela na razpolago dovolj ;xioči, bodisi da jim napeljava ni kon-venirala. Pa tudi oni, ki so imeli tok na razpolago, so bili nezadovoljni, to pa vsled tega, ker je bil tok mnoge' rat in včasil brez potrebe prekinjen. Vzroki za to so bili ali tehnična nedovršenost podjetij, ali razne elementarne nezgode (mraz itd.). Vsi ii vzroki rodili akcijo, preskrbeti Savinjski dolini enakomeren in vsem zahtevam odgovarjajoči tok.
Tozadevni sestanek se je vršil pri Hausenbiichlerju v Žalcu. Okrog 40 interesentom so se predstavili trije zastopniki elektrarn, in sicer Fale, državni premogokop Velenje—Zabukovca in Baje. Zastopniki so stavili sledeče ponudbe:
Falska elektrarna ima že daljnovod mimo Celja na Trbovlje. Za Saviijsko dolino bi se odcepil daljnovod pri Celju. Ker tvrdka ne razpolaga s potrebnim kapitalom, bi morali interesente postaviti sami omrežje. Podjetje bi morebiti pozneje prevzelo vzdrževanje daljnovoda proti temu, da lahko svobodno razpolaga ž njim. Elektrarna obratuje neprenehoma, v letošnji zimi je stala samo pol ure. Po leti v času neviht se prekine tok tu in tam za par minut.
Rudnik Velenje vsled slabe kakovosti ne more prodajati premoga. Pri tem trpi na eni strani pridobitnost podjetja, na drugi strani se mora odpuščati delavstvo. Rudnik namerava zgraditi kalorično centralo, ter mesto premoga plasirati električni tok. Pri tem bi se porabili tudi vsi odpadki, kateri celo pri ugodni trgovini ne pridejo v poštev za konzum. Rudnik bi zvezal to centralo z daljnovodom z rudnikom v Zabukovci. Ugodnost bi bila v tem, da ne bi bilo treba konzumentom na svoje stroške postavljati daljnovoda, ampa'- samo napeljavo za nizko napetost. Komisija za centralo se je vršila že lansko leto, stroji pridejo na račun reparacij iz Nemčije. Vendar pa mora, ker je rudnik državna last, celo slvar odobriti finančni odbor, kar celo stvar zelo ovira.. V najboljšem slučaju bi dobili tok koncem leta 1827.
Elektrarna na Rajih dosedaj slabo obratuje. Vsled raznih nezgod obrat stoji večkrat po par dni. Vse omrežje je last elektrarne, kar predstavlja precejšen kapital, kateri se mora obrestovati, vsled tega višja cena toku. Konzumenti naj odkupijo omrežje, ozir. postavijo novo omrežje sami. S tem razbremenijo podjetje, ga finančno podprejo, s čemer bo mogoče elektrarno t?hnično izpopolniti. Vremenske nezgode se bodo s tehnično izpopolnitvijo kolikor mogoče odvrnile, obratni kapital podjetja se bode z odtujitvijo omrežja zmanjšal in tok se bode lahko nudil ceneje kot dosedaj.
Po podanih predlogih se je razvila precej živahna debata, tekom katere se je marsikatero vprašanje razčistilo. Na predlog gospoda Plklna se je sestavil pripravljalni odbor p<;d predsedstvom cospoda Robleka z zaupniki po vaseh z nalogo: dovršiti predpriprave. V kratkem se skliče ponoven posvet vseh kon/umentov, kjer se bode korono sklenilo, na kakšni podlagi se naj izvrši elektrifikac ja in od katerega podjetja se vzame tok. Ta seplanek pa je pokazal željo, po čimprejšnji splošni elektrifikaciji in trdno voljo, isto čimpreje doseči.
