Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, iuserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. ^■fc« 36« Maribor», dne 3. septembra I908. Tečaj XLH. List ljudstvu v pouk Sn zabavo, Shod v Št. Petru pod Sv. Gorami. Kolo časa se je zavrtelo za eno leto in pokazalo se je veliko sprememb. Tudi v St. Petru! Ko je lani hotela tamkaj zborovati Slov. kmečka zveza, da se predstavi njen državnozborski kandidat, je združena liberalna in nemčurska stranka, zbrana iz celega okraja, z vikom in krikom zafbranila zborovanje. Vršili so se burni prizori in zdelo se je, da si bo Kmečka zveza le počasi pridbbila trdnih tal. Toda trdno prepričanje in zvesta ljubezen šent-peterskih pristašev do Kmečke zve^e sita rodila nenavadno lepe sadove. Naše število je rastlo, mož za možem so polagoma zapuščali nasprotni tabor, Slov. kmečka zveza stoji danes v St. Petru trdno, kakor bi bilo povsod želeti. To je pokazalo tudi iZvezino -zborovanje zadnjo nedeljb (30. avg.), katero se je vršilo povsem mirno in ob veliki udeležbi ljudstva. Govorila sta na zborovanju deželni poslanec dr. Jan-kovič in državni poslanec dr. Korošec. Dr. Jankovič : Govornik razvija program S. K. Z., ki ne izključuje nobenega stanu, ki pa se pri vseh svojih delih, korakih in vprašanjih ozira v prvi vrsti na kmečko ljudstvo. Glede volilne preosnove za deželno zborovanje: O tej volilni reformi sem že zadnjič v Imenem napravil nekaj nedolžnih opazk, ki se niso nikjer do-tikavale ¡važnih in za tedaj še tajnih ali celo prepor-nih točk in kljubu temu dejstvo se je JN, L." zakadil v mene in mi očital kot da bi pozabil, da sem se na zaupnem shodu s podpisom za taijnost zavezal. G. dopisniku N. L., ki je gotovo tudi danes navzoč, da nateguje svoja useša in svojemu listu potem vpoš-Ijo popolnoma lažnjivo poročilo z zavijanjem in natolcevanjem kot zadnjič iz Imenega pa povem danes javno, da mene g. dr. Kukovec ne bo učil, kaj smem in kaj ne. Hvala Bogu, .toliko razsodnosti in vesti imam, da vem kje je tuk;aj meja med dovoljenim in nedovoljenim. Naj volilna relorma izpade tako ali tako, prepričan sem., da bo Slov. kmečka ziveza, ki je svojo organizacijo po celem Štajerskem izpopolnila in vglo-bila šla z velikimi nadami v hOj, če se ne bo dosegel ča^ti in moči S!ov. Kmečke zveze primeren kompromis. Za svojo osebo — ne v imenu stranke — ta se i Podlistek. Mamice zadnja pot. Posl. J. Z. (Dalje.) Mamica je Štela že 60 /let, a še bolj stara se je zdela, tako bledo je bilo obličjfo; kiakbr srebro so se isvetili lasje. Mirko, je končal študije na visoki šoli j Kmalu se je prerij višje, talentov je imel dovolj. Ze po 10 letih je na/stopil službo zdravnika v neki veliki bolnišnici. Postal «je ob euem profesor na vseučilišču. Živel je sam in ostal osamljen. Skoraj se je zdelo, da je za to, kar. je storil materi, sam kaznovan z osamljenostjo. Živel je le. za svoj poklic, svojo knjige in ' nevero svojega srca. Bil je neveren in ni našel miru za svoie srce. „Nazaj se povrni k materi", je klical pogosto opominjajoč glas v njem. A on se je protivil dobremu angedju.' „Saj ne morem več postati drugačen, kakor semw, je klical takbj drug'; glas zopet. 'Ali ni bil i- nehvaležen človek,, -da je svojo ,ma-ter popolnoma zapustil? Pogosto je stopilo to očitanje pred njegovo dušo, a, on ga Je vedno zavrnil. Kaj mu je zdlaj početi z ubogo mamico, njemu, znanemu zdravniku bolnišnice in profesorju univerze? Ali se ne bi moral sramovati uboge ma^-mice ? Ali bi se ne bil moral spraviti s svojo materjo? Ali bi ne bila njegova dolžnost, mir ohra- ' še ni izjavila in tudi ne vem, kako se bo — povdar-jam, da bi bil odločno za kompromis. Spominjajmo se samo zadnjega volilnega boja — kako strašen je bil, koliko sovraštva, nasprotstva je rodil, koliko natolcevanja, obrekovanja in napadov je povzročil, koliko narodnega kapitala je pogoltnil, rane pa