Razmere na dunajskem vseuciliscu. (Dopis iz visokciolskih krogov.) Lepe misli smo imeli o dunajski nAlma materi", ko smo še namreč trgali hlače po gimnazijah. Zakaj pa danes ni več tako, bodo pa eenjeni čitatelji takoj zvedeli. Gospodar dunajskega vseučilišča ni rektor niti vseučiliščni senat, arapak gospodarji so nemško-nacionalni burši. Razdeljeni so na celo vrsto društev s samimi pangermanskimi imeni. Kadar nastopijo oficialno, imajo na glavi pisane čepice, kadar pa jih srbi koža, imajo v rokah palice, tolkače. Oe se izda parola: BDanes na univerzo s čepicami!" pridejo kot en Hiož s čepieami, če se pa reče s tolkači, pa puste čepice doma in pridejo s tolkači. Da se pa pri vsem svojem »viteštvu" ne morejo zdržati, da ne bi tudi kaj prepovedanega vtaknili v žep, nam pričajo razni ,totšlegarji ali pa revolverji, ki leže po končanih pretepih po avli, kot na obligatnem bojnem torišču dunajske univerze. Izzivanja nenemških dijakov in pa kravale v malem obsegu prirejajo vsak teden. Dvakrat so pa stopili v večjo akcijo: okrog Vseh svetov z judi io pa 23. novembra. Prvikrat sta se sprla en jud in pa en nemški burš. Prvi je drngega zaradi razžaljenja pozval na dvoboj. Kot odgovor na to so čakali bnrši drugega dne jude, prihajajoče posamezno od predavanj, in jih klofutali. Nato so drugega dne zasedli judje rampo, (dohod k vseučilišču) in niso pustili nobenega naeionalea na vseučilišče. To pa je silno razkačilo Nemce. Proti deseti uri jih je primarširalo kakih 2000 v sklenjenih vrstah pred rampo in jo naskočilo. Po dveurnem boju so bili Izraelovi sinoTi pregnani z rampe, s katere se je oglasila takoj BDie Waeht am Rhein", »Hast du gesehen den kleinen Hund" itd., reševaluo društvo je odpeljalo 27 ranjencev in čast je bila rešena! nKaj pa policija?" bi vprašal mogoče čitatelj. Ej, prijatelj, to pa je jako pereče vprašanje; nemških nacionalcev ni bilo nič aretiranib, pač pa polno judov! Drugič pa so stopili burši v prav krvavo akcijo 23. novembra. Sedeli smo pri predavaoju. Kar se odpro vrata. ,Deutsche hinaus, Italiener!" Le malo se jih je odzvalo klica — ker nas je bilo le malo! Po predavanju pa hitimo v avlo. Noter že nismo ?eč mogli. Do dvatisočglava množica se je porivala semintja — enaka morskim valovom. Bazločili srao dobro dve skupini: manjša, 150—200 glav broječa četa, stoječa v kotu z Dantejevimi znaki na prsih, vročih, ognjevitih pogledov in ožganih obrazov. Skrajna odločnost se jim je brala iz njih. Njim nasproti pa do 1500 glava množica s frankfurtarieami, z izzivajočim, moči iu števila se zavedajočim pogledom. Pedeli (vseuč. sluge) naskočijo oba vulkana. Kar zavre klic kot iz enega grla: ^Evrira 1'universita italiana in Trieste!" Nemci se razburijo in grozeče pritisnejo proti mali četi, posamezniki se že ztnerjajo in klofutajo. Tu pa zadoni nDie Wacht am Bhein". Nemci se odkrijejo, Lahi pa odgovore z Garibaldijevo bimno. Še niso zamrli poslednji pevski glasovi, ko se zasliši rezko pokanje palic — Nemei so naskočili Italijane, tolkači so stopili v akeijo. Prvi naskok so Lahi srečno odbili, kar le zdraži velikansko premoč Nemcev. Z tso divjostjo planejo še enkrat na Lahe — ti začnejo omagovati. Tu pade eden, tam zopet drugi. Tedaj pa zadone streli, streli na vseučilišču, tovariša proti to?arišu — kot bi trenil omahnejo roke, lica preblede, Nemci odskočijo. Vse 6uti, da se je zgodilo nekaj, kar bi se ne smelo zgoditi. Lahi dobe prost odhod. V tem trenutku pa vdere policija z golimi sabljami na vseučilišče in začne svoje delo, toda šele tedaj, ko je krog 50 akademikov obstreljenih in do krvi stepenih! Slovani nismo posegli v boj, ampak smo gledaii od strani, kako se akademiki dveh ^visoko" kulturnih narodov pobijajo kot psi. Dunajska ,Alma mater", ki bi morala biti kot najvišji kulturni zavod moderne države visoko vzvišena nad takimi brutalnimi izbruhi, ta rAltna mater" je onečaščena s streli in s krvjo svojih lastnih sinov. Zadnjič je tekla laško-aemška kri, kdo pa nam garantira, da ne bi v bližnji bodočnosti ue tekla slovenska? In mi Slovani, ki smo se vpisali v »Alma mater", smo se vpisali zato, da študiramo, ne pa da se pretepamo ali da bi gledali druge, kako se pretepavajo. Sedaj so zaprli univerzo na nedoločen 6as in sistirali vsa predavanja. Nihče ne sme na univerzo. Oemu pa smo potem na Dunaju? Jako dobro izpričevalo za vlado, našo slavno avstrijsko vlado, ki ne preskrbi, da bi mogli kot svobodni državljani svobodno vršiti svoje dolžnosti! Nemški nacionalci so sklenili, da bodo demonstrirali pred menso ia provzročevali kravale, ako se takoj ne zapre. V mensi obedujejo večinoma nenemški dijaki za znižano ceno, med njimi dve tretjini slovenskih visokošoleev. In visokošolska oblast je lepo kapitulirala pred burši in z veseljem zaprla menso. S tem je tiste dijake, ki niso gmotno dobro podprti, obsodila na nemilosrdno stradanje. Sedaj čutimo prav živo, kako potrebno bi bilo sloven8ko vseu6ilišče. Lahi bodo gotovo dobili svoje vseučilišče; Slovenei si moramo zapomniti, če ga dobe Lahi, da so ga izsilili z revolverji v rokah!