UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, FranžiSkansIta ulica st. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do II. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m biaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne •: ; : sprejemajo. : : "• NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za 'Avstro-Oenrsko in Rosno K 21*60, polletna K 10 80, četrtletna K 6*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —. > : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrt/ovi ulici štev. 6, 11., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečel1 Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., popojen prostor, poslana ::*. in u k lan e id vir, — inserate sprejen a upavništvo. Neirankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo .............. Reklamacije lista so poštnine prosta ■— iev- 800, V Ljubljani, v petek dne 6. februarja 1914. Leto IV. Avstrijska žalostinka. Tupatam, po raznih mestih se otvarjajo deželni zbori, j upatani si? pa ne otvarjajo. Ali samo o tržaškem ve visoka vlada povedati, da ga ni treba sklicati, češ, da jc že v jeseni opravil svoje delo; marsikaterega drugega bi rada sklicala, pa ne gre.Istrski je celo razpuščen, namesto da bi zasedal. Treba je tiste kratkovidnosti, ki se smatra v Avstriji za čednost, da se ne spozna pravi vzrok generalne deželnozborske mizerije. In treba jc tiste ovčje potrpežljivosti, ki velja v tej državi več kakor delo, eneržija in talent, da se prenašajo te razmere, ki učinkujejo tako kakor veriga s kroglo na kaznenčevih nogah. Človek je lahko zaljubljen vase in v svojo »širšo domovino«, lahko je ponosen nase in nanjo, lahko je domišljav; če pa je v njem le trohice objektivnosti in spoznanja, ne more tajiti, da je Avstrija s svojo »posestrimo« Ogrsko zaostala med evropskimi državami, kakor da sc poteguje za nagrado v polževi dirki. In včasi, seveda le včasi, v trenotku, kadar prebije hrepenenje po življenju skorjo državniškega ledu, vzdihne celo iz kakšnih ministrskih prs melanholično priznanje, da jc klavrno v tej črnoru-meni domovini. In vendar je to ne le žalostno, ampak tudi smešno. O narodih, ki prebivajo v Avstriji, ne . more nihče trditi, da so degenerirani; fizičnih in duševnih moči imajo dovolj. Število učenjakov, tehnikov, izumiteljev, umenikov, ki so se rodili med temi narodi, ni majhno; poljski in rusinski delavci hodijo v celih trumah leto za letom delat na Prusko, kjer jih iščejo ne le zaradi njihovih skromnih zahtev, ampak tudi zaradi velike delavnosti; armade jugoslovanskih delavcev prekopavajo ameriško zemljo za rudo in premogom, dasi jc izčrpavanje sil onkraj morja brezmejno, kakor nikjer. Kadar prihajajo avstrijski ljudje v druge razmere, se razvijajo njih moči na skoraj čudežen način. Doma pa ne pridemo nikamor. Neprenehoma glodamo stare kosti, ponavljamo in nadaljujemo stare prepire, ki bi postali celo Papuancem že dolgočasni, in čakamo — sami ne vemo na kaj. Avstrijski narodi morajo prenašati vse težave, ki jih nalaga ljudstvu kapitalizem; še'nekoliko več jih je pri nas, ker smo deloma še v Prehodni dobi. Še se bojuje fevdalizem z modernim kapitalizmom; agrarni interesi sc križajo z industrialnimi. V takih razmerah imajo nazadnjaške sile veliko moč. Da je sedanjost slaba, se vidi in čuti; rešitev se piv išče v preteklosti namesto v prihodnosti. Reakcija ima mogočno besedo v gospodarstvu, potem pa seveda tudi v politiki. To nazadnjaško stremljenje nam je ohranilo tudi deželne zbore. Če bi kakšna nepremagljiva železna pest čez noč izbrisala vse deželne meje v Avstriji in spomin nanje, pa prisilila narode, da si urede življenje v državi, ne bi gotovo nikomur prišlo na misel, da bi ustvarjal sedanjo Kranjsko ali Štajersko, današnjo Goriško ali pa Tirolsko. Če pa bi vendar kdo predlagal take tvorbe, bi se mu smejali vsi, ker bi bilo vsem jasno, da bi bila to karikatura narave. Vsem pametnim bi se to zdelo tako, kakor če bi kdo silil čevljarje, naj se vpišejo v društvo umetnikov, med tem pa bi enemu delu slikarjev in kiparjev prepovedal združitev s svojimi tovariši, ampak zahteval, naj vstopijo v družbo finančnikov, od katerih bi zopet nekatere ločil, pa jih potisnil med učitelje. Dežel, kakršne so danes, ni ustvaril noben fatum od danes do jutri. Sedanja generacija jih je že našla take, kakršne so. Ali če je človek rojen v majhni, nezdravi, stari koči, v kateri ima tudi član čisto druge rodbine tesno izbo, gospodarjeva brata pa imata prav poleg te koče na eni strani svoji bajti, medtem ko je na drugi strani naseljena gostačeva žlahta — tedaj ni nikjer zapisano, da ne bi smeli harnesto teli podrtij eni in drugi zgraditi novih hiš, v katerih bi si napravil zračne, zdrave sobe in v katerih bi bila vsaka stranka svoj gospodar. Za obstanek sedanjih dežel se ne more navajati noben drug argument, kakor da so stare. Ali dežele niso arheološki predmeti, ki bi jih bilo treba čuvati zaradi njih interesant-nosti. Hišav v kateri se ne more več prebivati, se poruši. Če so deželne meje zapreke življenja in razvoja, jih jc treba izbrisati. Če bi bila kakšna tajnost, da žive v Avstriji različni narodi, ki čutijo vsak svojo skupnost, bi človek še razumel, da obstaja to, kar je bilo po zakonu teže ali vztrajnosti, ki je prav zaprav bolj lenoba, tako kakor leži kamen na cesti, dokler ga kdo krepko ne brcne. Ali dežele s svojimi narodno mešanimi zbori, dežele, ki trgajo žive narode in postavljajo enega pod oblast drugega, so v nasprotju z vsem