take usekal, da deloma še danes nezaceljene zehajo. Ravno v deželnem zboru, kjer se moramo boriti proti velikanski premoči naših nasprotnikov, katerih delo stremi z vsemi silami za tem, da bi nas Slovence uničili kot narod, nam vzeli zemljo, in naše druge narodne svetinje,, bi morali sedeti najboljši, najzmožnejSli in najneuatra|šnejši možje iz obeh taborov. Taka lista bi se potom kompromisa dala sestaviti in bi tudi gotovo prodrla, in v srce slov. rodoljuba bi zopet zasijal žarek upanja, da sedanje gorje ne bo postalo še hujše in Še bolj neznosno in da se bo bo združenemu, poštenemu delu posrečilo upro-pastiti nakane naših največjih sovražnikov — Nemcev. Dr. Korošec. Govornik poroča o dedovanju v državnem zboru. Zahvaljuje se vsem, ki so bili lani ob času burnih volitev neomahljivo stali ob Kmečki zvezi, za njih pogum in moško odločnost. Pa tudi one. ki so dose-daj stali izven našega tabora, vabi prisrčno, da stopijo ob našo stran. Kar je bilo, je pozabljeno, sedaj se je treba vsemu kmečkemu ljudstvu združiti v eno vrsto, da bo lahko odbijalo silovite napade. Slovenska kmečka zveza vsem ponuja roke v spravo in za pošteno delo za slovenska ljudstvo. Besede obeh govornikov so napravile globok »tis tudi na nasprotnike, ki' so sedaj sami spoznali, da se v naših vrstah ne ščuje in hujska, ampak navdušuje k skuppemu delovanju. Ko so Še g. Rozman, Počivavšek itd. izrazili nekatere želje volilcev, je predsednik dr. Jankovič zaključil zborovanje. Shod mladenieev v Nazarjah. Nad vse sijajen je bil shod S.' M. Z. v Nazarjah v gornji Savinjski dolini. Udeležnikov je bilo blizu tisoč. _ Ne bomo govorili' o prosvetnem in gospodarskem pomenu tega shoda* ta se bo poklafial počasu sam, temveč, opisali bomo. na kratko, kako se je shod vršil. V slavnostnem sprevodu' z zastavami med pokanjem topičev so napolnili mladeniči ob' 1411. uri niti? mir spet iskati? Mir je darilo božje in samo njim se podeli, kj so zanj pripravljeni. Kako bi naj imel mir z materjo, ko je pa izgubil mir z Bogom? Kesal-se je že, da je bil tako trd z materjo — a moči ni.imel, da bi to krivdo poravnal. III, Ivana je zvedela o Mirkovi službi v bolnišnici velikega mesta. Dasi je zlnan kot izvrsten zdravnik, katerega tisoči obiskujejo, vendar je vied-no tih in molčeč. Ljudje pravijo, da je bolan. Oni je bolajn. Ko je mamiOa to slišala, je na novo oživela. Da, bolan je bil; njegovo lice je bilo pogosta bledo, bolan je bil na srcu. Mamica sklene obiskati sin(a. Povprašala je, koliko stahe pot sem in tja. Prešetela je denar, vse svoje premoženje, zadostovalo je, nekaj novcev je še ostalo. Potem se je podala mamica na pot in peljala se je k svojemu i otroku, ki ga je še vedno talko močno ljubila. Vožnja je bila dolga. Celo pot je Ivana molila. Saj je molila za sina. Konjčno je dospela v glavno mesto. Ivana je zapustila kolodvor ter stopila na prosto. Okoli so stali vozovi, a ona je morala iti peš, ker vjozoviiso bili dragi. Povprašala ;e, kaiko daleč je do bolnišnice. „Eno uro", je bil odgovor. Ni našla poti. Pri tej množini cest zgrešila je cilj. Ze eno uro je hodila in bila je jako zmučena. „Se pol ure morate iti", je zvedela po dolgi j hoji. Vedno bolj je čutila utrujenost. Iskala je po- j čitka. Le četrt ure miru, potem hoče. zopet z ,no- 1 vimi močmi nadaljevati pot in iskati otroka. samostansko cerkev, kjer je imel prof. dr. Hoh-njec prelep cerkveni nagovor. Naslikal je podobo pravega, vernega, čednostnega, slovenskega mladeniča. " Nato se je vršila sv. maša in ob 142 večer-nice. ' Ob dveh se je do tesnega napolnila samostanska telovadnica s samimi Čvrstimi zdravimi mladeniči, polnimi ukaželjnosti. P. Anzelm otvori zborovanje, pozdravi s navzoče « zastopnike društev od daleč in blizu in predlaga predsednikom zborovanja prof. dr. Hohnjeca, podpredsednikom' župana Očja-ka.in mladeniča Karola • Culjka, ki so sprejeti.', z navdušenjem. 