Knneiijska vlada da za kmetijstvo najmanj. Naša država ji v veliki večini kmetijska. 85% prebivalstva pripada kmetijskemu stanu. Tudi vlada, kar je Radič, Pucljev bog v njej, je po izjavah tega Radiča in njegovega slovenskega pomagača — kmetijska. Pa čeprav je vse tako kmetijsko, je vendar proračun prav proti kmetijski. Kajti v splošnem so se stroški za povzdigo kmetijstva znižali. Do zdaj so znašali 2.6%, po novem proračunu pa bodo znašali le 1.88%. Ta v odstotkih majhna razlika pa se pri proračunu 12 milijard šteje v lepih milijonih. Pa ne samo v tem, da vlada sama ne izda zlepa kaj za zboljšanje kmetijskega gospodarstva Njej tudi ni prav, če bi kmetje somi skušali napredovati v gospodarstvu. Ne samo, da jih ovira s prevelikimi davki, tudi sicer jim zastavlja pot k napredku. Vzemimo le slučaj, kako malo ozira ima vlada na kmetijstvo pri sklepanju pogodb s sosednimi državami. Ali, koliko posojila daje Narodna banka v kmetijsko-go^podarske namene? Če pogledamo katerokoli panogo, povsod — manj podpore, povsod več ov>r. In to da je kmet. vlada? To naj Radič pravi ljudem, ki so gluhi in slepi. To naj 1'ucelj, ki je glasoval za to zmanjšanje kmelijskep i kredita, pride nam kmetom povedat, in videl bo, kako mu bomo verovali. Poslanci SLS so zoper to zapostavljanje kmetijstv kar rs Vi. oie protestirali. Slovenski kmet si bo pa zapomnil r>o prijatelje in neprijatelje, kako so se pr' ".ali pri skkr„ ¿ju tega — »kmetijskega« proračun«
Stran f>-
Desetek. Na ponovno vprašanja sporočamo, da se od dedščin po umrlih starših, tako njih vrednost ne pTesega pol m-lijona dinarjev, de se tek po členu 6, točka 5, 2. odstavek zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 r>e plačuje.
Naši državni dolgovi. Naše zunanje dolgove, ki jih ima naša država v Ameriki, Angliji in drugod, je še! urejevat fin. minister Stojadinovič. Iz Amerike se je že .povrnil. Tam se je pogajal, tudi ugodno poročal, a v resni-i so jiogajanja zaostala. Torej naši dolgovi z Ameriko še niso urejeni. Zdaj se nahaja finančni minister v Londonu. Koliko bo tu dosegel se še trenutno ne ve. Ti dolgovi, ki jih zdaj finančni minister urejuje, so večinoma vojni dolgo1* i. Ti dolgovi se bedo razdelili na vso državo. Zato mora biti naša vztrajna zahteva, da se enako sprejmejo kot državni dolgovi vsa vojna posojila naših državljanov.
Kuharski tečaj za fimo meščansko kuhinjo se : ačrve dne 8. marca t. 1. na d jkliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Prijave sprejema vodstvo.
Podružnica Ljutomer Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo vabi na poučno predavanje o sadjereji, katero bo imel znani strokevrojak te kmetijske panoge g. ■Miloš Levstik v nedeljo, dne 14. marca Začetek točno ob pol devetih dopoldne v narodni šoli. Popoldne praktično sajenje in snaženje starih dreves. Pridite točno vsi člani in prijatelji sadja!
Spomladni poučni tečaji se bodo vršili od 22. dio 31. marca t. 1. v državnih trtnih nasadih, oziroma drevesnicah: 1. v Pefcrah, pošta Lirnbuš pri Mariboru'; 2. v Kapeli, pošta Slatina-Radinci; 3. v Ptuju; v Pekrah in Kapeli z» vinarstvo in sadjarstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Delovni program za tečaje je ta-le: a) pouk o vzgoji ameriških podlog kakor tudi o domačih trtnih vrsitah in sadnem drevju; b) izbor in priprava zemljišča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materij ala za cepljenje trt in sadnega drevja; d) o načinu cepl enja in praJfltSčf» izvrševanje načinov, po katerih se cepi trta in sadno drevje; e) sajenje trt in sadnega drvja na stalno mesto in negovanje prva leta; g) obrekovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju; h) o peronospori, oidiju in grozdnem zavijsču ter boju zoper nje; i) o zatiranju samorodnih trt (šmarnica itd.) in iprecepljanju sadnih «reves. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 din. kot prispevek za prehrano. Raren tega dobijo ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe v cepilnejri orodju- Tečaji so namenjeni v prvi vrst® kmetsBm in vi-ničarskim mladeničem, pa tudi drugim zanimanjem, ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej naj pozneje pa do 18. marce., ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku trtnega nasada ali drevesnice, kjer žeti tečaj obiskovati. Prijave za udeležbo sprejemaj» tudi sreSki ekonomi in vinarski in sadjarski nadzornik v Mariboru.