mišljenjem in Čuvstvovanjein teh narodov, ki sc nacionalno tako živahno gibljejo, da jim zmanjkuje časa in moči za svoje druge naloge in potrebe. Vsak hoče biti svoj, ali deželne meje uničujejo samostojnost vseh; skoraj vsakega postavljajo na eni strani za gospodarja, na drugi pa za hlapca^ Če so Slovenci na Kranjskem večina, so na Štajerskem manjšina; z Nemci pa je ravno narobe; ali poleg tega prihajajo Slovenci na Primorskem z Italijani v dotiko in v konflikte, Nemci pa na Tirolskem, tako da se narodni spori kombinirajo in množe v neskončnost. Zato ne more biti drugače, kakor da postajajo deželni zbori torišča narodnih bojev, katerih pa ne morejo končavati in reševati, ker se narodni boji ne ustavljajo ob mejah njihovega področja. Hote ali nehote jih podpihujejo, in iz deželnih zborov švigajo iskre v državni zbor, pa ovirajo tudi tam vse delo. Neznosne so te razmere. Ali če jih vladajoči lahko trpe, se jih mora ljudstvo naveličati. Kajti stroške vseh teh čudnih zabav plačujejo mase. In le če se zdramijo množice in otresejo vsiljene starokopitnosti, pride zboljšanje. Oni, ki so na vrhu, lahko skomizgavajo, češ, tako Jc, pa nič drugače. Tisti, ki so spodaj, pa prihajajo v nevarnost, da se zaduše, če vztraja pritisk. Od spodaj mora priti rešitev; ali tam mora biti enotna volja, da vstane tudi enotna, nepremagljiva moč. Taka volja in taka moč pa je edino v organizaciji. Kranjski deželni zbor. Gospodje poslanci so se zbrali in konstituirali. Bilo je slovesno, kakor pač mora biti v tako vzvišenih trenotkih. Glavno besedo sta seveda imela ekscelenca baron Schwarz in deželni glavar Šušteršič. Deželni predsednik je pokadil deželnemu glavarju in deželni glavar je prižgal nekoliko kadia deželnemu predsedniku. S tem se je podčrtala »opozicionalnost« S. L. S. Deželni predsednik je razlagal naloge novega deželnega zbora. Naglašal je, da je treba spraviti deželne finance v ravnovesje. To mu gotovo verjame tudi klerikalna večina deželnega zbora, ki je šest let gospodarila tako, kakor da so po Kranjskem zakopani neizčrpni zakladi, ki jih je treba le izgrebsti. Da prihaja čas za »saniranje« deželnih financ, smo vedeli, ko le ' deželni zbor razpuščen; zdaj je treba le si počakati, kako jih mislijo deželni kristjani »sanirati«, zakaj dosedanjemu gospodarstvu se je zahvaliti, da tudi državni preodkazi ne bodo zadostovali, če hoče deželni zbor izpolniti tiste naloge, za katere dobi dežela državna sredstva. Baron Schwarz je ponovil »željo« vlade, da naj deželni zbor regulira učiteljske plače. Te želje ne bi bilo treba izražati, če bi bil državni zbor sklenil, kakor so predlagali socialni demokratje, da morajo dežele s preodkazanim (lenarjem izvesti to regulacijo. Ali tudi če ni Parlament izrecno sklenil te obveznosti, se deželni zbori ne smejo izogniti moralni dolžnosti, zakai o tem ni dvoma, da jc državna zbornica dovolila državne preodkaze s prepričanjem, da bodo učiteljske plače zboljšane, Odgovor deželnega glavarja je bil dvoumen. Dejal je. da predloži deželni odbor že v tem zasedanju reformo šolskega zakona in je govoril nekaj o ljudskih in učiteljskih šolskih interesih. Take napovedi iz klerikalnih ust so bile še vedno sumljive; kadar gospodje »reformirajo« Šolstvo, ga prcosnavljajo rajši na slabše kaor na boljše. Ker hoče liberalni dr. Steimvender na Koroškem pokvariti šolo, jc lahko mogoče, da ne marajo naši kristjani zaostati za njim. Treba bo stati na straži! Sicer je bila seja formalna. Nadeževalo se je nujnih predlogov in interpelacij. Slovenski poslanci so sklenili tudi protest proti učnim knjigam na Koroškem, iz katerih naj bi se otroci učili, da so Slovenci — »NVindische« — na slabem glasu. Da prihodnje srede bodo zborovali odseki. Prva seja. Prva seja novoizvoljenega deželnega zbora kranjskega je bila včeraj. Deželni predsednik baron Schwarz ie otvoril zasedanje ob tri četrt na dvanajst. Naiprei v slovenskem in potem še v nemškem jeziku omenja, da bo posebno važna naloga deželnega zbora urediti deželno gospodarstvo, oziroma ustvariti ravnotežje med dohodki in izdatki. Nastale so nove Potrebščine.katerim bo moralo posvetiti deželno zastopstvo svojo skrb. Potem pravi. »Dovoljeno naj mi bo, da pri tej priliki kot predsednik deželnega šolskega sveta ponavljam že večkrat izraženo željo, da naj visoka deželna zbornica izboljša tudi gmotne razmere učiteljskega osobja, ki to Izboljšanje resno potrebuje in ki ie vredno Izboljšanja vsled svojega težavnega, odgovornosti polnega posla. Olajšane so omenjene naloge po novih preodkazih iz državnih sredstev.« F‘otein zagotavlja deželno zastopstvo, da bo vlada vedno podpirala delo ljudskih zastopnikov. Pove. da je imenoval cesar deželnega poslanca dr. Ivana Šušteršiča za deželnega glavarja kranjskega, za njegovega namestnika pa barona Liechtenberga. Čestita deželnemu glavariu na imenovanju in izraža upanje, da bo glavarjevo delo. vsled njegove znane opreznosti in njegovega znanja, v korist deželi. Po- zdravlja tudi glavarjevega namestnika barona Liechtenberga. Ko napravi obljubo, prevzame dr. Šušteršič predsedstvo in izvaja: Deželni zbor je bil sklican na podlagi cesarskega patenta od 29. januarja. Pozdravlja deželnega predsednika kot reprezentanta deželne vlade in se zahvaljuje za zagotovilo, da bo vlada podpirala deželni zbor pri njegovem delovanju. Pozdravlja poslance, katere jc zaupanje volilcev poslalo v zbornico. Izraža upanje, da se zavedajo vsi poslanci dolžnosti, ki jim jo je naložilo ljudstvo, delati za njegov