5 Dr. Hohnjec pozdravi mladeniče v imenu S. K. S. Z. in izrazi veselje posebno nad tem,, da'so se shoda v tako obilnem številu udeležili mladeniči, iz prelepe Savinjske doline. To kaže, da se' je tudi zapeljana Savinjska dolina začela zavedati ter trezno in • samostojno misliti, ter da pošteni Savinj-čani ne verjamejo samo zabavljanju črez vero, cerkev, črno suknjo itd., onih ljudi, ki • uče^ kakb je mogel nastati Človek iz kosmate in repate opice. (Saj so' res nje posili-potomci kosmati.) Katoliška organizacija hoče dvigniti in prosvetiti ljudstvo, v njej je ljubezen. Nasprotniki nam vsiljujejo boj, posebno verski, ' ki je danes .na dnevnem redu. Oni napadajo, a naša ddlžnost je, . braniti. Cesa še niso obrali, kar diši po veri,\cerkvi in duhovništvu?'Vi najnovejšem času so si izmislili, da bi bilo dobro, če bi sami dobivali bera jo namesto duhovnikov. Kakšen namen ima Narodna1 stranka? Ne' osrečevati slp-venski narod, temveč napadati duhovnike. To' kaže dejanski. Mi pa ostanemo trdni in vera nam ¡ostane vedno drag zaklad* Drugič ne ; pozabimo narodnega ideala. Le na podlagi materinščine je; možen poduk in razvoja Samo z besedami in pri čašla.h ne bomo rešili na> roda. Pokažimo narodnost v dejanski ljubezni do svoje domovine s tem, da širimo izobrazilo in damo domovini zdravih, krepkih", flzobraž,miMju'di. Vstraj-ni moramo biti, ker naši nasprotniki imajo sredstva, denar,' inteligenco (vlado!), a mi, ne. Pomagajmo si torej po moči sami. Ne pozabimo tretjičrnašega gospodarstva. Ker stan našega ljudstva je ubožen. Sredstev nimamo gospodarskih, torej sezimo po samopomoči, združevanju, zadružništvu, da , dosežemo gospodarsko osamosvojitev. Zato pa je treba zopet ppduka. Gospo- Kje naj najde počitka? Se par korakov je storila naprej. Kar zapazi velikb cerkev. V njo vstopi in se vsede v stol. V' vseih udjh občuti mraz, vsa trepeta. Bilo je po zimi, teden pred božičem. Kako dobro ji je del počitek. Vzela je rožni venec in si ga ovila okoli prstov. Rok» sta bili krčevito med seboj sklenjeni, zimteki mraz in goreča molitev sta ju še huje sklenila, kaklbr bi se ne dale več ločiti, 'Mamica je zrla z utrujenim, molečim pogledom k altarju, katerega je pbseval medel žarek. „Ali ga bom našla? Kam naj grem? Gospod, pomagaj mi, saj iščem svoje Ideta' za-te!", Ivana se je ozrla še liskreneje k oltarju, na katerem je bila podoba izgubljenega sina. Solza se «potoči po bledem licu «in mislila je na tistegja, ki tudi njenega sina lahko zopet najde . . . O, da bi ga našel! Kako srečka bi bilali Nato je zadremala in sanjala o izgubljenem sinu, da je prišel k njej, se k njej priklonil, in jo poljubil na velo čelo. Slišala ga je klicati: „iMati, mati ..." Iz teh sanj se ni prebudila več. * « • V veliki dvorani bolnišnice se /snidejo vsak teden dvakrat dijaki medicinskega oddelka. Tuk|aj jo soba za secirainje ali rezanje mrličev. Semkaj prinašajo trupla »onih, ki brez sorodnikov umrjejo in se kot revni pokopajo. Se prej ko jih položijo v ;rrob, morajo služiti znanosti. Zanesejo truplo v sobo, kakor bi nikdar ne bil človek, razrežejo telo in „Študirajo človeka.'' (Dalje prihodnjič.] J \ darski poduk je .velevažna točka, katere se moramo držati. Jurist Raikun, član „Za(rje", pozdravi mladeniče v imenu katoliško-narodiiega dijaštva,; ki je ponosno na gibanje svojih tovarišev v domovini in jim bo pomagalo vedno - v umstvenem boju z nasprotniki, ki prihajajo . v ovčjih oblačilih in pa po ovinkih. Tovariš podpredsednik S. M. Z. ZUČar pozdravlja v,imenu • predsednika Zebota in S, 'M. Z. Prelepo izvaja, da je mladeniška organizacija podobna lipi,- pod katero so se/nekdaj, zbirajli mladeniči in možje v boj proti Turkom, danes pa pod zastavo- S, M., Z. v boj proti. verskim in narodnim nasprotnikom. Tri Čednosti priporoča mladeničem: vtero, narodnost in ' značajnost. Ko