kulturno - politično glasilo \j$i eralizma in marksizma. Kot že v ne tetih primerih, je Previdnost izbrala mali in neznatni svet in oh brezprimerni veri tr ‘h otrok ustvarila čudež sredi evropske celine: državo v kulturnem in gospodarskem procvitu, ukoreninjenem v živem, dejavnem krščanstvu vsega ljudstva, srečno do novino zadovoljnega ljudstva sredi vsesplošnega razkroja. Izza Fatime leta 1917 sveti nad razkrajajočo sc Evropo luč preroške Materine obljube: Rusija sc bo spreobrnila! Spreobr lila po molitvi! Prošnja sivolasega ruskega modrijana — katoličana Vladimirja Solovjeva, naj bi apostol-prvak tretjič utelesil živo krščanstvo Kristusove Cerkve v slovan ;kih narodih in tako rešil umirajočo evropsko celino grozečega pogina — prošnja, izgovorjena pred dobrim petdesetletjem sretli Moskve — je s fatimsko obljubo našla svoje najveličastnejše dopolnilo. Izza Solovjevih let in fatimske obljube hiti molitev neštetih k nebu in prosi usmi Ijcnja. Izza štiridesetih let do naših dni molijo k Očetu vsega stvarstva z žrtvijo in trpljenjem predvsem slovanska ljudstva. Škofje, duhovniki in verniki romajo preganjani po zlohotnih, brezbožnih režimih v zapore in na morišča, tisoči in stotisoči vernikov izgubljajo za svojo zvestobo veri in Cerkvi svobodo. Milijoni so obsojeni v molk in bridko trpljenje zapoitavljanja in prezira po brezbožnih režimih. Ali ni to neizmerno trpljenje sto milijonske množi :e sredi Evrope in ob robu Evrope najpre-tresljivejša notranja povezanost z Bogom in Stvarnikom? Ali ni to dolgo in bridko trpljenje najdejavnejša molitev k Bogu, mj reši Evropo, ki je bila nekoč središče živega krščanstva, j>ogina in propasti? Ali ni ta nepretrgana žrtev posebno slovanskih ljudstev veličastno pritrdilo fatimski obljubi? V najtežjih žrtvah, v molku in samoti zorijo v Evropi slovanska ljudstva za svojo veliko evrop. poslanstvo, v trpljenju in molitvi se pripravljajo na trenut°k, ko bodo z živim krščanstvom vrnili kulturno umirajočim germanskim in romanskim narodom pred tisočletjem davnim njihovim prednikom izkazano dobroto posr -dovanja Kristusovega nauka. Tudi koroška Slovenija je včlenjena v veliki proces sretli bolesti in bridkosti se porajajočega novega kontinenta. Številnim rodoljubom in domoljubom naše domovine se danes nudi edinstven dokaz, da je t.i kos domovine med Karavankami in jezeri, med Savinjo in Svinjo bolj kot kedaj živ člen slovenskega in slovanskega kulturnega življenja. Koroška Slovenija je bila že nekoč z'belka slovenske kulturnosti. Tod je deloval in pridigal prvi slovenski škof velikcgt koncepta, Anton Martin Slomšek. Toti je iz.šlo prvo zbrano pravilo slovenskega pi .menega jezika, Janežičeva slovnica. Tod je prenavljala usmerjala in vodila slovensko kuiturno življenje matica slovenske kulture — družba sv. Mohorja. Knežji kamen nekdanjih slovenskih vojvod je ostal zaseden do zadnjega stoletja, že veliki Prešeren, Cankar in Župančič so mu zapeli svojo pesem. Koroška Slovenija ostaja zibelka sloveaske kulturnosti v današnji dan. Kolikšen kulturni čudež se je dogodil na teh tleh v zadnjih mesecih! Zaverovali smo mi mali in neznatni v to, da lahko prisedemo k mizi z nazorno zapeljanimi brati in l>omo spet ena družina. Verjeli smo spričo pičlega njihovega števila v možnost iskrenega sporazuma, spričo silne narodne tradicije v širokogrudnost njihovih namer. Danes se zliva od njihove strani na nas blato klevetanja najostrejših očitkov in najzlobnej-ših obrekovanj. Verovati moramo danes v to: tudi takega nizkotnega dejanja je zmožna slovenska duša! Ker smo hoteli stv iren, iskren sporazum in odklonili kratkovidno politično igračkanje, smo danes v n>ihovih očeh špijoni, izdajalci, samozvanci. Trpko, a potrebno je tudi to naše zorenje, ker nas enoumno vodi v spoznanje, da je tudi koroška Slovenija živ člen slovenske, slovanske in evropske kulturnosti, to je borbe in napora za novi, lepši obraz naše male in velike domovine. Ob tem spoznanju se mi koroški Slovenci zavestno uvrščamo na Kristusovo stran, k Materi iz Fatime, v milijonske vrste danes še trpečih in v žrtvah zorečih slovanskih ljudstev, v tabor nove, krščanske Evrope, ki bo po nas Slovanih zaživela v tretjič iz Kristusove ljubezni in pravice. Predstoječe volitve so samo prehodna preizkušnja naše zvestobe, program te zvestobe bomo izvajali po volitvah s še bolj strnjeno voljo in s še večjo požrtvovalnostjo. V izbiri med Kristom in Antikristom voli koroška Slovenija strnjeno in odločno Krista in dokazuje s tem svojo najožjo povezanost s predniki minulih stoletij. Koroška Slovenija, nekoč zibelka slovenske kulturnosti, postaja tako vnovič zibelka resnično slovenskega življenja in hotenja! Tako vršimo svoje južnoslovansko in slovansko, svoje evropsko poslanstvo! Minulo soboto in nedeljo so zborovali rojaki ožjega okoliša sivolasega kralja Matjaža v skalnati Peci — Štebjani in Globa ani. V gostilni pri Ilgoveu je bilo zbranih okrog 60 gospodarjev, v Šteklovi gostil li v Globasnici pa ves naš narodno-zavedni moški svet. Čutilo se je na zborovalcih, da vedo, da s svojima shodoma zaključujejo javna predvolilna zborovanja Krščanske demokratske stranke. Zborovanji statfzzveneli v veličasten poziv vsej naši domovini od Sm ahorja do Pliberka, naj ob volitvah ljubosumno varuje svoje krščansko in slovensko dostojanstvo. Govornik KDS je svoja izvajanja iznaTal iz lepega strankinega naslova: „Naš narod je krščanski in v demokratični državi, v kateri odločuje o svoji usodi narod sam, je zato njegov glas božji glas. Dne 22. februarja bo izpovedal jasno in enoumno pred vso javnostjo, da odločno odklanja vsakršno vnašanje socialistično-komunističnih in nemš .o-liberalnih vplivov v svojo narodno družino. Naše ljudstvo ne bo nikdar pripustilo, da bi brezvestni in neznačajni /voditelji narodno voljo potvarjali in poniževali v sredstvo temnih satanskih sil. i Zlorabljena narodna volja bi mora’a izzveneti v potoke krvi in suženjstva.” Nenavadno živahni sledeči razgovor je jasno oblikoval notranje-narodne naše nujnosti: Delovanje prosvetnih društev in Prosvetne zveze mora s]>et postati načelno katoliško. Katoliški idealizem edini je osnova vsakršnega kulturno-obrambnega dela. Naše gospodarske in zadružne ustanove ne smejo zapadati v breznačelnost, marveč morajo vse svoje strokovno delo usidrati v idejnost živega krščanstva, kakršnega izpoveduje narod v vsem svojem žit ju in bitju. To bo prva programna točka našega novega političnega predstavništva, ki mu bo ljudstvo ob volitvah dalo svojo zaupnico. Naš odnos do naroda-soseda je istotako narekovan iz naših krščanskih načel: Tudi v slovenskem narodu se razodeva božja stvariteljska sila. Narodna zvestoba je enakopravna državljanski zvestobi. Kdor jo krši ali ovira, je sovražnik našega naroda. Kdor jo potrjuje in podpira, je naš p ijatelj. Neomajna v zvestobi Bogu, narodu i i domu bo koroška Slovenija to svojo politično voljo 22. februarja potrdila in voli a svojo Krščansko demokratsko stranko KRATKfc t S T l Avstrijska vlada je dobila od švicarske bančne skupine kredit v znesku 36 milijonov švicarskih frankov (= 215 milijonov šilingov) po 4 pol odst., plačljivo v 10 obrokih od 1. julija 1954 dalje. S tem posojilom bodo uredili telefonske naprave. Zvezna vlada je izdelala načrt o gradnji avto-ceste z Dunaja v Salzburg. Cesta naj bi bila gotova v petih letih, skupni stroški bi znašli dve milijardi šilingov, zaposlenih pa bi bilo 77.000 delavcev. Predpi i za osebni promet med Avstrijo in Nemčijo so znatno olajšani, ker izdajajo nemški obmejni uradniki Avstrijcem z veljavnim potnim listom na meji brezplačni vizum. Predsednik Eisenhosvcr je odbil prošnjo atomskih vohunov, zakoncev Rosenberg, za pomilostitev. Verjetno bosta zakonca Rosenberg usmrčena v nekaj tednih. Na Poljskem je s posebnim zakonom odredila vlada, da mora v bodoče vsako imenovanje škofa odobriti osrednja vlada in v ako imenovanje župnikov pokrajinske vlade. Vsi cerkveni dostojanstveniki pa morajo izreči pred ministrom za verske zadeve udanostno izjavo. Zaradi pomanjkanja živil in zaradi strogih predpisov v oddaji kmetijskih pridelkov ter zaradi prisilnega vstopa kmetov v vaške kolhoze oziroma zadruge, beži vsak dan večje število tudi kmečkega prebivalstva iz Vzhodne Nemčije. Vzhodna Anglija in Holandska sta spet v veliki nevarnosti, da večje dele obrežnega ozemlja preplavijo morski valovi, ki grozijo predreti obrežne branike in nasipe. Potres, kakor ga še ne poznajo v zgodovini Perzije, je popolnoma uničil 300 km od glavnega mesta kraj Torrud. Pod razvalinami hiš je okrog 1.500 mrtvih prebivalcev tega kraja. V predmestju glavnega japonskega mesta, v Tokio, je bilo v neki tovarni pri eksploziji ubitih 23 oseb, 45 težje ranjenih in 145 hiš v bližini tovarne je bilo močno poškodovanih. Komunistični »Vestnik" Vas poziva na odločitev: Ali STEINACHER ali WEDENIG Mi Slovenci pa Vam kličemo: Ne STEINACHER in ne WEDENIG Mi Slovenci volimo brez izjeme HtSCtifoSlut AiHUiktQtslt(l StMMdtG! Politični teden Po svetu. . Iz Evrope sta se vrnila v Ameriko s svojega desetdnevnega potovanja ameriški zunanji minister John Poster Dulles in posebni pooblaščenec ameriške vlade za vzajemno pomoč Harold Stassen. Takoj po svojem povratku sta poročala predsedniku Eisen-howerju in pa ameriškemu senatu. Verjetno sta vsaj do gotove mere izdelala tudi predloge o pogojih nadaljne pomoči, četudi ni o tem mogoče zvedeti kaj natančnega. Predvsem sta v svojih izjavah poudarjala oba ameriška politika, da morajo pri evropski obnovi in pri organizaciji evropske obrambe sodelovati predvsem