blagor. Deželni zbor čakajo velevažne in težavne naloge. Pravi, da ne bo razvijal delovnega programa s tega mesta. V tem zasedanju bo morala rešiti zbornica deželni finančni načrt. Neizogibno potrebna je tildi reforma deželnih šolskih zakonov In sicer v interesu ljudstva in v interesu onih, ki žive od šole in za šolo. Tozadevne predloge bo dobila visoka zbornica. Izraža upanje, da bodo razmere v državnem zboru take. da bo imel tudi deželni zbor vsako lelo toliko časa, da bo vestno opravljal svoje naloge. Avtonomija dežele se ne sme osredotočiti v deželnem odboru, temveč mora biti izražena v delovanju deželnega zbora. Nato se spominja 501etnice prestolonaslednikove in končuje svoj govor s slava klici cesarju. Potem sledi obljuba deželnih poslancev. Za provizorična zapisnikarja imenuje dež. glavar poslanca barona Borna in Škulja. Naznanila deželnozborskega predsedstva: Deželni glavar sc spominja s toplimi besedami poslanca Ignacija Žitnika, ki je bil vprvič izvoljen v deželni zbor 1. 1889 in deloval v njem skoraj 25 let. Odlikoval se ie z izredno delavnostjo. — Naznania, da zahteva sodišče izročitev dež. poslanca Perhavca zaradi razža-Ijenja časti in dr. Ravniharia zaradi tiskovne tožbe. Vloženih je mnogo nujnih in samostalnik predlogov in več interpelacij. Od nujnih predlogov, omenjamo predlog posl. Gangla in tovarišev. n ajt se takoj začne graditi most čez Idrijco ..v mestu Idriji. Poten) sledi volitev 4 zapisnikarjev. Izvoljeni so poslanci: Baron Boru, pl. Šuklje, De#1-mnštija. Mihelčič. Za reditelje so izvoljeni poslanci: Baron Apfaltrern, Mazelle, Zurc, Kobi. Volitev odsekov: V disciplinarni odsek so izvoljeni: Baron Apfaltrern, dr. Triller. Jaklič, Dimnik, Dcrmastija; za namestnike: Grof Margheri, dr. Novak, Mihelčič, Perhavec. Zabret. Peticijski odsek: Baron Rechhach, Turk, Demšar. Piber. Drobnič. Lovšin. Finančni odsek: Pl. Sc!iollmayer-Lich-tenberg, dr. Triller, dr. Krek, Kobi, Josip Lavrenčič. pl. Pogačnik, dr. Gregorič, Jarc, Der-mastiia, Galle. IJ p r a v ni o d s e k : Baron Liechten- berg, pl. Šuklje, Povše, Piber. Hladnik, Jaklič. Ivan Lavrenčič, Mulley. Mazelle. Mihelčič. Ustavni in občinski odsek: Grof Barbo, dr. Ravnihar, Demšar, dr. Pegan, Zurc, Vehovc, dr. Eger, dr. Novak, Zabret, Jarc. Imunitetni odsek: Baron Born, dr. Novak, Drobnič, Kobi, dr. Pegan, Perhavec. Verifikacijski odsek: Dr. Eger, dr. Ravnihar, Lovšin, dr. Zajec, Jarc, dr. Pegan. Odsek za letna poročila: Knez \Vindischgraetz, Ribnikar, Perhavec, Kobi Škulj. Dimnik. Deželni glavar perkinc sejo za pet minut, da sc odseki takoj konstituirajo. Nato sledi volitev deželnega odbora: Iz skupine veleposestva je bil izvoljen grof Barbo, za njegovega namestnika baron Apfaltrern; iz SKupine mest in trgov in za trgovsko zbornico dr. Triller, zatnjegovega nnmest-nika dr. Novak; iz skupine kmečkih občin dr. Lampe, za njegovega namestnika Ivan Lavrenčič ; iz splošne kurije dr. Pegan, za njegovega namestnika Dcrmastija; iz vse zbornice je bil izvoljen s 27 glasovi dr. Z a j e c , 16 glasovnic je bilo praznih, in za njegovega namestnika dr. Gregorič s 23 glasovi, 14 glasovnic je bilo praznih. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor odkazuje dež. glavar verifikacijskemu odseku; poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih' priklad za leto 1914 pa finančnemu odseku. Poslanec dr. Lampe utemeljuje potem nujnost svojega predloga, da naj protestira deželni zbor proti žalitvi slovenskega naroda, ki io ie povzročil Ebner s svojo učno knjigo za koroške ljudske šole »Landeskunde von KSrn-ten« in ki jc dobila aprobacijo naučnega ministrstva. Deželni zbor naj zahteva kazen za krivce, ki so povzročili to žalitev. V utemeljitvi nujnost pravi dr. Lampe: Knjiga, ki je namenjena tudi za slovenske otroke, imenuje Slovence vedno »Windische« in zlasti žaljiv je odstavek: »Das Volk aus der windischcn Gegend bat kei-nen guten Ruf.« Knjiga zaničuje Slovence, poveličuje pa Nemce. Tudi v učni knjigi »Deu-tschcs Lesebuch fiir allgemeine Volkssehulen« je sestavek, ki poveličuje nemški narod,in to čitanko rabijo tudi slovenski otroci in sc morajo učiti onr sestavek. Za slovenske čitanke pa je prepovedane pesem »Slovenec sem«. Ker so vrata državne zbornice zaprta, je tukaj edini prostor, da protestiramo proti zapostavljanju Slovencev. Če postopa vlada na tak način proti Slovencem in dopušča take žalitve, tedaj ne bo dosegla nikdar miru med narodi na jugu in to ie v kvar skupnosti. Zaničevanje in zapostavljanje Slovencev ie velika zapreka narodne sprave v Avstriji. Živimo v velikem političnem razvoju in v takem trenotku bi sc morala zavedati država, da podeli narodom na jugu popolno samostojnost. Naša država ne bi bila v pravkar prestani gospodarski krizi toliko trpela. če bi bila mena notranja politika enotna In’ pravična. Ne le kot Slovenci, temveč tudi kot Avstrijci želimo, da izginejo take škandalozne razmere, kakršne so na Koroškem. Vsi slovenski poslanci glasujejo za nujnost predloga in tudi za drugi del predloga, da se izroči predlog ustavnemu odseku. Gb pol treh popoldne zaključuje deželni glavar sejo in naznanja, da bo prihodnja seia v sredo 11. februarja ob 11. dopoldne. Dnevne beležke. — O volitvah za deželni zbor kranjski je predložil deželni odbor obširno, dvanajst strani obsegajoče poročilo. Deželni odbor se postavlja na stališče, da so bile volitve v mestno - trških volilnih okrajih Vrhnika - Dostojna - Lož, Novo mesto - Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško - Ribnica, ter Kočevje nepravilne, ker v teh okrajih inso volile cele krajevne občine, ampak samo mesta oziroma trgi, medtem ko so ostali deli dotičnih krajevnih občin volili v volilnem razredu kmečkih občin. To stališče deželnega odbora ni novo; saj so bili zaradi tega že hudi boji. razveljavljeni mandati, Hožbc in kapitulacije vlade. Deželni odbor razvija svoje nazore in jih izkuša utrditi z raznimi določbami od cesarskega patenta z dne 2b. februarja 1861. do zakonske novele v deželnem redu z dne 26. avgusta 1908, ter polemizira z judikaturo državnega sodišča, z dosedanjo prakso in z morebitnimi ugovori. Naposled pa se bavi tudi z vprašanjem, kakšen vpliv bi bilo imelo na volitve, če bi se bili volilni imeniki sestavili v zmislu stališča deželnega odbora, pa prihaja do sledečega zaključka: »V poštev pridejo tu samo mestno - trški volilni okraji Vrhnika - Postojna - Lož, Novo mesto-Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško - Ribnica in Kočevje kakor tudi kmetski volilni okraji Ljubljana okolica - Vrhnika, Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-11. Distri-ca-Cerkniea. Novo mesto-Kostanjeviea-Krško. Trebnje - Višnja gora - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče in Kočevje - Ribnica - Velike Lašče. 1. Mestno - trški volilni okraj Vrhnika - Postojna - Lož in zadevna kmetska volilna okraja. V tem mestno - trškem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev 857, od katerih je volilo 802. V volilskem razredu kmetskih občin je bilo iz občine Vrhnika 398 volilnih upra- vičencev, od katerih je volilo 317 volilcev, iz občine Postojna 209 volilnih upravičencev, odnosno 154 volilcev in iz občine Lož 18 volilnih upravičencev, odnosno 18 volilcev. V tej mestno - trški skupini bi pravilno ne imelo voliti samo 857, ampak 1482 volilnih upravičencev, odnosno bi ne volilo 802, ampak ČJ91 volilcev. Izid volitve bi bil mogoče drugačen, nego je bil. V kmetski skupini Ljubljana okolica - Vrhnika bi ne bilo 6624, ampak 6226 volilnih upravičencev, odnosno ne 5852, ampak 5535 volilcev. Izvoljeni poslanec gospod dr. Ivan Šušteršič bi ne dobil 4159 ampak v najslabšcm slučaju 3842, odnosno gospod Franc Povše ne 4142, ampak 3825 glasov. V kmetski skupini Postojna - Logatec - Senožeče - Lož - Ilirska Bistrica-Cerknica bi ne bilo 7135, ampak 6908 volilnih upravičencev, odnosno ne 6392, ampak 6220 volilcev. Izvoljeni poslanec gospod dr. Ignacij Žitnik bi ne dobil 3736 ampak v najslabšcm slučaju 3564 odnosno gospod Frane Drobnič ne 3596, ampak 3424 glasov. 2. Mestno - trški volilni okraj Novo mesto - Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško - Ribnica in zadevna kmetska volilna okraja. V tem mestno - trškem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev 1149, od katerih je volilo 1015. V volilskem razredu kmetskih občin je bilo iz občine . Kostanjevica 335 volilnih upravičencev, odnos-I no 249 volilcev, iz občine Krško 672 volilnih upravičencev, odnosno 447 volilcev in iz občine Ribnica 217 volilnih upravičencev, odnosno 173 volilcev. V tej mestno -, trški skupini bi, pravilno ne imelo voliti samo i 149, ampak 2373 volilnih upravičencev, odnosno bi ne volilo 1015, ampak 1884, volilcev. Izid volitve bi bil mogoče drugačen nego je bil. V kmetski skupini Novo mesto - Kostanjevica - Krško bi ne bilo 7959, ampak 6952 volilnih upravičencev, odnosno nc 6001, ampak 5305 volilcev. Izvoljeni po- 4 dni! ftaivečfa senzacija sedanjosti! 4 dni! Torok l0- 5 fotografičnim aparatom ~ ,0 na bojišču. Krvavi, straSni in uničujoči boji med Bolgari In Grki. — Posneto v vrslah bojujočih se armad. Četrtek 12. Petek IB. Eno uro trajajoče predstave vsa K dan ob 3., 4., 5., 6., 7„ 8. in 9. Kino Ideal Nekaj glavnih prizorov: mfantorijskih k rogelj streli v prsr. — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-duin kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — 'Kajonetni uhodi. — Ranjenec! ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granite. ===== Radi velikih nabavnih stroSkov nekoliko zviSane cene. ==== slanec gospod Josip Zurc bi ne dobil 4464, ampak v najslabšem slučaju 3768 glasov. 3. Mestni volilni okraj Kočevje in zadevni kmetski volilni okraj. V tem mestnem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev 213, od katerih je volilo 181. V volilskem razredu kmetskih občin je bilo iz občine Kočevje (vasi Moosv/ald) 23 volilnih upravičencev, odnosno 17 volilcev. V tej mestni skupini bi pravilno ne imelo voliti samo 213, ampak 236 volilnih upravičencev odnosno bi ne volilo 181, atnnak 198 volilcev. A ko se v najboljšem slučaju šteje vseh odpadlih 17 glasov za velfavne. bi bilo v Kočevju veljavno oddanih glasov 158 + 17 = 175, in absolutna večina glasov bi znašala 88. Ker je pa dobil izvoljeni poslanec gospod dr. Ferdinand Eger 147 glasov, ne vpliva predmetna nepravilnost pri volltvi na izid volitve glede osebe izvoljenega poslanca. V kmetski skupini Kočevje - Ribnica - Velike Lašče bi ne bilo volilnih upravičencev 3675, ampak po odbitku nepostavno vpisanih volilcev iz občin Ribnica in Kočevje samo 3435, odnosno ne 3499, ampak 3309 volilcev. Izvoljeni poslanec gospod Anton Lovšin bi v najslabšem slučaju ne dobil 2408, ampak 2218, odnosno g. Karol Škulj ne 2341, ampak 2151 glasov. S tein niso opravljeni vsi pomisleki deželnega odbora. Tudi z volitvijo v mestni skupini Kranj - Škofja Loka ni zadovoljen, ker vdlilna komisija v Škofji Loki-ni pripustila pet vpisanih volilcev, češ, da so že volili v kmetski