vidimo, kje je pot resnice, moramo slediti. Značajnega mladeniča spoštuje tudi nasprotnik. Kakor nekdaj križarji, si prjpnimo znake, S. M, Z.; na prsi in stojmo trdno na braniku. Burno pozdravljen nastopi urednik Mljadosti, g. Terseglav iz Ljubljane, ki prinaša pozdrave \ od tamošnje zveze telovadnih odsekov, V svetem pismu stare zareze bleremo postavo o jubilejnem letu. Ko je isto napočilo, pustil je kmet delo na polju, ra-tar je izpregel vozička, upnik! * ni terjal dolžnika, gospodar je osvobodil svoje sužnje, počivala1 je zemlja/ človek in žival.' To ima pomen, naj bi se-spočila mati zemlja, rediteljioa tolikih milijonov, * od napora in pozneje rodila boljše in lepše gadove. Ta mir zemlje pa je predpodoba miru in pokoja v naših srcih, da bi . človeški duih in srce dobilo v jubilejnem, letu nove moči i in sile za daljše življenje. Človek naj zbere svojega duha, si odpočije od muk ročnega dela in i povzdigne duha v višlave idej, idealov, vzorov. Zavedal !naj.bi'se, da je več kot žival. Slovenski, mladeniči obhajate letos tisto jubilejno leto, ko prirejate ■ toliko prekrasnih shodov. Majhen del naroda ga praznuje v znajnenju Trubarjevem, ogromni del ljudstva pa, pred; vsem njega mladina pa v znamenju Tega, ki je bil; in bo. in'tako je zavalovilo v letu 1908 od Adrije do Mure mladeniško in dekliško gibanje, kakor leta 1600 -protireiormacija proti luteranstvu. Razlika je le ta, da takrat ljudstvo ni vedelo, kaj hoče, danes pa naša mladina' razume svoje gibanje in se vodi sama. Očitajo ' nam sicer • nasprotniki, da se damo kakjor ovce striči od črnih sukenj, toda mi smo obvarovali in. obvarujemo svojo samostojnost. Naše jubilejno leto plomenja pripravo resnico^ obje-majočega, po dobrem hrepenečega, za lepoto vnetega duha za boj z ^nasprotniki. !Naši shodi so bojjjni shodi, ker bliža nam, se kulturni boj, to je boj krščanske prosvetjO proti nekrščanski, -kakor ga* imajo na Francoskem. Kulturni boj povzroča v prvi vrsti liberalni vejekapitalizem, ki odvrača ljudstvo od njega socialnih nalog. Verski nasprotniki, ki vpijejo danes v svet, da je vera zasebna stvar,- bodo ravno to versko čustvo ;pozneje izrabili, 'da hodo\ Človeške nagone do dna razburkali v svoj e(goistični namen. Prihodnjost je v ; organizaciji; tu >krščanski socializem, tam socialni demokratizem. Liberalizem pa se bo sam razdrobil,, ker je protidružen. Pri njemu je vsak -človek sebi vse. Organizlacdja je prva pomoč za boj. Prvo mesto zavzema tukaj' bi rekel telo-vaidna organizacija, katere namen je ohraniti lepoto človeštva na telesu in duši. Nazadnjaštva Človeškega je kriva nenravnost, alkohol in siroma-ščina, in ravno telovadna organizacija ima namen, jeziti to grozeče veletoke in i doseči telesno in - pa nravno izobrazbo. Treba nam pa je tudi. umske - izobrazbe za boj z nasprotniki, v katerih prvi vjrsti stoje naši liberalni učitelji^ Nikakor. ne hujskamo, temveč želimo samo, da bi postal stik med učjiteljstvom in kmečko mladino, med učiteljico , in kmečko mladenko tesnejši. Naj se priklopi učitelj in učiteljica navadam vernega kmečkega ■ ljudstva in ne bo potem svetožalja, obupnosti, nezdrave sentimentalnosti med inteligenco na kmetih. To bi ne reklo se pokme-titi v slabem pomenu besede, temVeč takšen učitelj ali učiteljica bosta stala, nad ljudstvom, ker ju bo isto samo povzdignilo nad sebe. Naš kmet ljubi izobraženca, če, ga ta ljubi in se( zanj zanima. (Viharno odobravanje.) Kmet ne zavida gospodu ali gospodični boljšega životuega položaja.