Mariborski trg dne 27. februarja 192Ö. Trg je bil pra» dobro preskrbljen, posebno pa z mesom, öl slaninarjev je proda alo svinjino po 15 do 24 din., slanino po 19 do 2' din. in popoldan celo po 15 do 17 din. kg. Domači mesar;' so prodajali kakor pretečem teden, namreč govedino po 8 do 14 din., prvovrstno vdovsko meso po 15 din., telečje meso po 12.50 do 15 din. in svinjsi meso >po 20 din. 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 500 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 40 din. par, kokošem 25 do 50 din., racam, gosem in puranom 50 do 100 din. komad. -Domačim zajcem 25 do 50 din. komad. — Krompir zelenjava, druga živila, sadje, sadna drevesa: Krompir 5.50 do 6 din. mernik (7K> leg), oziroma 1.25 do 1.75 din. za 1 kg, solata 1 do 2 idn. kupček, giavnat solata in zeljmate glave L.50 do 5 din. komad, karfijol 3 do 14 din. komad, dalmatinski karfijol, ki dela tukajšnjemu veliko konkurenco, se je prodajal po 6 d!o 7 din. za kg; kislo zet e 3 din., kisla repa 2 din., maslo 40 do 48 din., kuhano 50 do 58 din. kg; mleko 3 do 3.50 din., smetana 4 do 10 din., oljčno olje 32 do 50 din., bučno olje 26 do 28 din. (ip trgovinah 24) din. za I kg; siröek 1 do 10 din. hlebček čebula 2 do 7 din., česen 5 do 15 din. venec, jabolka in hruške 5 do IG din., med 25 din. kg, limone 0.75 do 150 din., pomaranče O 75 do 3 din. komad. Sadike (jablani in hruške) 12.50 do 18 din. za komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 din. komad, brezove metle 1.75 do 2.25 din. kemad, leseni! ročni vozovi 100 do 300 din., veliki vozovi 800 do 2000 din. komad. — Seno in sijme: V sredo, dne 24. februarja, je bilo 5 vozov sena, 2 voza sítame, v soboto, dne 27. februarja pa 8 vc-zov sena in 3 vozove slame na trgu. Cene so bile za seno 80 do 90 din., za slamo pa 50 do 60- din. za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 26. februarja 1926 se je pripeljalo 123 sviñi. Cene so Me sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 150—200 din.. 7—9 tednov 225—250 din., 3-4 mesece 350—380 din., 5—7 mesecev 400—480 din., 8—10 mesecev 550—600 din., 1 leto 1500—1700 din., 1 kg žive teže 10.50—1250 din., 1 kg mrtve teže 15—17 din. Prodalo se je skupno 74 komadov.
Vredncst denarja Nemsü.a marka stane 13.50_1355
din,, italijanska l:ra 2.27—2 28 din., angleški funt 275 din., ameriški dolar 56.50—56.80 din., francoski fraivk 2.08—2.10 din., čehos'ovaška krona 1.67—1.68 din., «v-s tri'ski šiling 7.99—8 din., švica-Jci frank 10.90 din. Na borzi v Curihu znaša vrednost dinarja 9 74 centimov.
IN«zimixU-> Lešnik Ferdo, mlinar v Framu
Trna za svoe odjemalce pripravljeno najbol:'šo pŠeniaio moko, katere kakovost kallecr odstotki pié- osijo vsakoršrio tudi najboljšo zamertjatnico. Pridite po ,' :,nko v P ram.
pimiiun m i iLUijcrj 'iiimn »jijajjl
MALA OZNANILA.
▼ »Malih oznanil ih« stane vsaka beseda 73 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. I pravništvo od- j fovarja na razna vpra šanja samo takrat, ako je pri- 1 ložena znamka za odgovor.
r»-» irrTiriT[Tri-»nriini^TnrTnr^TTrirT(rTi nTmrrTin
Pekovski učenec se sprejme • ltižo za manjšo trgovino (tu pri Pečniku, Selnica ob Dravi. 1 di z gostilno) kupim ali vza---------. Sli
329 2—1
Išče se gospodinja v župnišču s posestvom v hribih. Naslov v upravništvu.	295
Sočna dekla v družinsko ku-
mem mer.