evropski narodi sami. Amerika jim svoje pomoči ne bo vsilila. Ako bi evropski narodi ne hoteli v doglednem času sprejeti zakonov o evropski armadi, bi morala Amerika spremeniti svojo politiko v Evropi. To pa se pravi z drugimi besedami: Amerika je pripravljena pomagati še naprej v isti alf pa še v povečani meri kakor doslej, vendar pa samo pod pogojem, da tudi evropski narodi sami nekaj zrtviljejo. Da bi Amerikanci dajali pomoč kar tjavdan, tisti časi so minili. O evropski zvezi Ko je bila v maju leta 1952 v osnutku sprejeta pogodba o evropski obrambni zvezi, so na splošno računali, da bodo evropski parlamenti odobrili to pogodbo v pol leta. Vendar pa je minilo že devet mesecev in bliža se mesec april, ko bo v Parizu zasedanje zunanjih ministrov držav Atlantske zveze. V Parizu bi naj takrat izdelali tudi nadaljni program o oborožitvi držav Atlantske zveze. Pri tem pa so države Atlantske zveze odvisne v veliki meri od ameriške pomoči. Te pomoči pa ameriški kongres ne bo dal, ako do takrat ne bodo sprejeli evropski parlamenti zakona o evropski obrambni zvezi. Da bi dosegla sprejem te pogodbe v francoskem parlamentu, je francoska vlada predlagala nekatere spie-membe v tej pogodbi. Je pa seveda vprašanje, če bodo Amerikanci na te spremembe pristali. Vsa ta vprašanja in še druga, ki ovirajo enoten nastop evropskih narodov, bodo reševali na sestankih številnih evropskih politikov, ki bodo potovali prihodnje mesece v Ameriko. Svoj obisk so tam že napovedali Francozi in tudi italijanski ministrski predsednik odpotuje v Ameriko sredi meseca marca. Ta se bo gotovo razgovarjal tudi o ureditvi tržaškega vprašanja in o ureditvi razmer z Jugoslavijo. Amerikanci bodo vsekakor želeli čimprej doseči prijateljsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Carinske meje — padajo Dober znak prijateljstva in skupnega dela evropskih narodov je začetek poslovanja evropske montanske zveze. Dne 10. februarja ni bilo več carinskih mej za premog in železo med deželami montanske zveze, kar bo gotovo zelo mnogo doprineslo do poenotenja evropskega trga in do odprave ovir trgovske izmenjave blaga med evropskimi državami. Res da je to šele začetek, toda nadaljevanje e že lažje. Sporazum — in spor Do pomirjenja v severni Afriki je gotovo prispevala pogodba med britansko in egiptovsko vlado zaradi ureditve vprašanja Sudana. To notranje-afriško deželo so upravljali po pogodbi iz leta 1899 Angleži. Egipčani so zahtevali združitev Sudana, ki ima 8 milijonov prebivalcev, z Egiptom. Po novi pogodbi bodo v Sudanu v kratkem svobodne volitve, po treh letih delne 'samouprave pa naj bi Sudanci sami odločili o »voji državni usodi. ' Vsled protijudovskih procesov v Sovjetski zvezi in v državah, ki so odvisne od nje, je prišlo najpreje do demonstracij proti Sovjetski zvezi v Izraelu. Končno je dne 9. februarja eksplodirala bomba v sovjetskem poslaništvu v Tel Aviv-u (glavno mesto Izraela). Zato je sovjetsko zunanje ministrstvo sporočilo izraelskemu poslaniku v Moskvi, da prekinja Sovjetska zveza diplometske zveze z Izraelom. .. in pri nas v Avstriji Predno pieidcmo na notranjo avstrijsko politiko, moramo omeniti, da so bila pogajanja za sklenitev avstrijske državne pogodbe v Londonu prekinjena po breuspešni 2G0. seji. Na tej seji je sovjetski zastopnik Gromiko trdovratno zahteval, da morajo najpreje zapadni zavezniki umakniti svoj predlog o skrajšani avstrijski državni pogodbi. Sele ko bodo to storili, je mogoče nadaljevati s pogajanji in to na podlagi prvotnega osnutka o avstrijski državni pogodbi. Vsaj za nekaj tednov so sedaj pogajanja odložena in medtem bodo zapadni zavezniki sklepali, ali naj ugodijo zahtevi Sovjetske zveze. Za ta pogajanja v Londonu pa se danes že skoraj nikdo več ne /meni dosti. Saj se ta pogajanja vlečejo brez konca in tudi nikdo na konec ne veruje. Razen tega pa imajo Avstrijci doma volitve pred durmi, ki jih bolj zanimajo, kakor pa avstrijska državna pogodba. Saj tam ne morejo sami soodločati, medtem ko morejo, in to še odločilno, vplivati "a izid volitev. Predvolilna doba je za letošnje volitve vse do zadnjega tedna potekal,, še razmeroma mirno in moramo reči, tudi še dosti stvarno. Obe največji stranki sta se ncer napadali na svojih volilnih shodih in tudi v časopisju, vendar pa še v dosti dostojni obliki. Preveč surovih osebnih napadov ni bilo. Rente, rente ... Kakor je bilo že takoj v začetku volilne dobe predvideti, je bil ves volilni boj tokrat izredno enostranski. Gilial se je samo okrog dokazovanja o rentah, o brezposelnosti in zaposlitvi, o stalnosti šilinga in o njegovi plačilni vrednosti. Kdor je ta boj pazljivo zaslcd val, ta je moral končno le priti do jrrep. ičanja, pa tudi če je pristaš socialistične stranke, da le ni take nevarnosti za rente. Moral je priti do prepričanja, da so rente končno le posledica vplačevanja in zbiranja denarja skozi dolgo vrsto let vsakega zavart vanca. Ta pa teh prispevkov ne plačuje socialistični stranki, ampak državnim zavarovalnim zavodom in od teh državnih zavarovalnih zavodov mora nato tudi dobiti, ko za delo obnemore, izplačevanje me ečne rente. To rento mu garantira država, ne kaka stian-ka in tudi ne socialistična stranka. O tem so gotovo prepričani tudi oni socialistični govorniki sami. ki so po shodih govorili >> nevarnosti za rente. Nedostojen volilni boj Ko smo preje rekli, da je bil volilni boj med obema velikima strankama še na dosti dostojni višini, pa ne moremo tega trditi za nekatere maniše skupine. Navajeni smo že, da komuni tična stranka ne pozna nobenega ozira ne na levo ne na desno in da se pri propagandi tudi ne ustavi ne pred družino ne pred osebno častjo in dobrim imenom svojega idejnega nasprotnika. Ko se ie naša koroška demokratična fronta spr- Zadnjih pet tednov je bil kot prireditev Kmečke gospodarske zveze v Narodnem domu v Dobrli vesi kuharski tečaj. Tečaj sta vodili Marta in Micka, gospodična Milka pa je imela vrhovno vodstvo in je pripravila tudi zaključno prireditev na pustno nedeljo. Že leta sem dvorana Prosvetnega doma m bila tako do zadnjega kotička zasedena kakor tokrat. Možje in žene in mladina so napolnili prostorno dvorano. Tečajnice so v ljubkih nošah prišle na oder in tam s svojim petjem, rajanjem in raznimi prizori zabavale številno občinstvo. Kakor vse druge Milkine prireditve, je bila tudi ta prvovrstno pripravljena. Občinstvo je posamezne prizore nagradilo z burnim aplavzom. Na prireditvi so prvič nastopili tudi gos- la s kominformsko komunistično stranko, je bil mogoče kdo prepričan, da bo privzela s tem vsaj nekaj zapadne olike. Toda ne, v besedah se je sprla s kominfor-mom, v dejanjih pa je ostala vsaj taka ali pa še slabša. Že celo leto se je pripravljala Demokratična fronta na volitve s takimi načini in s takimi sredstvi osebnega napadanja, kakor jih Slovenci niti v času naj-hujših političnih bojev niso poznali. Zlasti pa so bili taki načini političnega boja neznani na Koroškem. Zato pa ni čudno, da so vsi pošteni Slovenci obrnili hrlzet Demokratični fronti in tudi nočejo upoštevati navodila, naj bi volili pri volitvah dne 22. februarja nemško socialistično stranko. Saj ta ni imela vseh osem let po vojni za Slovence na Koroškem nobene dobre besede, še manj pa dobrih dejanj. Le včasih kakšno puhlo obljubo. Kaj je socialistična stranka? Tudi ni res, da bi socialistična stranka do egla boljše odnose.med Avstrijo in Jugoslavijo. Tako je narekovala mednarodna smer zunanje politike in socialistična stranka je kot vladna stranka v Avstriji bila prisiljena, da dela na izboljšanju med obema sosednjima državama. Ni to prav ni-kak privilegij in nobena zasluga socialistične stranke in ne bo tudi ne za naprej. Zakaj pa že preje ni tega napravila, zakaj so bile zastrupljene razmere toliko let? Se enkrat poudarimo, izboljšanje razmer med obema sosednjima državama ni zasluga socialistične stranke in ne bo tudi ne zanaprej. Zakaj razmere bodo take, kakor bodo to narekovali zunanjepolitični dogodki. Ker torej socialistična stranka: Ne odloča o tem in ne bo odločala o tem, ali bo kdo dobil rento in če bo obdržal rento, saj to je naloga države. Ne odloča in ne bo odločala o tem, kakšni bodo odnosi med obema sosednjima norodoma in državama, o tem odločajo zunanje-politični vidiki svetovne politike. Socialistična stranka je proti našim krščanskim načelom, kar dokazujejo izjave vodilnih politikov socialistične stranke in pisanje vodilnih ča »opisov socialistične stranke. Socialistična stranka je bila in je proti našim narodnostnim zahtevam. Na obljube in lepe besede nič ne damo. Dejstva pa kažejo, da je še celo v predvolilnem ča,u proti določilom obstoječe odredbe — torej protizakonito — zmanjšal sam deželni glavar in predsednik socialistične stranke na šolah v Velikovcu pouk slovenščine od treh nr tedensko na eno uro tedensko. Danes je storil to v Velikov.u. jutri bo kaj takega stori! v Železni Kapli, nato v 5t.