« Toda če se pa izziva, pokaže svojo silo. Ce hočete, da bodi i mladeniška in dekliška organizacija bojna vrsta proti sVobodomiseimemu učitelj-stvu, je to, čisto natorni boj zdravega organizma proti škodljivcem, ki ga skušajo prepojiti s tujimi sestavinami. Ne upajmo, da postane kmalu liberalno učiteljstvo vso drugačno — mogoč je le boj. In Bog dal, da bi .postal na. obeh straneh načelen, — od naše strani mora biti vedno načelen in ne oseben. Kdor z namigne čuti, ta hI za našo družbo, torej najboljše sredstvo proti liberalnem učiteljstvu — družabni bojkot. Tudi dekleta se naj organizirajo! Ne zmenite se za omahljivce! Dekliško organizacijo moramo v kratkem izpeljati. (Viharno odobravanje.) Mladeniči in dlekleta bodo prišli 'vedno skupaj, nič ne bo omejilo tega natornega nagnjenja. Cilj naš mora le to biti, da pridejo skupaj, organizirani mladeniči organizirana dlekleta, izobraženi mladeniči izobražena dekleta, | mladeniči, ki bodo dekleta, žene, matere spoštovali in ne imeli le za de- lavno živino, za predmet uživanja, iampak za so-vrstnice, vzgojiteljice boljšega in lepšega zaroda, novega slovenskega naraščaja — nadčloveka v'najlepšem pomenu besede, človeka, ki bo svoje cilje zopet naslonil na ideale iz večnosti. (Viharno odobravanje.). P. Anzsplm pojasni pravi vzrok nasprotstva učiteljstva, ki je brezmejno, sovraštvo do duhov-ništva. Nato pozdravljajo v imenu posameznih izobraževalnih društev mlaideniči Križnik Anton izl St. Jurija - ob Taboru, ki šiba izseljevanje v tujino, Franc Jošt iz Gornjegrada priporoča katoliške, časopise in podpiranje naših posojilnic, Jernej Slem-nik za Slovenj gradeč in Mislinjsko dohno, Lekše iz Mozirja, Št)e£an Sedminek iz St. Petra v Sav. dolini, Franc Rakun, župan rečiški in odbornik S. K. Z., Lovfrenc Kos iz Gornje Ponikve v imenu domačega mladeniškega odseka, Bor sin j ak iz 1 Bras-lovč, Pferbil Blaž v imenu nazarske (Marijine družbe, Breznik Luka iz i Mozirja šiba slabo družbo, Tajnšek, Sv. Andraž. , Nato se zahvali nad, vse delavni pater Atazelm vsem govornikom, posebno g. Terseglavu, -zia prelepe nauke, želi, da bi • rodili obilo sadu. Gospod Terse^av pozdravi P, Anzelnra,,, veseleč se, t da. !|e stopilo tudi reidovništvo v naše bojne vrste. Shod pozdravi na' to še g. Rančiigaj iz St. Jnrija - ob Taboru v imenu mož, nakar predsednik dr. Hohnjec zaključi zborovanje. — Poljedelski minister dr. Ebenhoch. je dal ostavko, ker je vlada uveljavila srbsko pogodbo s pomočjo pOobiastilnega zakona, čeprav so • -dobili kmečki poslanci v<> zbornici večino . za predlog, da se poobjaistilni zakon ne - sme ; uporabiti fsa srbsko pogodbo. — Moravski deželni zbor je vsled obstruk-cije naprednih,; mladočeških in socialdemokratih poslancev predčasno zaključen. Socialdemokratu priredijo dne 13. septembra v vseh večjih krajih demonstracijske shode, na katerih bodo zahtevali odpravo šolnine in pa prenaredbo : občinskega volilnega reda. — V ! Rumburgu na - Češkem priredijo nemški katoličani dne 6. septembra velik sihod. Nemški svo-bodomiselci so za isti dan napovedali shod svo-bodomiselcev. i — Bodočnost Bosne. Iz Sarajeva se poroča,, da v političnih krogih. zanesljivo pričakujejo, da se Bosna in Hercegovina spojita z' Avstrijo še letos in sicer 2. decembra. \ Nekatere velesile, ki so podpisale'berolinsko pogodbo, s katero se je dovolilo Avstriji zasesti i ti dve deželi, so k temu že pritrdile, pri drugih pa se v ta-namen uvedejo potrebni koraki v najkrajšem času. Pri sestanku našega, ita-ljanskega in ruskega zunanjega ministra se je poglavitno razpravljalo o * tem' vprašanju. — Srbska pogodba se je z dne 1. septembrom začasno uveljavila, i Začasno radi tega, ker še potrebuj 3 potrdila od državne zbornice. Po pogodbi se sme k nam uvažati samo meso ! zaklane živine in samo v gotova mesta. Na Štajerskem sme srbsko < meso samo v Gradec. — V Turčiji uvedejo tudi obvezno vojaško dolžnost. Orožje bo moral nositi vsaki Turek od 25. do 45.1 leta«' Službena doba,, bo trajala 6, let, in sicer 3 leita aktivne in 3 leta rezervne službe. Maia Branila, 2 6. avgusta. Srbski zunanji minister Mi-lovanovič je bil danes na Dunaju in se je mudil v avstrijskem ■ zunpnjem ministrstvu. — Nadvojvoda Friiderik je;- odpotoval v ' Postojno. — Na , Ogrskem v Mako so se vršile zadnjo nedeljo občinske ■ volitve, ' pri katerih so pristaši Košutove stranke popol)-noma propadli. — Iz Moskve poročajo, da je grol Tolstoj nevarno bolel. — V Tebrisn na'Perzijskem so blizu francoskega konzulata našli umorjenegai Šerifa Sadeha. — Iz 'Turčije poi1očajo„ da imajo ta-kozVani Mladoturki vso priprosto ljudstvo za seboj. Mladoturki oznanjajo: JProstost narodnostim in ve-roizpovedanjem." 