v najem. Mivar,
Ljuto-291
Posestnik Ivan Kamenšek v Dešnem št. 108, pošta Makolc, proda prostovoljno svoje, v hribih ležeče, 7 oralov obse-
toinjo se sprejme do 15. marca Jgajoče posestvo, ki sestoji iz ▼ graščini r a ta.	306 dveh vinogradov, lepega sado-
grase
ITiničar s tremi delovnimi močmi se sprejme takoj za župnijski vinograd v Vorder-fcergu pri Mariboru. 307 3—1
■egarski pomočnik, mlad, samostojni nakupovalec, in učenec iz poštene hiše se takoj »prejmeta Ponudbe na: Josi-yina Krisper, gostilna in mesarija, Marija Snežna v Slor. goricah.	316
Viniiiar trezen, vesten, s štiri-do pet delavskimi močmi, se sprejme pri gospodu Eliju Predovič, Krčevina pri Fra-mu. Plača po dogovoru. Nastop službe do-1. aprila ali ta-%oj.	319 2—1
life se mlinar, izurjen, priden trezen z dobrimi spričevali Ponudbe ustmene ali pismene Zalog pri Petrovčah. 256 3—1
1000 P nagrade dobi, kateri mi preskrbi v dobrem stanju in ob stalni vodi, mlin v najem. Grem tudi za pomočnika, re-flektiram samo na stalno slu-što, enako sodelujem kot družabnik s kapitalom, 25.000 D r omenjeni ali kaki drugi ebrti. Naslov v upravi. 285
Uionec z dobro ljudskošolsko liohrnzbo, ki bi imel veselj« trgovine z železnim, se »prejme takoj pri trgovcu M. Brumen, Beltinci v Prekmur-Je.	228 3—t
Zastopnika iščemo v vsakem
nosnika, gozda, njive, travnika ter dveh poslopij. Dova-žanje s konji mogoče. Na o-gled do 10. marca 1926. 2!>9
Hiša z 2 sobama in gospodarsko poslopje se proda v Šentjanžu na Dravskem polju, pri cerkvi. Vseli se lahko takoj. Pojasnila daje tamošnji or-ganist.	310 2-1
Posestvo približno 5 oralov njiv, travnikov in gozda in poslopja v dobrem stanju kupi Lovro čremožnik, Celje, Kr; -lja Petra cesta 28-11. 315
Proda se posestvo, okoli tri orale z zidanim poslopjem blizu kolodvora Poljčane za 65 tisoč kron. Več pove Matevž Mec, Podboč, Poljčane. 32!
Javna dražba posestva Anti na llrvatin v Selnici pri Št. Ilju, 37 oralov s hišo, gospodarskim poslopjem, inventarjem. Proda se tudi razdeljeno. Dražba se vrši na Marijin praznik 25. marca, začetek ob tO. urj dopoldne. Natančnej» pojasnila daje Gospodarski oddelek Marstan, Maribor, Ro-tovški trg,	32:)
Proda se lepo posestvo v izmeri 7 oralov, od tega 2 or: la prvovrstnega vinograda, ostanek njive, travniki, gozn. stanovanjsko poslopje itd. -Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje Oskrbništvo graščine Bori, pošta Sv. Barbara pri
Proda se v bližini trga Vransko žaga in sicer: dve vodni žagi, cirkiiinr, hišica za Žagar ja, eno poslopje, v katerem se lahko naprav: mlin, precej zemljišča s sadnim drevjem zraven. Vpraša se glede cene v trgovini Schvventner. 239
Kmetje, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Pod mostom št. 7, južni breg Drave. Dobijo se po ceni tudi mastne otrobi (metilo) z 48K t iste re-dilne snovi.	289 3—1
Naznanilo. Lovro Čremožnik naznanja, da je preselil svojo realitetno posredovalnico s 1. marcem 1926 iz Prešernove ulice v Celju na Kralja Petra cesto 28-11, nasproti gostilni »Branibor« ter se p. n. občinstvu pri nakupu in prodaji posestev nadalje priporoča.	298
Licitacija 2 želenzih ladij pri Brodski zadrugi V Zgornjem Dupleku pri Vurbergu se vrši dne 21. marca 1926, ob 3. uri popoldne. Izklicna cena 1500 dinarjev ali pa na kg 25 para. Ladje so še v porabnem stanju in se jih lahko ogleda vsak čas.	325 2—1
Prodajo se: lepe, skoro nove konjske opreme, srednje velikosti, eno in dvovprežne vozove, stroj za drobljenje koruze in slamoreznico na roko gepl in elektriko. Različne drobnosti. I. Volker, Maribor, Kersnikova ulica t, blizu glav nega kolodvora. 321 2—1
Cepljene trte. Vsled pomladanskega izkopanja še ima Prva trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju več tisoč lepih cepljenih trt za prodati. Ceniki na razpolago. Ima tudi nekaj tisoč enoletnih sadnih divjakov. 328
Trte vseh vrst prodaja Martin Gabrnik, pošla Jur-
Kapi se večja množina stekle-
Horvat, šinci pri
Ptuju.