-Jakobu in na šolah v Zilji, končno pa še v Bilčov u. v Seiah in v Globasnici. Zato socialistični stranki ne zaupamo in za njo ne bomo glasovali. GLASOVALI BOMO ZA NASO PR\VO SLOVENSKO IN KRŠČANSKO LISTO, TO JE LISTA Krtfanske tferrokrptske Stanke. lin ki pevci in siier je moški pevski zbor presenetil dvorano z dobro pripravljenim in ubranim petjem, /bor je (Kipel vrsto na-r dnih pesmi in žel živahno priznanje vse dvorane. Z velikim navdušen iem je dvorana pozdravila kuharice na odru, ko so pekle kolač in so jim pomagali Matjažek. Marjan in Milica. Tudi Stefej se je izredno korajžno postavil. Ko je domačin dr. Luka Sienčnik ob kontu prireditve izrazil zahvalo gospodični Milki Hartmanovi /a njen > neumorno delo pri izobraževanju ženske mladine v kuharskih tečajih in kulturnih nrireditvah, je govoril iz srca prav vseh navzočih, saj predobro poznamo Milkino delo skozi desetletja. V svojem neizčrpnem idealizmu je dajala in daje iz svoje bogate zakladnice in če človek vidi njene kulturne prireditve, mora pač ugotoviti, da je vsaka prireditev nekaj posebnega in vsaka prireditev prinaša nekaj novega. Ni čuda, da koroški Slovenci vseh treh dolin poznajo Milkino delo, da so njej za njeno delo hvaležni in tudi poslušajo njene nasvete in navodila. Narod, ki zmore take idealiste iz svoje srede, je zdrav in bo živel in delal, kakor dela naša Milka. V gostilni pri Maleju pa je bila ves dan odprta razstava, ki nam je pokazala dobrote, ki jih je zmogla v zadnjih dneh in večerih kuhinja tečaja. Posebno pozornost so dekleta posvetila zlasti tudi konzerviranju mesa. Že v opoldanskih urah je bila večina razstavljenih predmetov razprodana. Veselimo se lepega uspeha in čestitamo vsem, ki so pomagali k temu uspehu. Posebna zahvala gre tudi Kmečki gospodarski zvezi, ki je tako lepo uspeli tečaj priredila. Preroiki glas velikih siovensk h mo* ŽUPNIK MATEVŽ RAŽUN: »Materializem je vzrok narodne in verske propasti” (v svojem govoru na slavnostnem govoru slovenskih bogoslovcev v Celovcu 1. 1908.) Ob isti priliki je slovesno izjavil dr. Janez Evangelist Krek »Materialistično mišljenje se širi povsod in s tem izgubi materin jezik svoj pomen. Pravijo: Saj (materinski jezik) ni nič drugega kakor občevalno sredstvo. Materializem ne vidi v domu ničesar nrav tvenega, v ljubezni do doma in v pojmu domovine ne vidi nobenega nravnega faktorja. Kjer je dobro, tam si doma. Ves svet je tvoj dom in. kjer dobiš miren kot in polno skledo, tam si doma. Ravno tako materializem trdi, da ni ni-kakega verstva niti večnosti, da ie že samo ta čas, ta doba življenja odločilna in, kar tu u’ijem in si privoščim, to bom imel — s smrtjo se vse konča. Ta naziranja segajo tudi že med ljudstvo in, ker gine idealno mišljenje sploh, gine tudi ljubezen do doma. S spojitvijo DF z SPO se je izkazala stara resmta in izkuSnjo: Kdor prelomi zvestobo Bogu in veri krčanski, ti prelomi zvestobo prtj alt slej tudi narodu. Kajti nedeljiva in nerazdružljiva je enota BOCa — NaROo — £*Ohi VERA IN ZNANOST POSPEŠUJETA SVETOVNI MIR Predsednik urada Ameriške radijske službe, David Sarnoff, je izjavil, da lahko vera in znanost v skupnem delu. kot dve najmočnejši sili omike pospešujeta svetovni mir in brat tvo med narodi. Vera »zmanjšuje zlo zavisti, pohlepa in nestrpnosti”, znanost pa lahko »zmanjšuje fizične težave človeštva, napravi zemljo bolj plodno, ustvari obilje namesto pomanjkanja, odpravi ovire neznanja in nerazumevanja ter lahko vsakemu olepša življenje.” VOLITVE V JUGOSLAVIJI Ker je bila pred kratkim uveljavljena v Jugoslaviji nova ustava, bo sedanji parlament v kratkem razpuščen, sprejel bo samo še nov zakon o volitvah. Te bodo 23. maja in sicer v novo zvezno skupščino in v republiške skupščine. Volitve v svet proizvajalcev pa bodo od 24. do 31. maja. V zvezno skupščino bodo poslaile posamezne republike poslancev: Srbija 116, Hr-vatska 66, Slovenija 24, Bo na in Hercegovina 48, Makedonija 21 in črna gora 7. Razen tega bodo še republiške ljudske skupščine poslale v zvezno skupščino vsaka po K) poslancev, Vojvodina 6 in Kosmet 4 poslance. Ti bodo predstavljali v zvezni skupščini Svet narodov. Zvezni svet bo štel torej 352 poslancev. Svet proizvajalcev bo imel 214 poslancev. Ob svetanem zaklnitku kuharskega teia a v Dobrli vesi Prvi sad prijateljstva med demokratično fronto in socialistično stranko: Predsednik socialistične stranke, deželni glavar VVedenig, je izdal za To je bilo že takoj ob začetku prijateljstva. Kakšne sadove bo rodilo ljudsko štetje odlok, po katerem so Slovenci postali Vindišarji. prijateljstvo po volitvah, ko se ne bo več treba ozirati na volivce. Zato: Socialistični stranki nobenega slovenskega glasu! Laž rodi laž! Nekdaj in danes V komunističnem „Vestniku” smo do sedaj vedno zopet brali, kako škof in ordinariat komandirata Krščansko demokratsko stranko in Narodni svet. Brali smo nami-gavanja, kdo daje denar, ker si pač gospo :lje tovariši okoli »Vestnika” ne morejo predstavljati, da je mogoče organizacijo i.i list vzdrževati tudi s svojim delom in z narodnim idealizmom. V zadnji številki pa so tovariši pogruntali, da mi komandiramo škofa in ordinariat. Nam laikom seve take zadeve okoli ordinariata niso tako dobro znane. Tovariši okoli »Vestnika” pa so bili dve ali celo štiri leta v bogoslovju in bodo že dobro vedeli, kako si danes komandiran in jutri že komandiraš. To prepustimo njim. Mi pa samo ugotovimo eno: Narod je govoril že minuli teden. Dr. Franci Zwit-ner je pač zamislil drugače kakor je prišlo. Računal je, da bo zbor duhovnikov Ciril-metodijskega društva iz Slovenije omamil koroške Slovence in jih pripeljal v naročje socialistične stranke, ki je že minulo poletje ugotovila, da bo požrla Demokratično fronto. Vodstvo fronte je sicer zajadralo v socialistično stranko, kakor je pač bilo od drugod naročeno, volivci pa so dejali, sedaj pa ne moremo in tudi nočemo slediti vodstvu, ki je danes za Stalina, jutri proti Stalinu, danes proti Wede-nigu kot fašistu in reakcionarju, jutri pa za Wedeniga-naprednjaka. Taki skoki so možni samo v pisarni v Gasometergasse, niso pa doma v glavah razsodnih kmetov in delavcev. Bil je res edinstven pojav, da je prišlo iz komunistične države na politično pevsko turnejo 21 slovenskih duhovnikov, da nam Slovencem odprejo oči. Tem nepoučenim duhovnikom pa so koroški Slovenci res odprli oči tako, kakor bi jih jim moral odpreti predsednik Prosvetne zveze, ki je turnejo hotel izpeljati. Prešerna naj bi bili proslavili, tako so jim povedali, tukaj pa je narod odgovoril jasno in odločno, da se tudi na ta način ne pusti slepiti. Dvorane so bile prazne tako v Št. Jakobu kakor v št. Janžu in v škofičah. Prazne dvorane so govorile bolj zgovorno, kakor pa preje gospod prečisti...... SPZ. Na mah so tuai duhovniki uvideli, kako se jih »tovariši” na- farbali in so odpotovali —. Kakor je sicer vsakemu izmed nas vsak slovensKi kulturni obisk dobrodošel, tako odklanjamo vsake limanice komunizma, pa naj si bo tudi v službi naše domače SPOe. Sicer pa se čudimo, da si pusti g. deželni glavar na ta način priganjati volivce. Da »tovariši” prikrijejo to veliko blamažo, morajo seve valiti krivdo na druge in tako sta zopet izdajalec Tischler in emigrant Muri kriva njihove polomije. Ljubljanski radio je celo ugotovil, da je propagandi »Tednika” uspelo preprečiti koncerte slovenskih duhovnikov in so morali ti odpotovati. »Tednik” pa je izšel šele potem, ko so gospodje že odpotovali in tako res ni mogel koncertov preprečiti, kakor tudi ni preprečil potujoče kmetijske šole, kjer so govorniki stali, enako kakor sedaj pevci, v prazni dvorani ali pa pred štirimi poslušalci. Danes lahko zapišemo, da se ne jasni samo na Gurah, marveč se jasni po vsej de-■leli. Narod odpira oči in vidi jasno vso komunistično propagando, kateri niti najvišje kulturne dobrine niso toliko svete, da jih ne bi izrabljala v propagandistične namene za komunizem. Danes koroški Slovenci vidijo, da laž rodi laž in so postali pozorni. »Slovenski vestnik” je zapisal v št. 10 z dne 25. 2. 1947 na strani 3. tudi tole: »Politika vodstva avstrij. socialdemokracije je bila politika kapitulanstva, koketiranja z vsenemško miselnostjo, povezanja z reakcionarnimi silami in na Koroškem politika zanikanja problema koroških Slovencev, ki so ga smatrali že za rešenega celo s samimi nikdar izpolnjenimi obljubami »kulturne avtonomije”; torej so se strinjali v celoti z gospodarskim in političnim zatiranjem koroških Slovencev. Avstrijsko socialdemokratsko vodstvo je bilo že ob koroškem plebiscitu šovinistočno in je ostalo do danes.” V št. 11 z dne 28. 2. 1947 je napisal »Slovenski vestnik” na 3. strani: »Na uradnem dnevu zbornice delavcev in meščanov v Velikovcu 14. marca 1938 je govoril tudi bivši sekretar social-demokrat-ske stranke na Koroškem, današnji predsednik koroške SPOe Wedenig (in današnji koroški deželni glavar ter pokrovitelj prireditev demokratične fronte in njen zaveznik, op. uredništva). V splošno odobravanje navzočih je dejal, da se delavstvo zelo veseli, ker je končno združeno z velikim bratskim rajhom. Poudaril je, da stopa delavstvo novemu pokretu naproti,s simpatijami, čeprav še ni vse v vrstah nacional-so-cializma. Te simpatije pa izražajo zlasti zato, ker »Fiihrer” in državni kancler jamči, da bodo v težko preizkušeni Spodnji Koroški vsi dobili delo in kruha. In še naprej piše »Slov. vestnik”: Dejstva dokazujejo, da je socialdemokratsko vodstvo vedno podpiralo nemški imperializem; da je z istovetenjem nacizma s svojim nacionalnim programom in z izdajo delavskega naprednega gibanja dejansko pomagalo nacizmu; da je v enem žepu nosilo nacistično geslo v »nedeljivi Koroški”, v drugem o samoodločbi, dejansko pa je vedno stalo na pozicijah nemškega imperializma.” Slov. vestnik piše v štev. 59 iz leta 1947 na strani 2.: „V sedanjosti socialistično vodstvo ne more nuditi ničesar razen sodelovanja z vodilno kliko OeVP, poslušno ubogljivost Amerikancem, zmanjšanja življenjskega standarda širokih množic in tudi ne namerava izvesti nobenih resnejših ukrepov, da bi odstranilo naraščajoči gospodarski kaos v Avstriji.” »Slov. vestnik” piše v št. 61 iz leta 1947 na 1. strani pod naslovom »Prazne grožnje g. Wedeniga” tudi tole: »Dne 18. novembra je deželni glavar Koroške VVedenig pokazal svoje pravo lice. Ob razpravi o državljanstvu v deželnem zboru je nastopil z odkritimi grožnjami nasproti našemu narodu. Z vsem poudarkom je izjavil, da bodo s koroškimi Slovenci že obračunali po sklenitvi tako imenovane avstrijske pogodbe.” Moramo priznati, da je »Slovenski vestnik" zelo pravilno označil socialistično stranko in njene voditelje. Slovenci na Koroškem pa ne morejo razumeti, da se je po vsem tem, ko so vendar ostali socialisti taki kakor so bili, Demokratična fronta utopila v nemškem socialističnem morju. Zato pa tudi nikdo od poštenih koroškoh Slovencev Demokratični fronti na tej njeni pogubonostni poti ne bo sledil. Ko se je pa Demokratična fronta utopila v nemškerp socialističnem morju, so ostale na površini le po amezne puhle glave, ki sedaj z vso silo kričijd' in v svojem obupu lažejo, en listič in Krščansko demokratsko stranko na brezpomembno skupino. Vsa slovenska javnost pa ve, da je »Naš tednik” vsaj 100%-no bolj razširjen na Koroškem in to proti plačani naročnini, kakor pa »Vestnik”. Tudi vsa javnost ve, da ima Krščanska stranka več kot 100% več volivcev, kakor pa jih je kdajkoli imela demokratična fronta. 