2 7. avgusta. V Kromerižu na Moravskem se je l vršil shod i moravskih samoupravnih občin. Vzprejeli so rezolucijo, v kateri< zahtevajo volilno reformo za deželni zbor, primerno sedanjim ' razmeram, kontrolo 1 občinskega gospodarjenja itd. — V Madridu se vrši španski socialistični kongres. — Za carigrajske pogorelce prihajajo številni darovi. — Cesar je lahno obolel na katarju. — Grof Stern-berg si je na svojem potovanju ■ na severni tečaj zlomil desno rebro. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je Šel obiskat rumunsko kraljevo dvojico v Bukarešto. — Na Bolgarskem napovedujejo v kiratkem manifestacije ea neodvisnost Bolgarske. 2 8. avgusta. Cesar se danes dobro po-fiuti. Katar je popotnoma izginiL" Udeležil se je po-flaganja temeljnega kamna Elizaibetine bolnišnice v Išlu, ter je,- pri tej priliki tudi govoril. — , Kakor listi poročajo, i je rumunski kralj nevarno zbolel na želodcu. K njemu sta pqzvana dva znana zdravnika. — V Perziji se širi rovolupija. K ustaSem se ja pridružilo tudi mesto Kerman. Ljudstvo je skle- nilo, da ne pripozna več šahovih -uradnikov, ter si izvolilo začasno< vlado. — vV Mardkb se bije zadnji boj med bivšim sultanom Abdul Azisom in sedanjim Mule; Halidom. Abdul Azis je, popolnoma osamljen. — Norveški kralj obišče carja v Peitrogradu. 2 9. a v ¡g u s t a. Štajerski agrarci so proti uveljavljenju trgovinske pogodbe s Srbijo napovedali 40 protestnih shodov,, — Perzijska ■ duhovščina je začela prepovedovati sveto vojsko proti šahu. Sah ne zaupa zapovedniku svoje armade, ker še do zdaj ni nič storil proti revolucijonarjem. — V Lod-cu na Ruskem so se vršili veliki delavski' nemiri. Tovarnarja, ki je delavce miril, so dejanski napadli, da je koma^ rešil • svoje življenje., Nato so razbili vse stroje v tovarni, — Med Brazilijo in'> Ar-gentinijo pride skoro gotovo do vojne. Brazilski agenti, •' med katerimi, je baje tudi sam brazilski volni minister, že. kupujejo v Evropi ¡konje in < štren ljivo. — V Odesi-so se zadnji čas . 12. uri. Iz Hrastnika ob 12. uri 12 minut popoldne. Iz Trbovelj ob 12. uri 19 minut popoldne. Iz Brezja se vrnemo dne 10. septembra okoli poldn^ai in pridemo ob 5. uri popoldne v Celje nazaj, tako, da se tahko romarji odpeljla.jo z večernimi ,vlaki proti Brežicam, proti Maribora in Rogatcu in pa v Savinjsko dolino. Vozni red je1 narejen tako, da romarji ne zamudijo veliko česa :n se morejo hitro zopet Vrniti k delu. kar bode gotovo ugajalo veliki večiai Vič. gg. dušne pastirje vljudno prosimo, da se po možnosti romanja udeleže in pomagajo romarje izpovedovati. Duhovniki nam -naj. na dopisnici naznanijo, ako mislijo iti z nami,, da se jim oskrbe prenočišča. Romarje opozarjamo, d'a se je treba dobro, pravzaprav napol zimsko obleči, ker na Gorenjskem bo hladno, posebno če bi 'deževalo. Dvojne nogavice seboj vzeti je prav pametno. Za prejnoč^šča si morajo udeleženci skrbeti sami. Vozne listeike dobijo romarji pravočasno. Razpošiljati se 'bodo začeli listeki v soboto., dne 5. septembra. Denar in naročila za vozne listeke moramo imeti najpozneje v nedeljo zjutraj v roki, da še moremo potem pravočasno odposlati lijste. Kdor bi iisteke pozneje naročil,, bi jih mogel dobiti še-le na vlaku, ker se je bati, da bi po poŠti prešli prepozno. Ako bi se kdo še-le v nedeljo ali v pondeiljek odločil za romanje, naj to naznani po dopisnici na kr.