i nie cd kisle vode. Tudi posa-1 mezni komadi. Naslov v upra-' vL____287 2-1
j Cepljeno trsje vseh boljših I vrst na priporočljivih podlaga h in vkoreninjeni divjaki. Ant. Turin, Modraže, p. Stu-denice pri Poljeanah. 274
Vegetabilno, fosforokislo krep
tilno krn.iio za orašiče, krave, vole, konje, teleta in perut oino, je priznano kot najbolj Se krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-aosti, pospešuje teh in nagon k žretju in čvrsti razvoj krep kega okostja. Cena 10 kg 60 D, 20 kg 120 D. Naroča se pri glavni zalogi vegetabilnih krmil, Cerknica-Rakek. 1280
XVI. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Ztuju, reg. z, z n, z„ ki se vrši v četrtek, dne 11. marca 1926. ob 9. uri predpoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Či-tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka upr. leta 1925, 4, Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni | zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 314
Vrtnar
(demonstrator) in
gospodinja
(kuharica^ za internat srednji'1 vinarske in sadjarske šole v Mariboru se sprejmeta. Pogoje sporoča direkcija te šole.
321
327 ____
kraju." Pripravno za vsakogar . Ptuju. Zadnja postaja Mof Potieben kapih.l 100 D. Lep kanjci.	305 2-
zaslužek. Ponudbe pod »postranski zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z <o. z., Ljubljana, Selenburgova 1-II.	240 5—1
gedarske pomočnike sprejme ■prejme pri prosti brani, sta-•ovanju in perilu, Fran Repič aodar v Ljubljani, Kolizejska •lica 18. — Vajenec, ki je že •ekoliko vešč tega dela, se istotam sprejme. 250 4—1
Kupiin hišo z nekaj malim vrtom ali mnlo zemljišče blizu Celja, po možnosti v Trbovljah. Posestvo mora biti blizu postaje. Plača se takoj. Ponudbe. je poslati na »Reklam«, oglasni zavod, Varaždin. 26~>
3-1
Proda se posestvo, 5 oralov, z edino gostilno in trafiko v vasi Skoke 50, pol ure od posta , je Iloče.	27 >
1,4.000 komadov cepljenega trsja odda po nizki ceni, in si: cer: Rizling na Goethe 9 in Rip. portalis, Silvanec na Goethe, Peček na Bip. portalis Tantona na Pori in Goethe, Črnivec-kavka na Gothe in Portalis. Ivan Kovač, trsničar Mnle dole 1, Vojnik pri Celju.
292 3—1
Kompletno kovaško orodje se proda. Naslov v upravništvu.
273 2-1
Semena, deteljno, zelenjadna
in cvetlična, najboljše kakovosti kupite najugodneje v trgovini mešanega blaga Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	268 2—1
RAZGLAS.
Hiša z dvema sobama, vrtom I Proda in odda se v najem več in enim oralom zemljišča, pet I posestev iD gostiln v okolici minut od postaje, pripravno Maribora pod ugodnimi
za upokojenca, proda za 60.000 dinarjev J. Wouk, Poljčane.
290
Pt
oralov: sekir na kovačija ter mlin in žaga na lepem in prometnem kraju. Naslov v upravništvu.	300 3—1
P°
goji. Pojasnila daje Marstan, Maribor, Rotovški trg 1. 12
Spremembo posesti, kakor nakup, prodajo in najem pose-
Jesenov in orehov okrogli les vsake množine, kakor tudi hrastove gozdove kupuje proti najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu M. Obran, električna žaga,
ulica,
Tattenbachova Maribor. 209 4—1
Prodam devet let staro, toplokrvno kobilo (vranko) brez
stev, mlinov, trgovin, gostiln, napak, z opremo in dobro hitro in po ceni posreduje (ohranjen koles. Dolajš Lud-
ska pisarna Marstan vik, Maribor. Stritarjeva ul. 7.
238 3—1 Sv. Vid pri Ptuju. ' 317" 2-1
gospodarska pisarna Marstan vik, Maribor. Stritarjeva ul. 7. v Mariboru, Rolovški trg 1. j
SWBWB-• II Ii IKI PI I III—J
M Ä/UJBJJÄ jflarki»t*r.
TTntaf>M)Unv 18(1%.