10. Pri »Vestniku” zavestno lažejo, če hočejo pred vso javnostjo trditi, da KDS razen par kuharskih tečajev ni ničesar ustvarila. Vsa javnost pa ve o neprestanem, deloma tudi uspešnem prizadevanju dr. Tischlerja za razširjenje slovenskega pouka na šolah, za nastavitev učiteljev na ljudske in srednje šole. o skrhi za vzgojo študentovskega naraščaja, o zborovanjih in o zbiranju študentov ob počitnicah in o vedno bolj razraščajočem sc prosvetnem gibanju po naših vaseh. Razumemo in tudi vemo iz 1000 in milijonov zgledov prakse vseh komunističnih in sli'n'ti nolcrptov, d-* »O'P1 '/XIif1 j» v-^ke-^a dovoljenega in nedovoljenega orožja, da nasprotnika uničijo. Vouiino vlogo pri tej strategiji pa igra časnikarsko ubijaštvo (Rufmord). Saj pove in izpoveduje te metode boja Demokratične fronte že naslov sam. Fronta je militaristični izraz, ki je v bistvu nasprotje demokracije. Vsak, kdor je bil pri vojakih, pa ve, da v vojaških formacijah ne odloča volja navadnega ljudstva, marveč odločajo maršali, generali, bolj ali manj vplivni oficirji in oficirčki, pa do zadnjega frajtarja. Spričo navedenih dejstev, ki bi se jih dalo še na stotine in stotine razširiti, moremo reči samo, da okrog »Vestnika” zavestno lažejo. — skih kandidatov pomagati nemški socialistični stranki. Tako torej izgleda boj te takozvane demokratične fronte za narodne pravice. Celo preje zelo navdušeni pristaši OF ali DF pravijo: »Ne, nemške stranke pa ne bomo volili!” Ta odločitev D-fronte je pač dokaz, da vidijo v verskem oziru v socialistični stranki isto smer kot jo imajo sami. Že star pregovor pravi: Gliha vkup štriha. Kako pa njihovi podporniki na jugu ravnajo s katoliško Cerkvijo, to pa nam pripovedujejo neštete radio-oddajne postaje. To nam povedo tudi vsi oni, ki prihajajo k nam na Koroško od spodaj na obiske. Za volitve dne 22. februarja opozarjamo zato vse naše ljudi, da tem brezbožnikom ne gredo na lim, vsi volimo Krščansko demokratsko stranko. Zavedni Slovenec ŽVABEK »Kaj takega pa še nisem doživel. Vse mogoče mi je pred prišlo, kaj takega pa še ne,” je rekel nekdo 8. 2. t. 1. Kaj pa je bilo? Ta dan sta se vršila na istem kraju in ob istem času dva politična volilna shoda — SP iu KDS. Govornik SP. je povedal svojim svoje in govornika KDS sta razvijala in utemeljila program KDS. Bog — narod — dom. Poslušalci se nismo razburjali, ampak mirno sledili govornikom. Spoznamo in vemo, da je več vezi, ki nas vežejo v enotnost in skupnost, kakor pa sil, ki nas silijo v nemir in prepir. Zato bomo pri nas volili listo KDS. BISTRICA PRI PLIBERKU Zadnje dni pred volitvami smo postali nekako bolj razburjeni. Razni plakati nam obetajo vse mogoče. Kličejo na volilna zborovanja. Vsak govornik skuša dokazati edino življenjsko pravico svoji stranki. Mi pa vemo, da nas stranke poznajo samo pat* tednov pred volitvami in po volitvah, potem pa južni del od Drave nima svojega zastopnika. Mi pa smo mnenja, da nam bo edino le Krščanska demokratska stranka dala, kar mi potrebujemo. Ne moremo si predstavljati, da bi imela naenkrat g. VVedenig in pa socialdemokratična stranka več zanimanja in razumevanja za slovenske potrebe in zadeve kot pa naš kandidat dr. Joško Tischler, ki se že leta in leta sem bori za slovensko kmetijsko šolo, za dvojezič- SLOVENKE! Zala je ostale zvesta Bogu in domu še v suženjstvu! Tudi ve boste sledile naši Zaii. no ljudsko šolo ter za vse prosvetno slov. delo na krščanski podlagi. Edino pravilno stališče, ki ga je zavzela Krščanska demokratska stranka, da nam hoče ohraniti to, kar smo, t. j. krščanstvo. Zato hočemo tudi na zunaj pokazati svojo krščanstvo in izvoliti katoliškega moža kot našega zastopnika. Slovenci smo in temu se ne odpovemo. Socializem in komunizem sta si postala prijatelja čez noč, kot Pilat in Herod zoper Kristusa. Slovenska metropola se brati z nemškim socializmom in postaneta črez noč prijatelja zoper trpeči slovenski narod na Koroškem. Kar pa je najbolj žalostno, naši lastni bratje, ki so prej tako trkali na svoja slovenska prša in se ponašali s svojo slovensko preteklostjo, sedaj pri tem pomagajo, da bodo utonili v morju nemškega socializma. Četudi se toliko govori o internacionalnosti socializma in komunizma, pri nas na Koroškem pa je stara pesem, da so se vsi „izmi” vedno znašli složni in edini, ko se je šlo proti Slovencem na Koroškem, ne moremo pa verjeti, da bi delal ta „izem” izjeme. ŽENE, MATERE! Podprite tudi ve v teh dneh trt vogle naše lepe domovine! V vašem taboru je usoda naše Koroške. Vprašamo vas rodoljubi, ali so vam socialisti bolj pri srcu kot pa slovenski kandidat? Onim ne gre za slovenstvo, gre jim za marksizem. Mi pa hočemo kljub temu imeti slovenskega poslanca v deželnem zboru, zato bomo dali 22. februarja vsi svoje glasove Krščanski demokratski stranki, katere načela so: Bog — dom — narod. PLIBERK Za nedeljske volitve se pri nas in v vsej okolici prav pridno pripravljamo. Vedno bolj jasno se kaže, da vse naše ljudstvo odobrava pot Narodnega sveta in Krščanske demokratske stranke. Zato pa bomo tudi v nedeljo vsi oddali glasovnice Krščanske demokratske stranke. Naše priče pri volitvah so: Za Božji grob Jurij Trampuš in Alojzij Miiller, za Blato pa Andrej Kumer in Franc Konečnik. Slov. Plajberk z veseljem pozdravlja program KDS. Pismo materam Vse belo, kamor pogledašl Hiše so raztresene po bregeh in komaj dihajo pod težo snega. Ozke poti se počasi združujejo v vedno širše. Čisto zadružijo se sredi vasi, pri Soli, občini, gostilni in cerkvi. Potem pelje pot, cesta do Sapotnice, kjer se pridruži glavni. Tako so tudi Plajheržani povezani s širokim svetom. Časopisi najdejo pot v vsako hišo in s tem seveda volilna propaganda. Smučarji tudi radi zahajajo v ta planinski kraj, poleti pa še drugi izletniki. Tudi Plajberžani vemo, da je naš kraj lep, da skriva ta naša zemlja mnogo lepot. Vemo pa tudi kmetje in drvarji, kako trd je včasih naš kruh in s kakim naporom pri-služen. V nedeljo, dne 15. februarja, smo se zbrali v gostilni pri Foltu k zborovanju Krščanske demokratske stranke. Mežnar g. Gabrijel Kropivnik je pozdravil govornika dr. Valentina Inzka in g. kmetijskega svetnika Boštjana Maleja. Veseli smo bili, da sta prišla med nas in nas seznanila z načrti in smernicami KDS. Povedali smo že, da so sredi našega naselja: cerkev, šola, občina. Tudi središče našega kulturnega in gospodarskega življenja je tam. V šoli zajema osnovno znanje naša mladina, v cerkvi dobimo dušne hrane in božjega blagoslova, na občini pa se BILČOVS V zadnjem času so menda dobili vsi listi v Bilčovsu svoje posebne poročevalce. Sicer bi po sorodnosti besedila mogli sklepati, da celo vrsto listov oskrbuje ista oseba. Seve ima vsak pravico pisati, dobro pa bi bilo, da bi razni pisci ostali pri resnici. Ker ne drži, da bi bilo na zborovanju Krščanske demokratske stranke prišlo do pretepanja, kakor to beremo v „Allgememe Bauernzeitung” in tudi poročilo v „Vest-niku” je bilo tako, da smo domačini kar majali z glavami. Razgrajači na slovenskem zborovanju so želi v ..Ve tniku” prav obširno pohvalo in isti razgrajači so bili na Električne krušne peči — Pralne struje za ročni in motorni pogon — Molzne stroje, stroje za posnemanje mleka. Alta — Štedilnike in vseh velikosti hišne peči — Kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospodarske stroje, šivalne stroje in kolesa tet vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini Johan Lomšek Zagorje — SL Lipš. P. Elin udori Ugodni plačilni pogoji. — Na zahtevo cenik zastonj. Steinacherjevem zborovanju zelo mirni. Verjetno jim je govoril bolj iz srca, ko je govoril proti dvojezični soli in je tako bil z g. VVedenigom na isti liniji, kakor sta sploh Steinacher in VVedenig v miselni povezanosti znižala slovenščino na velikovških šolah od treh na eno uro tedensko. VELINJA VAS Dne 25. januarja smo se zbrali v prijetni in gostoljubni hiši Rupijevi. Pa zakaj, boste vprašali. Ja, hčerka Urška se je možila. Bržkone je hotela biti bolj Volimo koroško! Rekli smo že, da mi nismo nikaki cigani, ki bi bili prišli šele včeraj na Koroško. Ne, naš narod prebiva na Koroškem že nad tisoč let! Zgodovina nam pravi, da so prišli naši predniki na Koroško okrog leta OOO po Kr. r. Se malo prej. Torej prebiva naš narod na Koroškem že nad 1350 let! To je že lepa številka! Naš narod na Koroškem je torej pristen koroški narod! Na Koroškem živita dva naroda: naš narod in nemški narod. Naš narod je torej ravno tako koroški narod kakor nemški! Pravzaprav še bolj, ker so Nemci prišli šele kakih poldrugstolet pozneje na Koroško. Sele okrog 1. 