-socialno zvezo v Mariboru najpozneje v pondieljek. da vodja vlaka vzame karte sebbj in jih na; dotičnih postajah Še razdeli. Te karte se plačajo na vlaku. Na nčjpriglaišeno romanje bi se moglo obirati le, če bo prostor! Ce bode potrebino še kaj radi romanja objaviti, bodemo to storili v „Slovencu". „Slov. kršč. soc. zveza". *. Izlet trsničarskih zadrug v državni hibridni, poskuševalni vinograd v Šmarju pri Jelšah dne 6. septembra 1908 ,ima, sledejči vzpored: !A. Vožnja v Šmarje: 1. Bolfenčani spi.odprejo z vlakom ob 6.37 v jutro na Pragarsiko. '2. Ljjutomer-čani peljejo se z vozovi v Ormož (ker preko Spiel-telda, nimajo ugodne zveze),.' in.odtdd iz vlakom ob j 6.51 v jutro na Pragarsko. 3. Lovrenčani se odpeljejo z vlakom ob J., uri 32 v jutro iz 'Ptuja : na ■ Pnaglarsko, kjer se : snidejo z, Ljutomerčani ■ in j Bolienčani. Dohod na Pragarsko ob 7.518 v jutro, odvoz • fe Pragarskega ob 8.57 v jutrb, dohbd , na Grobelno ob 9.50 predpoldnfe. Ob 10. uri predpoldne odhod peš iz Grobelnega v.Šmarje (9 km = Vh ure). 5. Žetaljčani se pripeljejo z vouovi., 6. Sestanek v Šmarju v Habjanovi gostilni.- 7. Ob Val2. uri dopoldne odhod; v državni hibridni vinograd, . 8. Konec ogledovanja hibrid s i!n sosednih vinograldov ob '/42. uri popoldne. 9. Ob 2. uri skupni • obed v Habjanovi gostilni v Šmarju. B. lOdhod iz Šmarja. 1. Ljutomerčaini, Bolfenčani in Lovrenčani odkorakajo ob VA. uri iz Šmarja',na Grobelno; 'odtod se odpeljejo z vlakom ob 5.57 zvečer na • Pragarsko. Lovrefnčanij dospejo zvečer ob, 8.55 na Ptuj, Ljfuto-merčani ob 9.29' v Ormož, Bolfenčani' pa 9.42 v Središče.12. Žeta|lčani sei odpjfjljejo z vozovi. Mov rebitno podaljšanje izleta v sosedne kraje' Šmar-skega, rogaškega, celjskega, slovenj ebistriškeiga, brežkega ali katerega drugega okraja se Idoloči na potu -v Šmarje. * Gospodje organlsti! Že v zadnji številki lista se vas je gitede pokojnine za privatne uslužbence opozorilo. Kar pa, podpisani še danes ponavlja oziroma opominja, "da je za to pri politični inštanci š|3 veid.no čas. Seveda izadnji čas! Stalni dohodki so oni,. koje prejme orgiainist mesrčno ali letno od župnijskega urada; med (o je všteta tudi Štolninai in stanovanje. Drugi dohodke se v posebno rubriko zabeležijo. Žal, da občinski ¡predstojniki niso orgainište oziroma cerkvene predstojnike 'na to opozorilih Ker ni mogoče posameznikom odgovarjati, naj to velja za odgovor in pouk. Karal Bervar. * Četrti esperantski kongres . v Dnaždanih od 16. do' 22. avgusta je uspel nad vse sijajno. Svojo praiktično porabo je dokazal espeTanto že neštetokrat, uprizoritev Goethejeve „Ifijienije na Tavridi" ln neštete pevske■ točke pa so pokazale,' da, je po-raben esperanto tudi za umetinske smotre. Zanimiv je bil - poskus s Šolskimi otroci v-' starosti od 10 do 13 let, ki kljub učni dobi 7 tednov odgovarjali v svetovnem jeziku zelo gladko., Za prihodnje: leto se je določilo za kongresa mesto Chata.qua pri New-Yorku in Barcelona^ Slovenci na .tem kongresu Se nismo imeli zastopnika, ker so še ne zavedamo velikega pomena svetovnega jezika.'» Da se obrne to deloma na bolje, opozarjamo zopet na „slovenski esperantski krožek", ki zazpošilja zastonj, tozadevne hrošurkbe ' in, letake in ki nabira naročnike za slovensko esperantsko slovnico. Naročniki za knjigo, ki bo stala približno 2 K ter se razpošilja. po ' poštnem povzetju, naj pošljejo, nemudoma svoji« naslove na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Stajer.). * Kmetijska šola na Grmu. Novo šolsko leto se prične z mesecem ¡novembrom t. 1.