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljuba hčerka, sestra, svakinja in teta
I^atica, Oaliita
dne 26 febiiubarja 1926 ob 3. url ponoči, dopolnivšd 17. leto svojega mladega življenja previdena večkrat s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice smo dne 28. februarja t. i. položili na pokopališču pri Sv. Jamžu na Dravskem polju k večnemu počitku.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Ob tei priliki se zabvalju:emo vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da jo spremijo m njeni zadnji poti, posebej pa še: Marijini druižibi, čč. gg. dušnima pas ;rjema gosp. nadučiteliju Kovačiču in pevskemu zboru za krasno petje,
Srčna hvala vsem, ki so ji v njeni težki bolezni požrtvovalno pomagali, zlasti preč. g. župniku Poteku.
Sv. Marjeta na Dravskem polju, 1. marca 1926.
Neža špura;, mati. Marica Vajdič roj. Cafuta, Ivan Cafuta, Vekoslav Cafuta, bratje in sestra.
Ludvik Vajdič, svak. — Tonček Vajdič, nečnik.

jM&tzz?; „ -.....i. - r> rsr-aai
dtambttjh«
vseh vrst izdeluje najcer sjl« Zinauerja naslednik S. Peiaa v Mariboru, Aleksandrova i Na dvontta.	12M
Harmonike
I fino izdelane, najboljši fa-brikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 din., dvoredne 19 tipk, 6 basov 385 din., ustne harmonike 8 glasov 2.50 din,, 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din., dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE,, št. 24. Vzorci se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z tez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primemo povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene.
! Vsled opustitve moje trgovine mešanega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokal.i in pomanjkanja prostora, prodam po ugodnih cenah vso : blago,¡¡si;upaj z opravo. Med tem eno samsko stojnico, z nepremočljivo plahto. Dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. -Fridrik Jankovvitsch, Celje.
309 10—I
Š^al i sfroii
prvovrstne znamke »Dflr-kopp«. Rast in Gasser, se dobijo ; ) zelo znižani ceni pri
ALOJZ UfSAR MARl jO», Krekura a lira 14, 165 II. nadstrop.
PERJE
| vsako množino, čistega pura-[ novega perja prodaja po 201) j kg Erncst Majhenič, trgovec s perutnino v Pobrežju, pošta
Priporočamo sledeča zdravila:
Hočevar jeva aromatična železnata tinktura zoper; slabokrvnost. slabo prebavo in oslabelost vseke vrste. Polliter-ška steklenica 20 din. Za uspešno zdravljenje je porabit* tri steklenice.
Rastlinski krepilni eliksir. Krepi želodec in dviga tek. Steklenica 15 din.
»Lecithin<i-krogliice z železom. Za živčno oslabele, nevozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. $ka£lj&'.
24 din.
Rastlinski čistilni prašek. Čisti želodec in kri. Slcatlii*
10 din.
»Migrenol«-tablete preti glavobolu, trganju in vročici. Tuba 15 din.
Kapljvce zoper slabosti. Se jemljejo na sladkorju al; na vodi. Posebno na poti ne bodite brez njih? Steklenica
10 din.
Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem in trganje. Steklenica 14 din.
Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih-,
16 din.
Z n živ i ¡n o :
»Bosulii\«-svečice zoper sramnično vnetje in jalovost krav in telic. Z zdravniškim navodilom 30 diru
Sadn:karev zdravilni prašek zopeT obclenije prašičev. Izborita preizkušen pri boleznih na prebavilih, zaprtju in. rdečici. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 din.
Hesalin uniči tako' vse uši in bolhe pri domačih živalih. Tuba z navodilom 8 din.
Konjski cvet. Fkiid za mazanje, staro, izborno zdravilo. Steklenica 15 din.
Redilni prah za živino. Škatlja 5 din.
Zdravilno maziio za živali. CeM rane in	suši hraste. Tub»
10 din.
Za vse te iizde'ke zahvale na razpolago!	V zalogi vsa druga zdravila! Izdeluje :.n razpošilja z	navodili samo
lekarna MR. STANKO HOČEVAR, Vrhnika 101
Vse kar pob^uiJe
Q	za sebe, svojo
v^ 231	družino, sv-, je
prijatelje naj-lepšo slatnino in meb.nino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dilje apaiate sa britje in rezanje las, nože, škarje, dote za cigarete, denarnice, list-aice, godal« in najrazličnejše prakti£ae predmete morete kut"U bin vsakega rizika, Icir Vam se nepovsečao takoj na željo zamenja s d ugim. Preglejte bogato ilustro* vani divot cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovna tvrdke H. Suttner v Ljubljani St. 992.