750 po Kr. r. Za nas pomeni torej »koroško”, da ostanemo zvesti našemu koroškemu slovenskemu narodu. To je za nas ..karntnertreu" — zvestoba do Koroške. Da, ostanimo zvesti Koroški! Hočemo ostati zvesti Koroški! Hočemo biti »karntnertreu” — Koroški zvesti! To pomeni, da hočemo in moramo ostati zvesti naši koroški slovenski narodnosti in naši koroški slovenski govorici. Kako zmotno in napačno bi bilo, če bi kdo mislil, ‘la je bolj koroško, če zavrže svojo slovensko narodnost in svojo slovensko materinščino in privzame nemško! To bi bila velika zmota in velik pogrešek! Ne, za nas je „karninertrcu” to, da ostanemo rešujejo druga važna vprašanja, ki se tičejo našega kraja. Gospod dr. Valentin Inzko je v svojem govoru posebno narisal zvestobo, ki smo jo dolžni materini govorici, naši krščanski veri in domovini. Z zanimanjem smo sledili govoru in ob koncu smo morali pritrditi izvajanjem govornika. Gospod Boštjan Male, sam kmet, je dokazal, da smo dolžni voliti Krščansko demokratsko stranko, za pravo smer jamči ja prvi nosilec liste, dr. Joško Tischler. Dolga leta smo mu zaupali, nihče ni dvomil v njegovo narodno in krščansko zavest, danes ga pa tako nesramno klevetajo. Tega je zmožen res samo ,,brez-vestnik”. V dokaz, kako smo z dr. Tischlerjem, mu bomo dali svoje glasove. Po govorih smo se mirno prijateljsko razgovarjali. G. Kropivnik se je zahvalil govornikoma, vrli plajberški fantje pa so skup stopili in zapeli dve slovenski pesmi. Ob tem smo vsi začutili, da smo sinovi slovenske matere, da nad nami bdi božje oko, da moramo biti ob teh dejstvih veseli in ponosni. Mirnih in veselih src smo se razšli na domove. Zimsko pokrajino nad Vrtačo in Žin-garco pa je obsevalo toplo sonce. blizu farne cerkve, zato se je pa odločila, da vzame pd. Tischlerja, Lorija. Gotovo je prosila sv. Antona, da ji naj da dobrega moža, kakor ti ta pesem pravi, pa jo je menda res uslišal. Po izvrstni postrežbi smo se začeli pripravljati na odhod k poroki v Bilčovs. Ljubka deklica je zelo lepo deklamirala nevesti za slovo od doma. Kot običajno, se je poslovila od svojih dobrih staršev, sester in brata in svojega ljubega doma. Omnibus nas je zapeljal do Bilčovsa in cerkveni obred so imeli č. g. župnik Jože Stih. Nas vseh svatov prošnja pa je bila za novoporočen-ca, da naj ju spremlja božji blagoslov skozi celo življenje. Po končanih obredih smo se podali v Miklavževo gostilno. Zelo lepo je bilo pripravljeno tam za svate. Brž smo ugotovili, da je^bila hčerka Anica v gospodinjski šoli. Predno smo se vsi vsedli na svoje prostore, je še precej dolgo trajalo, ker nas je bilo res veliko. V zelo dobrem razpoloženju je mineval čas in večkrat so nas razveselili bilčovski pevci z lepimi pe-mimi. Tudi sami smo si krajšali čas s petjem. Ker je ženin menda vzoren član požarne brambe, se mu je načelnik g. Siman Kropfl v lepem govoru zahvalil in ga obenem prosil, da bi ostal še zanaprej tako delaven član. Tako je bilo res vse po domače. Kar se pa tiče postrežbe pri Miklavževih, pa' moramo reči, da je bilo res izvrstno. Zjutraj smo še spremili neve-to na njen novi dom, kjer so nas zelo prijazno sprejeli in nas vse dobro pogostili. Seveda so nas spremljali tudi godci. Dobri mami ženinovi pa želimo prav iz srca več zdravja in da bi še dolgo živeli v krogu svojih dragih. — zvesti naši koroški slovenski narodnosti in naši koroški slovenski govorici! In tudi šola in cerkev morata biti »karntnertreu” — zvesti Koroški; gojiti in ohraniti morata našo slovensko govorico. To ni »karntnertreu”, če se meče iz šol in iz cerkev naša starodavna koroška slovenska govorica! Mi zahtevamo, da sta šola in cerkev »karntnertreu” — zvesti Koroški! Seveda vsak narod goji v šoli in v cerkvi pismeno ali književno govorico. To je po celem svetu tako in tudi pri nas ne more biti drugače. Pri nas pomeni torej »karntnertreu”, da se goji in ohrani v šoli in v cerkvi naša pismena ali književna slovenska govorica! In tudi ve, matere, morate biti »karntnertreu” — zveste Koroškil To pomeni, da morate svoje otroke naučiti našo koroško slovensko govorico! To ni »karntnertreu”, če nekatere matere zametujejo in zavržejo našo starodavno, častitljivo koroško slovensko govorico in govorijo s svojimi otroki v nemškem jeziku! Za nas je »karntnertreu” to, da ostanemo zvesti svoji koroški slovenski narodnosti in svoji koroški slovenski govorici! Zvestoba vendar pomeni, da se držimo tega, kar je naše, ne tega, kar je tuje! Našemu narodu smo dolžni zvestobo, ne pa tujemu! Saj tudi ve, žene in matere, hočete, da so vaši možje vam zvesti, ne pa drugim! Če hočete biti res Koroški zveste, »karnt-nertreu”, potem govorite s svojimi otroki slovensko! To je naš koroški jezik in temu Zgodnjespomladanski dan je bil in pri Dravi smo nabirali »krofelce”. Otroci so skakali po travniku in se veselili prvih zvončkov, vigrednega vetrca, ki jim je ku-štral lase, ter toplih žarkov. Vesela sem bila tudi jaz mladega življenja ob meni — mojih otrok. Naenkrat pa je to lepo sliko nekaj zasenčilo. Od Drave sem je prilezla grozna pošast. »Povodni mož je,” je vzkliknil fantek. Spomnil se je bil zgodb, ki sem jih pripovedovala. Deklici sta pritekli k meni in tudi sicer pogumni fantek se je prestrašil. Hotela sem bežati, a noge so bile kot priklenjene na zemljo. Pošast se je bližala in že stegovala roke po otrokih. Branila sem jih do onemoglosti in ko je bila stiska nedopovedljiva, sem se poslužila še besede: »Kdo ti je dal pravico vzeti mi otroke? Moji so, jaz sem jih rodila, negovala, skrbela zanje noč in dan!” — »Kdo mi je dal pravico?” se je rogala pošast. »Ti sama! Odločila si se zame, verjela si mi, dala si mi celo svoj glas!” — Zdaj sem se znašla. »A, ti si, pa tako grd! K meni pa si prišel v tako lepi obleki, obljubljal si najlepše stvari, črnil in obrekoval si vse druge, ki hodijo v našo pošteno hišo. Takrat sem res zaverovala v tvoje poštenje, v tvojo nedolžnost. Danes pa je tvoja obleka umazana in tvoje lice brez krinke pravičnosti in poštenosti. Zgubi se, opravila sva za vselej.” Pa nesramnež ni odnehal. Otroci so že jokali, ko so pošastne roke grabile po njih. »Ne, ne dam ti jih, moji so, božji so!” V tistem sem se prebudila. Torej bile so Nagelj in Nekoč je živelo tam v tisti deželi, kjer so med visokimi gorami ljubi hribčki in prijazne dolinice, v revni bajti čudovito lepo dekle z imenom Zorica. Lasje kostanjeve barve so padali v gostih kodrih na rame. Temne oči ter polna rdeča lica so dala misliti na nadzemsko bitje. Če bi človek dekleta ne bil poznal iz otroških let, bi ne vedel, da je ona hči Gričnikove Mice, bajtarice koncem vasi. Zorica je bila torej zelo lepa, tako lepa, da je slovela daleč okrog za naj lepšo. Marsikateri fant si jo je hotel pridobiti, a zaman. Vsakega je zasmehovala, bogate in revne, češ da ji v lepoti nikakor in na noben način ni enak. Tudi Slavko, junaški sin starešine Roža-nov, je čul o lepi Zorici. Poslal je k njej 2 sla ter jo pustil najlepše pozdraviti in ji naznaniti, da jo bo prišel prosit za roko, da postane njegova žena. Deklici je srce hitreje bilo, ko je odposlancema naročila, naj sporočita, da težko čaka videti Slavka, kajti njena ljubezen do njega je prišla kakor veter čez goro, čeprav ga niti še poznala ni. Tedaj se je pa zgodilo, da je potoval po deželi starec, o katerem je šel glas, da ve za davno pretekle in skrivne prihodnje reči. Šel je pa ravno po poti, ki je vodila proti stanovanju lepe Zorice. Ustavil se je pred bajto ter klical: »Zorica, Zorica, pridi, da ti podarim dva vršička rož. Vsadi jih v lončka in jih postavi na tvoje okence. Prinesla ti bosta srečo!” Dekle se je pa zaničljivo ozrlo na starca. Prevzetno je reklo: »Spravi se od tod! Svojo srečo sem si že sama poiskala. Zate pa je moja sreča deveta briga!” Mati Zorice se je pri teh besedah prestrašila in plaho gledala svojo hčer. Nem in žalosten je starec odšel. Sredi druge vasi je srečal drugo revno deklico, Rižarjevo moramo ostati zvesti! Nekatere pa hočejo biti zveste temu, kar ni naše! To je velika zmota in napaka. To je približno tako, kakor če bi bili vaši možje drugim zvesti, ne pa vam! In vendar se nekatere matere obnašajo tako, kakor da morajo biti tuji govorici zveste, ne pa govorici, ki smo jo podedovali od naših prednikov! Ostanimo zvesti naši koroški slovenski govorici! In slednjič bodimo »karntnertreu” — Koroški zvesti tudi pri volitvi. Imamo svojo koroško, krščansko slovensko stranko. »Karntnertreu” za nas pomeni, da ohranimo zvestobo svoji koroški, krščanski, slovenski stranki. Laž in neumnost ter hudobija je, če kdo pravi: »Kdor je za slovensko stranko, ta je za Tita”! Tito nima tukaj prav nič opraviti! Nasprotno je treba reči: »Kdor je za Krščansko demokratsko stranko, ta je za Koroško”! Zberimo se okrog naše koroške le sanje. Otroci so mirno spali v svojih po-steljcah in tudi jaz sem si olajšano oddahnila. Saj ni čudno, da sem imela take sanje. Saj se agitatorji za volitve komaj zvrstijo v hišo. časopisi s propagando se kopičijo na mizi. Vsaka stranka le sebe hvali in se priporoča za bodočnost. Če vse skrbno zasleduješ, vidiš, kako se stranke med seboj blatijo. V tej zmedi se je človeku težko prav odločiti, toda nam kristjanom ne. V svoji notranjosti imamo nekoga, ki nam pravilno svetuje. To je božji glas v nas, to je naša vest. In kako so bile tudi moje sanje meni od Boga dane v