skupini; v Kranju pa komisija ni pripustila volllca Jožeta Zupanca ker je bil zapisan za Jožeta Zupana. Nadalje pravi deželni odbor, da je bilo v mestno - trškem volilnem okraju Vrhnika - Postojna - Lož oddanih 116 zaznamovanih glasovnic. Poročilo je izročeno verifikacijskemu odseku in sedaj vlada splošna napetost, Če 'bo večina res razveljavila vse mestne mandate razun Gregoričevega, Ganglovega in Egerjevega. — Zavezniki! Kadarkoli se snidejo avstro-ogrske delegacije, zadoni iz ust zunanjega ministra, naj se že piše Goluchowskl. Aeliren-tlial ali Bercbtold, slavospev trozveze, ki Je nstanoVliena, da varuje mir v Evropi. Na različne načine se lahko dokaže ta miroljubni namen in uspeh; le nekoliko spretnosti je treba. Sai se dokažejo še bolj neverjetne in nemogoče reči. Delegacije, vsaj njih večine, tudi vedno verjamejo, da je uatančno tako: Če je v Evropi mir, je to zasluga trozveze. če ga ni, pa trozveza ni kriva. AH čeprav je to na videz prav pametno povedano, je vendar nekaj čudnega vmes. Ako stoji trozveza na straži Evrope in varuje njen mir, tedaj bi bilo misliti, da je vsaj mir med Avstrijo, Nemčijo in Italijo trden kakor skala in neomajen kakor Alpe. Pravijo, da ni na noben način mogoče izhajati brez militarizma; dobro — trozveza ga potrebuje, da lahko kroti bojevitost Rusije. Francije in 'Anglije. Ampak med seboj smo zavezniki, tore) se lahko zanašamo drug na druzega. Dobiček trozveze Je vssi ta. da se Avstriji ni treba oboroževati proti Nemčiji in Italiji, tema dvema pa ne proti nam. Tako bi človek mislil. Toda £udno! Enkrat vjamejo na Tirolskem špijona, ki izsleduje naše vojaške skrivnosti za našo zaveznico Italijo, drugič pograbijo v Italiji koga. ki Je baje vohunaril za nas. In pravkar poročajo zjooet o novih vojaških ukrepih, ki pričajo veliko avstrijsko-italijansko prilatelj-stvo. Po uradnih podatkih — piše dunajska »Zeitor — postavljajo zdaj domobranske gorske čete vse pehotne posadke za zapiranje prehodov v Jugozapadnih mejnih okrajih. Gorske stotnile so dobile komoanijske kadre za mejno brambo. tako da se zviša njih bolna pripravnost. Prihodnji čas bodo domobranske gorske čete tudi noziml garnizonirale v bližini državne meje. To bodo sledeči oddelki: 1. bataljon deželnega strelskega polka št. I. v Tridentu, 2. batalton strelskega polka II. v Merami, 2. bataljon tega polka v Bolcanu, 3. bataljon tega polka v Rlvl, 3. bataljon domobranskega oešpolka 4. v Celovcu z detaširanimi oddelki v Rablju in Malborgetu, ter 1. bataljon domobranskega pešpolka 27. v Ljubljani, Letne postaje teh bataljonov so precej oddaljene od teh garnizij. Prostore, ki se izpraznijo, če pridejo te čete na mejo, zasede šest bataljonov rednih domobranskih čet iz notranjosti države, ki dobe po 120 mož za vsako stotnijo. Od domobranskega polka 4. je 1. stotnija preložena deloma v Šmohor. deloma v Sv. Lovrenc. Oddelki za strojne puške pri gorskih četah so dobili po dve nadomestni strojni puški in ščite. Gorske čete štejejo sedaj 16 bataljonov s 431 gažisti, 51 praporščakov, 7517 mož. 479 mul in 229 konj. — Temu se pravi »oboroženi mir«. Tak dobiček nam prinašajo prijateljske zveze. — Koliko velja Trlpolitanlja? Italijanska vlada je predložila parlamentu računski zaključek o izdatkih za okupacijo Libije in Egejskih otokov ter za vojaške priprave zaradi balkanske vojne. Človeku, ki se ne prišteva nriljonar-jem, se zvrti v glavi, če čita te številke. Skupna svota znaša več kakor miljardo. namreč 1.149.757.564 lir. Od tega odpade skoraj mi-ljarda za okupacijo Tripolitanije in Cirenajke, namreč 903,891.698 lir; za okupacijo Egejskih otokov 21357.809 lir, za Albanijo pa 3,351.126 lir. Petdeset ntiljonov lir je morala Italija plačati po lausannski mirovni pogodbi upravi turških državnih dolgov. — Skoraj miljardo za Tripolitanijo — to je vsekakor drag pesek. Modema kapitalistična podjetja zahtevajo sicer vedno investicije; ali da bi bil v Libiji denar posebno dobro naložen, se ne more trditi. Kričeča pa je stvar še bolj, če se vpraša, kdo plačuje in kdo bo imel dobiček. Ljudstvo je dalo svoje sinove za to pustolovsko ekspedicijo, ljudstvo Je dalo denar; dobiček pa bo imela mala peščica kapitalistov. Pesem je vedno enaka! Le v eni točki hi skoro zavidali Italijo. Za Albanijo je izdala tri miljone, mi pa dvestosedem-in dvajset, z Ogrsko skupaj okroglih štiristo miljonov. In Italija ima zato nekaj vpliva v Albaniji, mi pa nič. Militaristična zunanja politika je povsod blazna, ali rekord v tej blaznosti je vendar naš. — V norišnico namesto sodišču so oddali učitelja VVaguerja iz Degerlocba. Njegovo grozno dejanje, ki mu je pribavilo obtožbo zaradi scdemnajstkraUiega umora, je še v svežem spominu. 2e takrat je bil splošni vtisk, da mora biti mož blazen. Na to ni kazalo le grozovito dejanje, ampak tudi način izvršitve in njegovo vedenje. Kljub temu so pravila poročila, da so ga zdravniki spoznali za zdravega in da pride pred sodišče. Sam je trdil, da je popolnoma normalen: ali to pravilo umobolni pogostotna in se zelo užaljeni, če kdo dvomi o njihovem duševnem zdraviu. Niegovo mnenje ni moglo nič dokazati. Pač pa ie vsakdo zmajeval z glavo, ko je slišal, da ga zdravniki smatrajo za normalnega. Sedaj pa poročajo iz Heilbronna, da izreka dvoje psihiatriških mnenj soglasno, da Je mož, ki je ustrelil sedemnastj ljudi, kronično na umu bolan. Sodišče je zaradi tega ustavilo kazensko postopanje in Wagner je oddan v blaznico. — Strokovna zveza avstrijskih tobačnih delavk in delavcev v LiublJanl ima redni občni zbor v petek 6. februarja ob pol 6. zvečer v vrtnem salonu restavracije Perles v Prešernovi ulici št. 9. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva in kontrole. 2. Volitev odbora in kontrole. 3. Volitev delegatov na konferenco, ki bo na Dunaju. 4. Razno. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zdravstveno stanje mestne občine IJubllanske od 25. lanuavia do 31. Januarja. Novorojenih le bilo 19. mrtvorojen 1, umrlo je 17 oseb. med temi 14 domačinov in 3 tuici. Umrli so vsled mrtvouda 2 in 15 vsled različnih bolezni. Oboleli so za noricami 1, za ošpicami 1 in za vratico 1. — Bivši poslanec Franc VSšnlkar je včeraj ob 3. popoldne po dolgi bolezni umrl. Višnikar je bil višjesodm svetnik, pa je bil že delj časa vpokoien. Kot ooslanec je vastopal dolenjska Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) *Seve, seve, samo da bo denar,a je iz-pregovoril s pekočim sarkazmom. »Toda kar se tiče mene. ti povem, da jaz denar sovražim In da hvalim Boga za svojo bedo. Če sem'bil zato socialist, da bi se vsem zboljšalo, je to danes zame že premagano Stališče. Danes sovražim, strašno sovražim denar in raje smrt nego denar. Če se čutim višje nego drugi ljudje, se za to zahvaljujem le svoji bedi.« »V tem Je preveč žolča,« se le ostro smejal Hanuš. »a premalo odkritosrčnosti. To je prekisel aristokratrzem.« Soumar je Hanuša zavzeto, pogledal. »I, hudiča, pa naj bo aristokratizem.« le zagodr-nlal bolj sam zase, »saj vem — vem.« »Kaj pa (Katinka?« se je naglo obrnil proti Hanušu. *>AH 'imaš mirno vest? Alim oreš imeti mirno vest?« »Dovoli, morda ne misliš, da si postal m®| dvorni pridigar?« Je Hanuš nevoljno zavrnil Soumar’a. »Morda ne misliš, da naj E sak dan poslušam tvole mentoriranje? In da-es prav zares nisem pri volli. in tudi vem, emu. Lahko noč — in dal mi leno mir 1« Hanuš ie ugasnil luč in skočil v postello. Soumar se je odkašljal na zofi ter dejal; »Torej lahko noč! Toda mirne vesti n§ moreš imeti. Seveda ti « »Molči že!« Je srdito vzkriknil Hanuš. »Kaj mi je mari tvoja Katinka! Prvič: To je že izgubljeno bitje, drugič: Z njo se nisem skopu-liral« »Skopuliral se nisi, a rada te ima in ti si jo vtrjal v domnevi —« »Jaz da sem Jo vtrjal---------------? je burjio vzkliknil Hanuš, skočivši s postelje. Pa precej je zopet zlezel nazaj pod pernico in pristavil mirnejše: »Soumare, o tebi prav res dvomim, če imaš v glavi še vse v redu.« »V tem oziru bodi brez skrbi,« je odvrnil Soumar. »S tem prav nič ne zakriješ resnice. In Katinka te ima rada!« »In zato. ker me ima rada,« je vzbruhnil po sili se smeie Hanuš, »zato bi se jaz sedaj morda ne mogel oženiti ali kaj, Soumare, kaj? Saj že sam ne veš več, kako smešno govoriš!« »Mogoče,« Je delal temno Soumar. »Sicer pa,« Je pristavil nekako bolestno, iz duše, »jaz jaz sploh ne razumem, kako te more ona imeti rada.« Potem sta utihnila, toda dolgo se nista mogla umiriti na svojih posteljah. XL. Dva dni po plesu je prišla v uredništvo Zenske Reforme petdesetletna starikava gospa. Obnošena zimska pelerina in razbite pete črevliev so spominjale na pomanikanie in skoro vzbujale sočutje. Malomarno ni bila aaprav* mesta in trga. Tudi občinski svetovalec je bil. Pripadal je liberalni stranki. Zaradi bolezni je že lani odložil občinski mandat: pri zadnjih deželuozborskih volitvah ni več kandidiral. Dosegel je 66. Rusinska izjava. Lvov, 5. Rusinski klub je izdal izjavo, da ne more biti zaradi težav, ki jih delajo Poljaki, nobene seje pododsekov in odseka za volilno reformo. Sprava je v resni nevarnosti, ker se Rusini ne bodo mogli udeleževati nobenega dela za volilno reformo, dokler ne dajo Poljaki ugodnega odgovora glede na rusinski mandat v Lvovu. Razdraženi Poljaki. Lvov, 6. Rusinska izjava je zelo poslabšala položaj. Podcdsekova seja je morala izostati. Predsedstva poljskih strank se snidejo, da odgovore na rusinsko izjavo. Avtonomisti in člani centruma so dejali, da napravijo deželni zbor na odločilni seji nesklepčen, če se stori Rusinom kakšna koncesija glede na lvovski mandat. MARŠALSKI SVET. Duna], C. Včerajšnji maršalski svet se je bavi' z vprašanjem ustanovitve dveh novih vojnih zborov. TIROLSII DEŽELNI ZBOR. ' Inomost. 5. Deželni zbor je imel danes popoldne zopet sejo. ki še traja in se .najbrže zopet raztegne v noč. Snočnja Je trajala do 2. zjutraj. Večina je sklenila tudi za jutri in poJutrlJŠ-njem nočne seje, če bo treba premagovati obstrukcijo. MORAVSKI DEŽELNI ZBOR. Brno, 5. Na današnji seji je poslanec baron d' Elvert vložil nujni predlog za regulacijo plač liudskošolskih in meščanskih učiteljev. Sodrug NieUner je vložil nujen predlog za izpremenibo deželnega volilnega reda na podlagi splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Separatist Koutny je utemeljeval svoj predlog za obligatorično zavarovanje poljedelskih in gozdnih delavcev. Predlog je bil izročen socialno političnemu odboru. OGRSKI PARLAMENT. Železničarska pragmatika sprejeta. Budimpešta, C. Poslanska zbornica je v tretjem čitanju sprejela železničarsko pragma-tiko. HRVAŠKI POSLANCI. Budimpešta, 6. Hrvaški poslanci so snoči zapustili Budimpešto in se vrnejo, ko bo menični zakon in paroplovne pogodbe na dnevnem redu. Vladna stranka priredi takrat na čast hrvaškim poslancem banket. Pred odhodom so Hrvati obiskali vse državnozborske klube in so izražali veliko zadovoljstvo zaradi sprejema v Budimpešti. PEGOUD GRE V ZAGREB. Zagreb. 