Kadar pridete v Celje
tu pi*<?m> nakupit« manufnVturno blago, obleke, ud* <
•r»]ae, «fltjte si velikansko z/vlogo bl«ga in fod«lkov p/i
„Amerikancu"
Glavmt trg, pd Tam! cerkri. tw prodaja najouicjts, Suer fant »«*tiu> y -mnm, K« ««Mte «m»«rja pročl
UlO
nnniinnnnnrnnnnrinnnr :nmmi r i h n •
Pozor!
□a±oc Pozor
Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da je 4*> spela večja množina lepega
volnenega sukna
za ženslce in moške obleke. V zalogi imam vse v maau* fakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga goto*ii moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih — Cene najnižje! — Solidna postrežba! — Pri nakupu i«s 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — Se priporočam najuljudneje
IVAN MASTNAK
Kralja Petra cestu 15.
Hj	..¡•■-.iuSVi'^.-.^
M	' I I IIHIIIIMIIUII si
Paložite denar le pri
«s»,r
tu..
m
Ljudski posojilnici
ceiiojsa
m
5 m «F^roBl i oeoniess %mm
n
.lt.i* .k <*■
SCanfcr!e?a ulica 4
Ar«- i	/
po'eg davkarije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se ; na ugodneje obrestuje.,
Rentni io invalidni davek plačuje popojDnir»
Posojila po najnižji obrestni meri.
W:
m
&
Si
n m m m is r
■ BBBBBBHCZBBBBBBBflBBii

H*	«V«	|
ajcenejss nakup
niffi» fakturnega blag» Van* nuditi
Brata SUMER, Celje
Glasni trg 8.

Cujte!	Glejtel
Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tara v trgovini Šumerjevi se blago jako j»o ceni dobi. — Za obilen obisk se uijudno priporočam.
MARTIN SUMER, KONJICE
S
juuuule j
Najbolj* in najvarneje naložite svoj denar pri
OKRAJNI POSOJILNICI Y LJUTOMERU
ki obrestuje hranilne vloge navadne po 6%, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knj%# drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsi a» kaiila. — Tekoči računi.
Vztrajna Palma-kaučuk pete in podplati m napravljeni iz najbolje surovine, varujejo Vaše obu-»9S0, «o trikrat trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam <4ast]č«n hod. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.	202

ARGUS je naš najboljši domaii obveščevalni zavod
ARGUS ima v vseh mestih zar.esljive poverjeni!«
ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o »t«« nju denarnih zavodov, trgovsko-industrijr ekih podvzetjih in zasebnih oseb
ARGUS-ove informacij« so vedno točne, feSrpav in hitre
ARGUS se nahaja * Vufca Karadžiča idiea 0, Beograd
ARGUS-ov telefoni 6-2ŽS» Lrzojavni naslov: Aiftsc.
Priporoča se
Tiskarna sy, Cirila 7 Mariboru.
Z a, poljftke kx>iže
si mnogi želijo Kristusov« podob« (korpmtj. Da ustreie ljudem, jih je oskrbela Tiskamo «v. Cirila v Maribora, kjer se dobijo po sled«« tenah: 65 cm vehki po 550 din., 75 «j» velUd po 600 din, 80 cm veliki po 700 te B00 din, 90 cm veliki po 800 din, 100 «ns vassd po 050 din. in po 1280 din, 120 s» valški po 1700 di».
Stoiasejki
i W'eno podobo (korpusom) stanejo: 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 9G dta, 30 on po 77i n 100 din, 35 em po ia 115 din.. M) «m po 140 din,
Stenski ls:x»l£i
s	podobo stanejo v raznih
po 4, 18, 18 te 2* din.
BtoJeSI krizi
a Sovinasto podobo stanejo v raznih relilcsli!:
te tepeljavah po 23, 24, 28, 30 in 36 din» Espdjava je zelo okusna in solidna ter se topži prihoro&at da si veni; kdor fciže potrebuje, {«to kupi v Ti»karr< «v. Čira« t i&ariborj.
§ c,.
ZA POMLAD
od i. marca 1926
reklamna prodaja
KARO čevljev
vseh vrst
z 10% popusta
garantirano neizpremetijena priznano najboljša kvaliteta
,KARO'
MARIBOR Koroška cesta 19
i»lož JL "fcc*
saajto©ljfie in najvapnejfie

pn
b:
| Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru,
Stolna ulica it. S
lllhl
:,3
Stolna ulica ll g
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6%. aa trimesečno odpoved po 8%.
m m
m
B
B
□
PHHHHM*
Oglasi ia retlamni »
Voršiča naslednik
Vinko Kofacii
^irib»rs Slfmž&o» trg 16
spreiema oglas»» po origi iiuinih časopisnih tarifah zr vse tu- in inoremske ča sopise in revije.