spomin. Saj nam res trgajo mladino. Res ji hočejo vzeti Boga in našo besedo. Matere, ni še prepozno, same lahko odločimo, če hočemo krščansko vzgojo in spoštovanje slovenske besede ali pa brezverno, breznarodno rajo. Matere, spomnite se tudi na priliko o Iju-liki med pšenico. Hudič seje plevel v naše vrste. Javno in na skrivaj zastruplja našo mladino, blati na najgrši način naše najbolj poštene krščanske, slovenske može-vo-ditelje. Ali veste, da je samo brezsramni hudič zmožen takih obrekovanj. Ne verjemite mu, zapodite ga ven iz vaših hiš, iz vaših src. Odločite se 22. februarja pravilno, za blagor naše mladine, našega naroda in domovine, odločite sc za slovensko Krščansko demokratsko stranko. To mi je ležalo na srcu, to sem vam morala tudi povedati, ker bodoči dnevi so resnobni. Mati. roženkravt Verico. Vprašal jo je: »Ljubiš ti rože, deklica?” Ko je dobil potrdilo, je rekel: »Tukaj ti podarim dva vršička rož, vršiček rdečega nageljna in zelenega roženkravta. Vsadi jih v lonček in jih postavi na tvoje okence. Prinesla ti bosta srečo! Komaj se mu je dekle zahvalilo, že je hitro nadaljeval svojo pot. Že drugi dan sta vršička vzrasla v krasne rože. Nagelj je pognal rdeče cvete, listi roženkravta pa so se široko razvili in prijetno duhteli. Tisti dan je jahal rožanskega starešine sin, junaški Slavko, skozi vas, da obišče Zorico, ki mu je bila poslala pozdrave. Ko zagleda Slavko pred Rižarjevo bajto Verico, ki je ravno prilijala rožam, je takoj zadržal konja, kajti takih rož še nikdar in nikjer ni bil videl. In dekle se mu je tako dopadlo, da je pozabil, kam je bil namenjen. Pozdravil je Verico ter ji odkril svoje ime in svojo — ljubezen. Prosil je njo — in ne Zorice, ali hoče postati njegova žena. V potrdilo je Verica odtrgala list roženkravta in duhteči nagelj ter pritrdila pu-šeljc fantu na prsi. Sama pa si je vtaknila nagelj v lase ,.. Po kratkem je bila vesela svatba, katere so se udeležili ne samo skoraj vsi prebivalci Roža temteč tudi sosednjih dolin in gora. Le ponosna Zorica je plakala doma ter se spominjala starčka z rožami. Od tistega časa da vsako slovensko dekle svojemu ljubemu kot znamenje žive in verne ljubezni za vsako nedeljo pušeljc — list roženkravta in rdeč nagelj. Sama pa si vtakne nagelj v lase. Koroški Slovenci pa bomo dali naše glasove edini slovenski stranki — Krščanski demokratski stranki — da bo naš nosilec liste, dr. J. Tischler, nosil nagelj z roženkravtom kot priznani naš zastopnik! krščanske Sloven ke stranke, njej oddajmo 22. februarja svoje glasove! Kaj bomo škilili po tujih, ne naših strankah! Svoje se držimo, svoje se oprimimo! To smo dolžni v imenu zvestobe do Koroške! Kajti »karntnertreu” — zvestoba do Koroške za nas tudi pomeni, da ostanemo zvesti naši koroški, krščanski, slovenski stranki in ta je: KRŠČANSKA DEMOKRATSKA STRANKA I JAVITE IZID VOLITEV V nedeljo, dne 22. t. m., naj naši zaupniki takoj, ko bodo znani izidi volitev na posameznih voliščih, te javijo telefonsko v Celovec uredništvu »Našega tednika”. Kličite tel. štev. 43-58. Ako boste potrebovali kakih informacij ali obvestil, ako boste zvečer hoteli izvedeti rezultate volitev, kličite v Celovec tel. štev. 43-58. To številko morete kli-cati v nedeljo ves dan in zvečer do polnoči. Ti in tvoj narod! V našem času naroda ne gledamo več kot skupino, množico ljudi, ki slučajno govori eno in isto besedo in slučajno živi na kakem koščku te božje zemlje. Danes vemo, da je vsak narod nevidno bitje, ki kot ti misli, čustvuje, hoče ali noče in ki se po svoji zmožnosti ali vrlini uveljavlja v družini drugih narodov. In kot nihče izmed nas ni slučajno na svetu in nihče ni slučajno ud te ali druge družine, tako so tudi narodi predvideni po vekovitem božjem načrtu. So ljudje, ki mnogo mislijo. Ze od rojstva imajo zdrav razum, morda ga še vežbajo in ostrijo z izobrazbo in izkušnjo. Vsemu hočejo priti do dna, povsod iščejo prvih vzrokov in zadnje cilje. Mišljenje spet drugih je plehko, plitvo in bolno, le zakrito z večjo ali manjšo domišljavostjo. Povsod ostanejo na površju, povsod polovičarski. Tudi narodi so lahko ostroumni, globoki, izobraženi, pa tudi lahko plitki, domišljavi in neumni. In kot so ljudje, ki nič ne mislijo, živijo lahko tudi narodi tjavendan. So veseli ljudje, katerih ne spravi v obup prav ničesar. Njihovo oko in uho zna iskati in najti lepoto in dobroto, koder čut drugih sledi praznini in temnini. So dobri ljudje, dobri kot vsakdanji kruh. Usmiljeni, kakor je usmiljena mati. Pa so drugi brezsrčni, zagrenjeni, zaprti za lepoto in dobro v življenju, neusmiljeni, grdi. Ce je razum prva polovica življenja, je srce druga. nič manj važna in pomembna. Kjerkoli odpove razum, pristopi srce in odkriva nov, lep, bogat svet. Srce je kažipot razumu v svet nadnarave in milosti, ki ga oko še ni videlo in uho ne slišalo. Tudi narodi imajo svoje srce, iz katerega se izliva dobrota, usmiljenje, želja po blagem in lepem, iz katerega pa izhaja tudi mnogokrat brutalnost, trdosrčnost, neusmiljenost in grdota. Tretje, najvažnejše v človeku, je volja. Spoznanje in čustvovanje brez dejanja je prazno, je igračkanje. Resnico in pravico spoznavaš zato, da ji slediš, ne da se ji umikaš. Razumnost ni v besedičenju, in naj bo to še tako učeno, razumnost se kaže v dejanju. Dobrosrčnost, usmiljenje, stremljenje za lepim in blagim — brez dejanj je vse to prazen nič. Tako pri človeku kakor pri narodu. Kot so ljudje so tudi narodi brez volje. Spoznajo resnico, vidijo lepoto, drvijo pa za strastjo in za grdobo. Pomanjkanje trdne volje, pravijo učenjaki, je sodobno zlo človeštva, posameznikov in narodov. Sedaj, draga mladina, vidiš svoj narod pred seboj kot živo bitje, ki misli, čustvuje, hoče ali noče. Ali bi ga želel neukega, brezsrčnega, vsega mahedravega, da bi bil v spotiko in zasmeh drugim? Ne! Potem, prijatelj, bistri najprej svoj razum, oblikuj svoje srce in utrjuj svojo voljo in nato bistri, oblikuj in utrjuj še druge in izklesal boš zdrav obraz svojega naroda! MLADINA PIŠE: S E Ze smo prebrali nekaj številk ..Tednika”, odkar nam je trpeče dekle iz Tinj odprla svoje boleče srce. V tolažbo ji hočem poslati nekaj vrstic. Lažje ti bo morda pri srcu, če ti povem, da ne hodiš sama po tej poti, temveč, da imaš prijateljico, ki te razume. Pišeš, da nosiš križ bolezni že štiri leta. Gotovo so dolga, prav posebno pa še za bolnika. Se daljša pa so, če jih je sedemkrat toliko, kar gotovo ne boš verjela, pa je resnica. V najmlajši dobi življenja mi je poslal Bog ta križ, katerega nosim že omenjeno število let brez vsakega upanja na ozdravitev. Gotovo mi, dekletu v cvetoči L E mladosti, ni bilo lahko zapustiti šumečo mesto in se podati v samotno tišino, kjer že prebivam toliko let in premišljujem svoje usodepolno življenje. Vsa leta moje bolezni se mi zdijo kot težke sanje, iz katerih se ne morem prebuditi in ležijo na meni kakor mora, da se ne morem zganiti. Tudi jaz gledam včasih s solznimi očmi pri oknu za zdravo in veselo mladino in si mislim: „To, kar ste danes vi, sem bila nekoč tudi jaz in kar sem jaz danes, postanete lahko tudi vi.” Tako se tolažim in zaupam v božjo previdnost. Staršem pa se zahvaljujem, da so me dobro vzgojili in utrdili, kajti brez tega bi bila bolezen neznosna. ICaUo- st it pAikšan t/fczii o cu/tam Pukšani so vozili gnoj na njive, da bodo imeli debelo repo. Zupan je vozil z mlado kobilo in ko se je vračal s praznim vozom, ga sreča lep avto. Kobila še ni videla takega čudnega voza. Hopl pa je z-avila preko jarka na travnik. Ko se je župan pobral in zopet privlekel kobilo in voz nazaj na cesto, ga vpraša Smrduhov Nace, kako da je njegova kobila tako strašljiva. „Butec”, mu odvrne župan, »zakaj je strašljiva! Ali se ti ne bi ustrašil, ako bi na primer videl, da tvoje hlače same letajo po cesti? Kobili pač ne gre v glavo, da lahko voz sam vozil To je tistol” Smrduhovemu Nacetu reč ni šla bogve kako v glavo. Pa je oni dan poprosil prvega šoferja, ki ga je srečal, naj ga vzame s seboj v avto. Nikdar se še ni vozil s takim čudnim vozilom, ki sam drvi naprej in se še ne zmeni ne, da bi kdo vlekel. Šofer je bil dober mož in je rad ustregel Nacetu. Povabil ga je v avto ter pognal motor. Zdrvela sta kakor blisk in bila naenkrat v novem kraju, ki ga Nace še nikoli ni videl. ..Primojdunaj, to je vožnja!” se je čudil Nace in občudoval šoferja, ki je tako učen mož in suče samo majhno kolo, pa gre vse kakor strela. Šoferju je reč laskala in hotel se je še bolj postaviti. Pognal je avto z največjo brzino. »Presneto, kar sapo mi zapira!” je zadovoljno godel Nace in se imel za velikega gospoda. Privozila sta do velikega travnika, kjer so racale gosi. „Eno si privoščiva!” predlaga Nace ter nagovarja šoferja, naj ustavi. Avto je privozil ravno na ovinek, kjer je stala košata jablana. »Rečem ti,” zakriči Nace in potegne šo- ferja za rokav, »ustavi vendar že enkrat tvojo ropotijo!” Rrreskl sta zadela v jablano in v krasnem loku oba zletela na travnik, šofer se je najprej potipal, če ima še cele kosti, Nace pa je nirno sedel v travi, šele čez nekaj časa se je dvignil ter stopil k šoferju. »Čujte, gospod,” mu je dejal, kako pa vi ustavite tega hudimana, če ni nobenega drevesa blizu?” Toda namesto odgovora je dobil Nace eno preko glave in je moral peš domov, šofer pa je milo gledal razbiti avto, nato pa je vzdihnil: »Preteti Pukšani, kam ste le gledali, ko je Beg pamet delil." Franjo čiček. PROSVETNI GLASNIK Žena in javno življenje Gotovo ni naloga vseh deklet in žena aktivno oblikovati javno življenje. V splošnem pa ne odgovarja dostojanstvu