6. V nedeljo popoldne priredi tukaj znani francoski umetni letalec Pegoud več poletov. HČER JE UMORIL. Sarajevo, 6. V vasi Ivica Jc imela dvajsetletna hči kmeta Kalajdžiča razmerje z nekim fantom, ki ni ostalo brez posledic. Njen oče se je zaradi tega tako razjezil, da se je zmenil s svojim sinom in oba sta dekle napadla, ko Je spala ter Jo zadavila. Bestialna morilca so prijeli. SMRTNA NEZGODA LETALCA. Pariz, 6. Letalec Reals se je včeraj vadil s svojim biplanom. Iz višine 200 metrov Je padel na tla in je bil takoj mrtev. ITALIJANSKI ŽELEZNIČARJI. Milan, 6. Železničarji so hoteli poslati de-putacijo h genralnemu ravnatelju, da mu naznani zahteve zaradi zboljšanja plač. Generalni direktor Bianchl ni hotel sprejeti deputacije. Med železničarji je velikanska razburjenost. Jutri bo po deželi več sto protestnih shodov. EGEJSKI OTOKI. Peterburg, 6. Ko je bil Venizelos v Peterburgu, je dosegel, da ruska vlada popolnoma priznava grško pravico do otokov Kiosa in Mi-tilene. ESAD IN KONTROLNA KOMISIJA. Drač, 6. Esad paša je odšel z delegati mednarodne kontrolne komisije v Tirano. Ker primanjkuje v Draču stanovanj, ostanejo delegati v Tirani in so si nabavili avtomobile, da se lahko peljejo vsak dan v Drač. GRKI IN ARNAVTL Atene, 6. Iz Korice javljajo, da je prišlo pri Vakufu in Ohoriji do hudih bojev med Grki in Arnavtl. Po daljši bitki so bili Arnavtl s težk-mi izgubami pognani vbeg. Grki so bombardirali Keserako, kjer je bilo albansko središče. Grki napredujejo. Iz Klisure javljajo, da ie prišlo pri vasi Zepovo do boja med Grki in Arnav-ti. Konec še ni znan. MILITARIZEM V ČRNI GORI. Cetinje. 6. Letošnji proračun znaša dvanajst miljonov, medtem ko je doslej znašal le 4 miljone. Vpeljati hočejo stalno vojsko. BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, 6. Zaradi volitev za sobranje je vlada preklicala obsedno stanje v novih krajih. TURČIJA IN SRBIJA. Frankobrod. 6. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada, da je pri pogajanjih zaradi miru med Srbijo in Turčijo treba rešiti dvanajst spornih točk. Glavno vprašanje se tiče ohranitve turških spomenikov za spomin na veliko bitko leta 1389. TURŠKE VOLITVE. Carigrad, 6. Doslej je izvoljena šestina poslancev za turški parlament. Izvoljeni so sami mladoturkl. TURČIJA PUMPA PRI KRUPPU. Pariz. 6. »Temps« poroča, da se pogaja turška vlada s tvrdko Krupp. da bi ta posodila Porti več miljonov, zato bi pa Turčija naročila nov vojni material in se pobotala zaradi starih dolgov pri Kruppu. MINISTRSKA KRIZA NA PORTUGALSKEM. Lizbona. 6. Predsednik republike Arriago je pooblastil Bernardina Machado s sestavo novega kabineta. Machado Je sprejel nalogo. PETKRATEN UMOR IN SAMOMOR. GieBen, 6. Včeraj so našli voznika Lehman na mrtvega na železniški progi; dal se je povoziti od vlaka. Doma so pa našli v mlaki krvi ženo in štiri otroke, katerim ]e bil prerezal vratove. PO ZRAKU ČEZ OCEAN. London, 6. Ameriški miljonar Mannemaker naznanja, da namerava preleteti Atiantiški ocean s posebnim od njega in Amerikanca Courtisa zgrajenim zrakoplovom. OGENJ NA LADJI. London, 6. Iz Sidneyja poročajo: Z Nove Zelandije je prišla semkaj vest, da je zgorela ladja »Moa« na vožnji od VVellingtona v Port \Vanganui. Ladja je prevažala bencin in petrolej. Ogenj je nastal najbrže vsled eksplozije, ki je ubila enega mornarja. Moštvo ni moglo pripraviti niti enega rešilnega čolna, zato so pometali les in rešilne pasove v morje in poskakali v vodo. Neki parnik je prihitel na pomoč. ali vsled velike vročine ni mogel prav do ponesrečencev. Položaj je bil tudi zaradi tega prav nevaren, ker je vozil tudi dotični par- ni parnik bencin in petrolej. Kljub temu sc mu je posrečilo, da je rešil moštvo ladje »Moa«. Ladja se je kmalu nato potopila. POPLAVE V JUŽNI AMERIKI. Rio de Janero, 5. Iz Ba! javlja ondotni guverner: Vsled povodnji jc mnogo vasi zelo opustošenih; kulture so popolnoma uničene, škoda se ne da preceniti. Več kakor tisoč ljudi je utonilo. Goriško. — Solkan. Dne 15. januarja se ie zagovarjal pred tukajšnjo sodnijo predsednik Katoliškega izobraževalnega društva v Solkanu, g. Andrej Erzetič, ker je kazal v gostilni svojo fino katoliško izobrazbo. Tožil ga je sodrug Macarol, ker ga je v debati na katoliški način opljuval v obraz, čeravno smo tudi socialisti ustvarjeni po božji podobi, in ker ga Je opsoval s pobožno psovko, namreč m - - a si, ker si socialist. Za tako lepo vedenje in izobrazbo ga je obsodil predsednik na plačilo stroškov in moral je prositi odpuščanja hudobnega rdeč-karja, da se je ognil zapora. Pri obravnavi se je opravičeval s tem. da ga Je razburilo, ker se je govorilo v debati tudi o vodiški Johanci; a ta zagovor mu ni nič pomagal, ker Je vodi-ška Johanca splošno v prometu. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 1 1 LdLBLtJANA • kdkenbkega-ulic a 4\ SEF-zD!WfjK:pRiK;TOj ■ DR FTR. DERGANC laoaaaaonaaanaaoDaaaanagaaiiaoaanac I Kmečko delavska gospodarska l zadiugavDotoljaliMGoriškem I r. z. z o. z. g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno-d 2ino dobrega in naravnega vina svojih za-b družnikov. Za prislnost od zadruge prodanega g vina se jamči. S Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov a naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od b nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec. Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: | Bolniška o (zagata) Rabatta Rassauer, Histon, Kocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione merid urale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodrcmo, Vogel. V uradu blagajne, ulica Morelli št. 16. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. T. ■ >\. Od 2. do 3.30 v svoji ambulanti v ulici Alvarez in od 11 30. do V* 1. pop. v ambulanti blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: rt t" ■ V , , ' 1» :• / r ... r . Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanti blagajne ulica Morelli 16. Alpi Giulie, Angolo, Ant< nio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Biatca, Baniera, Bosco, Brolo, Čampi, Canipcsanto, Capellaris, Cap-pella, Carducci, Caserma, Castžgnovizza, Caterina (sv), Catterini (trg). Chiara (sv). Cccevia, Castello (dietro). Coceviutta, Co-Jonia, CordaiuoII, Corno, Coronini, Coita, Cristo (in trg) Crcce, De Amitis (trg), Dante. Foimca, Fcrrace, Franconia, Gelsi, Giovanni (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Grpzigna, Grado, Legna, Mžuro (san), Molino, Mcnache, Motcorora, Monte-verde, Morelli, Orzoni, Ospitale, Pacassi (large), Palledio, Paludi, Pcrcoto, Peigola, Pcschiira, Petraica, Piazzutia (riva), P.co-lut, Poggro, Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rsfut, Rastello, Rota (trg), Salomo, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, btretta, To m a sco (trg), Tcrrenle, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa, Zrrutti. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: m n Dr. Ivan Villat, P. Duomo fit 3. Od 9 do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop.vsvoji ambulanti, P. Duomo 3. Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgcra, Ravne, Solkan, Steverjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (BrCa), Trnovo, Tribuna pri Geriči. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: 9 » Dr. Maks Adler- stein, ul. Dre-ossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9. do 10. zjutraj vam-! bulanci blaga ne in od 3. ! do 4." pop. v svoji ambulanti, ulica Dreossi 19. Gradnja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornterg, Dol, Gradištuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvačina, Peč, •tence, Rupa, Orehovlje, Rubije, Standiež, Sv. Martin ra Krasu, Sv. Peter. So\odnje, Staragcra, Šempas, Vrtojba gor. in dol., Vogersko, Volčjadraga, Vih. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Pri zdravniku Dr. Zamponi R v Kanalu Dr. R Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Kanaiu. ' 'r‘- / . ^ ^ * Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. . A * ' . > ...... Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. ! Dr. Alfonz Ser-< jun v Tolminu. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanti zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek ! od 3. do 5. pop. v ambulanti na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Pri dr. Hinku | VečvKobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop v ambu-| lanci zdravnika v Kobaridu. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Pri dr. Josipu Horfik, Bovec. ! Dr. Josip Hor&k I Bovec j Od 9. do 10. Zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti ! zdravnika v B vcu. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. V milnih slufajih obrniti se Je naravnost na dom zdravnika In potem poskrbeti si zdravniško izpričevalo * tradih blagajn *nih okrajev v Kanalu, Kobaridu. Bovcu in v Cerknem. Pri dr. Fanti-šeku Smyčka, Cerkno. e, odaeaM p*i pou Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno. tmifiici v Tolmina Od 9. do 10. zjutrai in od 3. do 4. pop. v ambu anci zdravnika v Cerknem. ali pri ukaviiikih posame- Nadzorstvo* «- ■ —= Potniki ===== ▼ severno in južno AMERIKO M fia^o sedati U po temfl evs^jak] pragi AVSTR O-AMERIKANA Trst-Newyork, Buenos Airts-Ri« te Jtselr* aaiaovejMnt hrtapirafki s #mn ntukam, «MMCm r«nwn11 Wim[—WMTW i n wwl—n» mi i imh »< i 11 . Odhod parnikov: --------------—— | v ms, kmtrtk* mkc soboto, v južna Amerike vsakih 14 tfal. I Trst-New York, vsako soboto Trst Južna Amerika, vsakih 14 dnL Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenteri za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ————— Kolodvorska ulica itev. 26. ------------------ Občno konsumno društvo v Idriji ■aznaftje s ten, ds je v Biroji seji dne •. svečana 1918 sklenilo, da §* kranflne vloge čianesa obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po B odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Ccz 30 dni do 6 tee&ecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov s Od kredita rad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od SO dni naprti. « Hranilne vloge sprejema drtsSivo vsak dan ir.ed aradnimi erami od 8. zjmtmj do 12. dopoldne ter od 2, popoldne do 6. zvečer. — - Odpovedni roki so pri drsttvu najprimernejši in varnost vlog najbol^Sa, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najtežje zaupa svoje prihranke svojemu zavoda Načelstvo. nnnnnnnnnHnnnnnnBnnnnnnnnnnHnnnnnnnnn i Družinski kruh I ■ ■ ■ iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani n ! se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo \e vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošSje brezplačno v najkraj- šem času. „ Konsumno društvo za Ljubljano Ut 4» 1 1 II ■ ..... s m okolico Q hranilne vloge članov po J registrovana zadruga z omejeno zavezo • ' ' - a j - .... - <* naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej od dne vloge _ _ 0 do dne dviga. H Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, ' Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. cesta. Načelstvo. • v