Zahtevajte brezplačna pt jasnila in reklamne načrte
Mfc»fctH*f<X
Zadružna gospodarska banka d. i
^Tctnrrrriirrrainirc
P
m.
PodriižnKcii Marifeior.
V lastui, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškanska
eerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vloc na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec sreči drl mzr. loterije
m

1


Leli
Kj
LsiS.
Prva žebljarska in žeiezoobrina zadrug v Kropi m Kamni gorici
£1
t^j
u
Pisma: žebljarska zadruge Kropa (Jugoslavija).	Telefon mterurban Podnarl.	Brav/avke: Zadruga Kro^<a. rg
Zeblfl ia normain« «n «skotim« železnice, iebiti m »«dje, črni ali nocir kani, žeblji za sgradbe, le« i. t. d,, žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. [3 Železne b»ai\e. Zobje «i hrane. Kljuke ra p»dobe zid, cevi, ilebe L t dL Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice aa tenderje, kotle, sode, mostov«, plo-čenino, kolesa i. t d. Vijačni čepi. Verige. hdeSuje iahke tr«nsiAisi,e, popravlja strekov.ij-Jško gozdarske stroj« i»\ opreme za vodne žage in mline.
Vsf v nnSo stroko spadajoči železni izdelki po vzorih En rafceh n^-encie.	flust.ovmu ceniki n» razpolago! — Prodaja se samo na debeln Ugovcem.
/


f Stana.
'T '	. '• "" • ¡*" .-«MS
simrnsa eospoiJAJi.
■	4 «ure« 10%
Velepražarna kave Meznaric Rado, Haribor,
Glavni tri Stev. 21,
m
•najavi: Becnarifi Maribor.
Trgovci, zahteval!© Donudbel
Telefoa Intarorbaa RS,
m i
Dežni plašči (pa aniiani ceni), pertf«, čevlji e»i se kop«]» najugodbef« pri
JAKOBU LAH
M<nib«f, sam« Glavni trj 2-
i« m ve, i» aa v trgovini
JQS, PIRICH
KARIBOK, il«iuudkMn S prevzan* v»«k<rrretM sarova ko*a u iadaUva S^rajag« asaja, poiplataaga aaaja, — blaak ia toksa. Prodaj» pa
aajaižjik kreakoakaraataik
ceaak vsa vrata uaaja. Laatai
teielek. Nakup aurovik kos vsek vrel po aajkoliUk iaa£ aih ceaak.
edin« aajbaljši
Telefon 913
Šivalni sttoli In kote» m ie
Josip Petelinc-8
LJublisna
(blizu PreSemovega spomenika ob vodi)
»>mke ¿rlfzner, fldlpr m Ph8ni*
«» rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stw>"i znafnke »Dubied.«
Poidt o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna g-arancija.	Delavnica na razpolaga.
ZLATOROG
terpentinovo milo!
Ta
aeprekasljlvm sestava aafla ia ter-peatiaa vsebuje pristna »lat»!

se pni
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA Y LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
bi je edina te vrste.
Dunajska cesta 17
Podružnice: Celje, Breg 83; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, KorošČeva ulica 15 in S^lit, Ulica 11. puka.
"«TTi*5ini I! n lf«fi'a]ri'!l nIMr||»IM«9i*I!m



0[=]G

i i I
ORAMO RAZPBO
14 DNE



AHA parov ženskih čevljev •IIIlir po strašno nizki ceni.
Prodajamo od £5. februarja
1
1
I
1 3 I 1 S
II
nn !!1
I
iz svilenega atlasa .... Din 129 —
iz ševroja.......Din 129'—
iz boksa.......Din 129'—
iz ševroja....... Din 169*—
iz boksa.......Din 169*—
iz laka.......Din. 199'-
PRIDITE IBT KUPITE!
J
1 ¡1
D&ig




■ I .mare j |	|
■M
juaAjr; llu.4TiL* «v. lun/.» * ¿««vOon, pm?siavmJt: keo iisroM. jnMio-voAJa * titturibnc— <t>«-«iau*j i«i»us	M *w>woxm.
hd*j*tei}; g.aut .icij	flaiijKHijarja«,	«vrnili &mks£ tSui»», mvgimu S HL«®«®»*