ženske, če se udejstvuje kot političarka. Zgodovina pa vendar kaže, da so v življenju držav in narodov bili časi, v katerih so žene odločale v življenju narodov in držav. Posebej moramo omeniti v javno življenje posegajoče žene narodov starega zakona, kakor na primer prerokinja Debora, junakinja ludita, Estera itd. Ne pozabimo tudi ne na Ivano Orleansko. Seveda mora biti žena, ki stoji sredi političnega življenja, za to poklicana in mora biti tako izrazita in utrjena osebnost, da v svojem ženskem značaju ne postane nezvesta ali fanatična. Mislim pa, da je napačno, če kdo trdi, da imajo dekleta in žene samo nalogo ostati vedno pri kuhalnici in se brigati za gospodinjske stvari v najožjem smislu. Dekle današnjega časa, tudi če deluje v več ali manj zavarovanem krogu družine, mora malo pomisliti, kaj se danes v svetu in v njeni domovini dogaja. To zanimanje za politična dogajanja, seveda ne za dnevnopolitične podrobnosti in posamezna vprašanja, je važno in potrebno predvsem za ona dekleta in žene, ki so zaposlene kot delavke v obratih, nastavljenke v pisarnah itd. Ne podcenjujmo vpliva dekleta na njihovo okolico! Čeravno žena ni v pravem smislu kot političarka aktivna, ima pa vendar možnost in dostikrat tudi dolžnost, da tudi v političnih vprašanjih na okolico vpliva razjasnjujoče, razbistrujoče in pomirjujoče. Katoliško dekle mora imeti tudi korajžo, da nastopi proti škodljivim nazorom, ki se v imenu politike ali v oblačilu politike pojavijo, če ti nazori nasprotujejo socialnim ali kulturnopolitičnim načelom Cerkve in vesti. Nadalje moramo opozoriti na odgovornost, katero imajo dekleta kot bodoče žene in matere za svojo lastno družino! Možu in doraščajoči mladini mora stati dekle in žena tudi v vprašanjih političnega življenja kot razumna svetovalka in morda celo kot svariteljica ob strani. Ali ni tudi to ženina in materina dolžnost. Koliko nesreč za narod in domovino bi morda izostalo, če bi v odločitvah, ki se tičejo življenja kakršne- OSLICA V hlevu, doli v zadnjem kotu, smo odkazali ti stan. Vselej, kadar pridem mimo, te pozdravim: »Dober dan!” Kamor te povede cesta, brez ustavljanja hitiš. Vdana si, pokorna, zvesta, vse pohlevno potrpiš. Le ime te ponižuje, deca ti ne dd miru; zgodovina pa spričuje slavo tvojega rodu. Tvoja srečna davna mati slišala je rajski spev, gledala je božje,Dete v jaslih ter mu grela hlev. PO SVETU Na mednarodnem šahovskem turniju v Revemrij-ku na Nizozemskem je v mojstrski skupini zmagal brez poraza Rossolimo (Francija), ki je dosegel 9 točk v 11 partijah. Podmornice za vožnjo pod ledom. Polami raziskovalec Hubert VVilkins je rekel, da grade v /DA podmornice (Unterseeboote) na atomski pogon, ki bodo operirale pod ledom na področju Severnega tečaja. Imele bodo stolpiče za ogrevanje in plule bodo lahko pod arktičnim ledom, da jih tudi z radarjem ne bo moč odkriti. Pred novimi atomskimi poskusi. Ameriška komisija za atomsko silo je sporočila, da bodo izvedli vrsto novih atomskih poizkusov na preizkusnem ozemlju v Nevadi v bližini mesta Las Vegas. Poizkuse bodo izvršili v mesecu marcu. Kakor pravi sporočilo bo namen poizkusov pospešiti razvoj novih in izboljšanih atomskih naprav in preskrbeti novo atomsko orožje za proučevanje vojaške in civilne obrambe. — Pri poizkusih bo sodelovalo 18.000 vojakov iz vojske, mornarice in letalstva ter iz enot mornarskih strelcev. Po vojni je diplomiralo v Ljubljani nad 3000 študentov. Na univerzi v Ljubljani je v sedmih letih diplomiralo 2326 študeptov, medtem je tehnična visoka šola vzgojila 536 inženirjev, a medicinska visoka šola nekaj več kot 328 zdravnikov. — V povojnih letih je na višji pedagoški šoli v Ljubljani diplomiralo 271 slušateljev, a na Akademiji za igralsko umetnost 22 igralcev. ga koli naroda ali domovine, ne odločevala samo sodba mož, temveč bi možu pri V'eh teh odločitvah stala ob strani žena s svojo posebno življenjsko izkušnjo. Ne verjamem, da bi se po mirnem in treznem presojanju in preudarjanju še našlo kakšno dekle, ki bi ne spoznalo za pametno, da bi morala imeti tudi dekleta odprta čustva in buden posluh za vsa ona vprašanja., katera določajo veliko linijo politike na Koroškem, v Avstriji in sploh v svetu. Ne sme nam biti vseeno, ali gre naša ljuba domovina boljši bodočnosti nasproti ali pa bo okoli nas postalo še temneje. ^^Naše priredit VOGRČE Zelo se veselimo, ko beremo v »Našem tedniku” vsak teden precej vabil na kulturne prireditve. Jako razveseljivo je, da se po naših slovenskih vaseh spet zbuja novo prosvetno življenje. Tudi pri nas se še tu pa tam kaj napravi, želeli pa bi, da bi tudi naša mladina vzljubila prosvetno delo in tako lahko konkurirala z našimi sosednimi društvi. Pred kratkim smo uprizorili igro »Gospod mora biti.” Prireditev je bila dobro obiskana. Tudi igralci so svoje vloge lepo rešili. Videlo pa se je, kako si ljudstvo želi duševne hrane in domačega razvedrila. Upamo, da nas bodo naši igralci kmalu spet razveselili s kulturno prireditvijo. IZ CENTRALE KRŠČANSKE PROSVETE Vse organizacije farne mladine in vsa slovenska prosvetna društva ponovno opozarjamo, da je v Celovcu, Viktringer Ring 26 (v Mohorjevi hiši) ustanovljena Centrala krščanske prosvete. V vseh prosvetnih ui kulturnih zadevah se obračajte z zaupanjem na njo. Uprava »Našega tednika” je posojevala skozi vsa leta kulturnim organizacijam, prosvetnim društvom in posameznim pro-svetašem igre. Vljudno vas prosimo, da nam igre nemudoma vrnete, ker jih nujno potrebujemo. Nadalje prosimo vse, ki imajo še druge igre, kakor so bile razvidne iz našega seznama, naj nam jih posodijo in pošljejo v prepis. Po prepisu vam igre takoj vrnemo. Slišala je sporočilo, vstanejo naj in beže. — Božje Dete oklenilo plaho se je Matere. Vsedli so se na oslico, ko je spal še zarje svit; angel je za njimi stopal ter zabrisal sled kopi L Dnevi so se dopolnili, gre v Jeruzalem Gospod, sedež mu je na oslici, ljudstvo zbira se v sprevod. Hej, oslica, le ponosno stopaj skozi trg in vas! — teh dogodkov ti nikoli ne izbriše novi čas. L i raba r sks ZA DOBRO VOLJO Roža in Julča pritečeta z neko gosko pred sodnika in vsaka trdi, da je gos njena. Sodnik: ..Rota, ali je goska Julčina?” Roža: „Ni, rečem jazi” Sodnik: „Julča, ali je goska Roiina?” Julča: „Ni, nikoli ne!” Sodnik: „Cc ni goska ne Rožina in goska iikH ni Julčina, je goska moja. Janoš, nesi jo v kuhinjo!” PRI SKUŠNJI Učitelj: „No Franček, koliko prstov imaš na ao-kah in nogah?” Franček (Iteje): „Na rokah jih imam deset, na nogah pa jih ne morem šteti, ker sem danes zavoljo skušnje obut.” Uganke: Kadar je lepo, v kotu čepi, kadar je del. pa okoli leti? (tjiuzofl) V zemljo gleda, v nebo vpije; krščen je, pa nima duše? (uoa njej v ves organizem ter deloma pospešujejo deloma ovirajo delovanje organizma ali kakega organa. Pomanjkanje pobudnin ali pa neredno (premočno, oziroma prešibko, torej nezadostno) delovanje slepih žlez ima za posledico hude motnje v organizmu: toda ne le na telesna dogajanja vplivajo pobudnine, ampak tudi na duševna. Take slepe žleze so: ščitnica (ali ščitna žleza), obščitnice, priželjc, trebušna slinav-ka( oziroma določeni njeni deli) deloma spolne žleze, možganski privesek, češerika in nadobist. So pa še v prebavilih in organih slepe žleze, ki izločajo posebne pobudnine, ki vplivajo na prebavo in presnovo. Telo vsako tkivo ima svoje lastne pobud-n ne. Toda zgoraj naštete so najbolj znane in važne. O njih pa bomo več pisali prihodnjič. FLUORIDI ZMANJŠUJEJO GNITJE ZOB V mestu Marshall v državi Texas v Združenih državah so leta 1946 pričeli s pitno vodo mešati fluoride, o katerih so pričakovali, da bi utegnili zmanjšati gnitje zob. Sedaj so s plošnim pregledom stalno bivajočih otrok v mestu ugotovili, da se je po petili letih uporabe take vode zmanjšalo gnitje zob za 57 odstotkov. V zadnjem času so pričeli tako dodajati fluoride vodi v 460 ■ 1/ 1 » 1 Iv OBIRSKO Predvolilno zborovanje v nedeljo, dne 15. februarja, po maši pri Zupancu je zbralo Obirčane, da so poslušali razna mnenja. Saj sta bili kar dve zborovanji po vrsti. Najprvo zborovanje socialno-demokratske stranke, na katerem je govoril dobrolski župan, potem pa še zborovanje Krščanske demokratske stranke, ki ga je vodil zastopnik in kandidat te stranke, občan naše občine Bele, g. Miha švegel, p. d. Ižep v Lobniku. Z zanimanjem so sledili vsi ž.ivahne-mu razgovoru. Spoznali smo, da imamo voliti med tujim materializmom in domačo vernostjo, med tujimi in domačimi, slovenskimi kandidati, med lepimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Pri takem spoznanju odločitev ne more biti težka. S svojim glasovanjem za Krščansko demokratsko stranko se hočemo izreči za našo lepo krščansko domačnost in poštenost, za enakopravnost in socialno pravičnost, za pravi mir in resnično prijateljsko sožitje med narodi. Vseh zborovalcev je bilo okoli 70, kar pomeni za Obirsko pri teh potih in pri tem vremenu veliko zanimanje za javno življenje, ki pljuska tudi v naše obirške tesni in bregove. Radi bomo sprejemali od drugod, kar je res dobrega in naprednega, pri tem pa hočemo ohraniti svojo starodavno domačo kulturo, le ta nas more vzgojiti v korenite poštenjake, da bomo tudi mi Obir-čani gledali z jasnimi, samozavestnimi očmi v obraz vsakemu tujcu. Obirčani, dvignite glave, naše glasovnice so glasovnice neoma-deževane Krščanske demokratske stranke! RADISE Naši pevci in igralci so nam priredili po daljšem času zopet lepo in veselo popoldne. Ljudje so se odzvali v lepem številu in dobro napolnili našo dvorano. Pevci so z veselo pesmijo otvorili prireditev. Sledila je vesela in poučna igra „Divji in nedeljski lovci”. — Igra nam kaže trdo življenje naših ljudi iz goriške okolice, katerim tisto bore malo zemlje ne daje dovolj kruha. Ker v dolgi zimski dobi ni dela in nikjer nobenega zaslužka, prisili marsikaterega pomanjkanje in glad na pot divjega lovca. Igro so v tako kratkem ča u tako dovrše- So nekateri, ki ob vsaki priliki govorijo o matičnem narodu, v mislih pa imajo le denar, ki ga ti plačanci od tam dobivajo. Ako ne bi bilo denarja, ti izkoreninjenci ne bi vedeli za matični narod. — Mi pa priznavamo, da smo živ del matičnega slovenskega naroda, ne da bi bili za to plačani. no zaigrali, da moremo režiserju in pevovodju g. Simeju od srca čestitati, predvsem ker je bilo nad polovico igralcev prvič na odru. Med njimi so pa bili tudi starejši in izkušeni igralci, ki so znali osvojiti mlajše, da so tako dovršeno vsi skupaj podajali svoje vloge. Kajžnikov Rudi v vlogi Laskarja ie tako dovršeno igral navihanega divjega lovca in s svojimi dovtipi razživil v;e gledalce, da so se iz srca nasmejali. Kaj takega vidite malokje, da je na odru nastopala tudi živa divjačina, med drugim lep, krotak srnjak. Teta Nani je tudi. to pot nastopila na odru, kot nevidna žena, še krotki srnjak je ni videl, ampak je bil ves prevzet ob pogledu na napolnjeno dvorano. Vso pohvalo zasluži ob prvem naslonu novi fantovski pevski zbor, vzet iz igralske skupine, ki nam je zapel čisto nove pesmi. Fantje, le pogumno po tej poti! S tem delate čast našemu narodu in ste v ponos radiški fari in tako izpopolnjujete naš cerkveni .pevski zbor! SELE „Poroka pa naj bo sredi tedna, 11. februarja, in ne v ponedeljek, da nas častilci plavega ponedeljka ne bodo nadlegovali.” Tako nekako sta se pred tedni menila Mak-sej Mak, inženir boroveljske tovarne in naša občin ka tajnica Rozina Mak. Stanovanje na Bajtišah je pripravljeno, ovire ni nobene, pa naj jima mlada leta skupno potekajo v srečnem zakonul Prijazni so bili zimski tedni, sončni in primeroma mili. Toda za 11. februar se je vreme poslabšalo, kakor da bi hotelo preprečiti ali skaziti poročni dan. Ponoči je zapadel nov sneg, zameti in plazovi in gripa so zadržali nekaj povabljenih svatov. Tudi ženinov polbrat dr. Valentin Travnik se iz Borovelj ni mogel podati na pot. Poroka pa se je z malo zamudo vendarle izvršila. Poročil in daroval poročno mašo je namesto obolelega g. župnika č. g. kaplan Ivan Matko. Priči sta bila: g. Urban Olip, p. d. Froncej in g. župan Simon Ogris. Že-nitovanje pri Falleju je v veselem razpoloženju in prepevanju zaključilo praznik ustanovitve nove družine. Gospod inženir je domačin iz Sel, ki se je z izredno nadarjenostjo in pridnostjo v nekaj letih povzpel do svoje službe. Tudi Rozina je Selanka. Nekaj let je kot občinska tajnica v splošno zadovoljstvo vodila občinsko nisarno, bila je do ljudi priiaz.na in postrežljiva. Zato jo bomo pogrešali. Novo-poročencema želimo, naj jima ostane poročna sreča trajno sveža! KOTMARA VAS Kakor vsako leto tako smo tudi letos prav slovesno obhajali dan našega celodnevnega češčenja in pa praznik sv. Boštjana, ki je drugi naš farni patron. Že mesec preje so nas gospod župnik opominiali in vabili, da ta dan obiščemo cerkev. Prav lepo število faranov se je udeležilo sv. maše in tudi prejema sv. zakramentov. Sv. maše so bile darovane od 7. do 11. ure. Pri vsaki sv. maši je bila tudi pridiga. Iz Celovca sta prišla pomagat ta dan č. g. dr. Hornbdck in p. Jakob, prišla sta pa tudi gospoda iz Hodiš in iz Bilčovsa. Vsi govorniki so nas v svojih lepih govorih navduševali in spodbujali za našega božjega Prijatelja, ki biva v zakramentu sv. Rešnjega telesa. Glavna služba božja je bila pri oltarju sv. Boštjana, daroval jo je hodiški župnik č. g. Kašelj. Prav posebno nam je ostala v spominu njegova pridiga, ki je bila zelo primerna ravno za današnji čas. Slišali smo, kaj je človeštvo brez Boga in kaj je država brez Boga. Vsem sejalcem božje besede se prav prisrčno zahvaljujemo. Daj Bog, da bi obrodilo seme božje besede v srcih naših faranov stoteren sad. Nedavno smo pokopali ob zelo veliki udeležbi znancev in prijateljev našo pridno šiviljo Marijo Miler. Nad 6-mesečna bolezen ji je pretrgala nit življenja. Od mladih let pa do svoje smrti je živela skupaj s prijateljico Marijo Bernot, hčerko dolgolet- nega tukajšnjega organista. Tudi rajna Mici Novinjakova, kakor smo jo vsi imenovali, je bila terkvena pevka, ki je nad 20 let prepevala v božjo slavo. Zato je tutli njej zapel cerkveni pevski zbor pred hišo in ob grobu prelepe žalostinke. Naj počiva v miru v domači zemlji. Žalujoči njeni prijateljici Mariji Bernot in vsem ostalim naše sožalje. GORENCE Na svečnico je umrla v Smiklavžu Marija Klepernik, pd. Martinova Micka. Pokopali smo jo dne 5. februarja t. 1. ob veliki udeležbi znancev in sorodnikov. Pogrebni sprevod je vodil č. g. Niko Marktl, župnik v Ro-žeku. Nagrobne govore sta imela č. g. župnik rožeški in domači dušni pastir. Pokojna je bila,dobra katoličanka in je s svojima bratoma Foltejem in Tinijem ^ko-zi 40 let pridno pomagala pri mežnariji v farni cerkvi. Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki priobčimo daljše poročilo mogoče v prihodnji številki. Zahvala Ob smrti našega nepozabnega in nad vse dobrega očeta laka Reichmana Jesenika v Lipi se najiskreneje zahvaljujemo g. dež. glavarju VVedenigu, šefu urada za zvezo FLRJ legacijskemu svetniku dr. Vošnjaku, mil. msgr. Podgortu, častiti duhovščini, vsem govornikom, vsem darovalcem vencev ter mnogoštevilnim pogrebcem, ki so spremili našega očeta k zadnjemu počitku. Žalujoči Jesenike vi Ostadu tedna Robci, vezeni.......................... 1.95 žepni robci Perkaii 33 cm z ažur .... 1.90 Zephir robci, barvasti zdržljivi .... 2.80 Moški žepni robci z modernimi karo- vzorci ...................................3.75 Kuhinjske brisače, poceni...............4.90 Brisalke, navadne ali kariraste .... 5.90 Brisače, me:er..........................6.90 Močne brisače, modre ali surove . . . 7 90 Huck-brisače, pisane....................8.90 Joukard-brisače, čisti bombaž...........9.00 Frotirke ....................................12.90 Modne frotirke, karo . ......................16.90 Chinill-bzisače barvno trajne 50x100 . . 2">.90 Mollino bombaž 86 cm širok...................4.90 Domača tkanina 78 cm široka .... 7.90 Posteljno blago, pisano, 80 cm ... . 7.90 Mollino'za rjuhe, 142 cm.....................9.80 Zephir posteljno blago, 80 cm ... . 11.50 Flanela za srajce, mele ali črtkasta . . . 8.90 Pralna flanela v vseh barvah.................9.50 Rožasta pralna flanela.......................9.80 Flanela za pijame, moderni vzorci . . . 12.50 škotsko moderno blago.......................12.50 Atlas damast, 80 cm...................13.90 Tkanina za kapne la 118 cm............13.90 Alpska posteljnina trajne barve, rožasta 120 cm...........................15.90 Platno za rjuhe, trpežno 140 cm .... 19.80 Otroške srajčke, najceneje............3.90 Moške trpežne kratke nogavice, bombaž . 5.50 Modrčki, posebna cena.................5.90 Otroške zimske hlačke, zelo tople . . . 8.90 Dekliške M.iko-triko majcc............9.80 Modne naglavne ali ovratne rute vseh barv, zdaj samo...................10.90 Damske športne nogavice, rebrasto pletene tudi v moderno zelenem..............12.90 Zenski predpasniki, najcenejši .... 17.90 Hlačke pletene, plavc in rosa............18.90 Damske Mako-garniture perila, srajca in hlačke v izboljšani kvaliteti v vseh pralnih barvah do St. 4..............19.80 Damske svilene podložene hlačke . . . 22.90 Damske spodnje obleke s čipkami . . . 29.80 Moške triko spmlnje hlače, dolge z gumijastim pasom vseh velikosti .... 29.80 Moške srajce, reklamna cena ..... 39.80 S A M O N I G Belak - Vilhth, Samnjg-E k ctddcue v eadtu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 22. februarja: 7.15 Verski govor — Glasbeni sporni. — 23. februarja: 14.30 Tedenski pregled. Mojstri besede (Henrich Mann). — 24. februarja: Zdravnik. Iz tistih dni, ki bilo so in več jih ni (Ko je Železnica stekla po Rožu). — 18.30 Kulturno zrcalo meseca. — 25. februarja: 14.30 Kmetijska oddaja. — 28. februarja: 14.30 Pesmi (Poje mešani zbor iz Št.-Ilja pod vodstvom Pavla Kern jaka). — 27. februarja: 11.30 Zanimivosti. — 28. februarja: Za naše male. — šport. — 18.30 Vokalni koncert (pod vodstvom F. Babiča). — 1. marca: 7.15 Verski govor. — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done ... TRST II. (306.1 m ali 980 kc sek) Dnevne oddaje: 7.15—8.30. 11.30—14.45. 17.30— 24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00. — Poročila dnev- Koalici? in ororicha, Franci in Pene. vsi oiieio $(HLEPPE KINO CELOVEC-KLAGENFUKT Prechtl Predstave ob 16.00. 18.15 in 20.30 Od 20. do 26. II.: „Zapfenstreich” Stadttheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 20. do 26. II.: „Zwei Menschen” BELJAK-VILLACH Hahnhoflichtspiele Od 2*. do 23. II.: „Mabok, der Schrccken der Dschungel” Od 24. do 26.: „Der Bandit" Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 21. do 22. II.: „Alm auf der Grenze” (tudi za mladino) Od 25. do 26. II.: „Toklo Joe” (ni za mladino) ^ALI OGLASI Kdor išče delavca, kdor išče služim, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v ...Našem tedniku”. ftglašui v hstu no: 7.15. 12.45. 14.00. 19.45. 23.15. - Ob nedeljah 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov) fžddaje vsak dan !<• vencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — I el. štev. uredništva in uptave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.795