« Prošnje i za i sprejem,; ki morajjo uiti lastnoročno pisane in kole- I kovane s kolekom za 1 K, je poslati vodstvu do 5. j sebtembra t. 1. Učenci iz Štajerske ne dobe kranjskih. deželnih podpor. Seveda tudi zagrizena. go- i spoda v Gradcu našim fantom ne bo hotela r(aka' ' zati podpore za obisk slovenske kmetijske šole. Pač pai se učenci iz Štajersko lahko potegujejo za'državne podpore Dobro je, ako m v tozadevnih prošnjah sklicujejo na dejstvo, da na Štajerskem nimamo slovenske kmetijske šole; in smo torej štajerski Slovenci prisiljeni, iskati kmetijske strokovne izobrazbe izven Štajerske. - Prošnje za, podporo je . nasloviti na c. ■ kr. poljedelsko ministrstvo na { Dunaju in bo najbolje, ako ista izroči v ministr-stvu kak. gospod državni poslanec. * Proti Štajercu bi se maral bojevati Novi i Slovenski Stajerc, toda v zadnji\ številki ima dve j strani napadov ne proti Štajercu,. ampak proti nam 1 i V svfoji strasti pri napadanju pa tudi potrduje to, f kar smo' mi vedno trdili, da imata dr. Ploj in dr. Jurtela zvezda z listom in; da dr. Ploj i'n dr. Jur-tela poravnavata tiskarske stroške Novega, Slovanskega Štajerca. , Pravi namreč: „Novi Slovenski Stajerc ,p|ač nima povoda, se, te«zvjetze (z, dr. Jur-telom in dr. Plojem) ; niti najmanj , sramovati , ." Nadalje: „Istotakh ne obstoji za naši list prav nobena sramota v tem, če.bi dr. Ploj in dr., Jurtela poravnafia tiskarske stroške N. S.1 S.,:/' "kar' hočje Slovenski Gospodar zlasti v zadnjem! času izrabljati. Vsako delo se mora plačalji!" — Zato pa. sedaj tudi smpmo opravičeno reži, da se naj vsaj dr, Ploj in dr. Jurtela sramujeta tega najnovejšlega) napada, ki ga je, izvršil njih list na nas in naše.somišljenike. Značilno je, da članka.ni podpisal ne dr. Ploj, ne dr. Jurtela, ne uredništvo, ampak — upravništvo lista. Najbolj pripravna za izgovore m za neodkrito politiko! * Liberalna laž. Nasprotni nam listi prinašajo < lažnjivo vest, ■ da ima naš list nič mapi:» nič več nego 13 tozib. Samoumevno je, da ptri razšarje-vanju1 takih lažnjivih vesti ne sme -manjkati• Domovina in Narodni List. Žalostno znamenje, Hako do kosti lažnjiva . je naša liberdlna stranka. * Poštena liberalna beseda. VI Gorici izhajajoče glasilo liberalne agrarne stnanke Naš glas opazuje nalšis štaijeirske ralzrnere brez strasti, za to prihaja tudi do celo drugih sklepov nego, naša celjska liberalna garda. Tako piše Naš Glas v v zadnji številki: • „Obstanek našega naroda na, Štajerskem je naravnost odvisen od ohranitve naše vere. To lahko opa/zimo posebno na 'obmejnih krajih, kjer gineta vera in narodnost. Siidmarka pokupuje za Vsako ceno slovenska posestva in na kupljenepi svetu naseljuje nemške protestante. Samo lotos je naselila Siidmarka v St. Ilju nad 30 protestantov iz nemškega rajha. Cim postane* kdo protestant, po-stanfe brezdvomno tudi nemškuiar," * Zagrizenost liberalnih učiteljic na Češkem. Naši liberalni učitelji so posebni prijatelji svojih čeških tovarišev. Kako pa Češki svobodni učitelji in učiteljice „delujejo", o tem priča sledeči dogodek, o katerem poroča zdaj „Severna Morava". V Kostelec pri Prosnicah je prišla na letovišče učiteljica S. Ko je prišla na obisk k neki rodbini, ji je mati pokazala malega otročička. „Pokaži gospodični^ kje je Bogec," je dejala, in pokazala na križ. Te priložnosti pa na-prednomisleča učiteljica ni smela zamuditi in zato je materi dejala: ,,Ta košček lesa kažete otroku ? Saj sami ne veste, kje je Bog, pa ga otroku kažete!" ..Severna Morava" pripomni: „In flakim vzgojeval-kam naj svoje otroke izročamo?" * Vojna uprava kupi; po trgovskih običajih za Gradec: 1900 q sena, 1500 q steljne slame, 100 q slame: za rezanico in 300 q posteljne slame; Maribor: 1300 cj. sena:in 850 q steljne slame;- Celovec: 1100 q. sena, 700 q steljne slame' in 200 q posteljne slame; Beljak: 1400 q sena, '800 q steljne slame in 200 q posteljne ■ stame Ljubljano:! 950 • q sena, 550 q steljne slame int 200 q posteljne slame; : Gorico 2500 q sena, 1400 - q steljne slame, 400 q postajne : slame in 450 ■ q '¡premoga; Pulj: ■ 300g siena, 150 q steljne slame, 600 q positeljne slame, 500 kub. m. trdih drv' in 1400^ q premoga. Zadevne zagotovit-veno obravnave bodo pri pristojnih: vojaških oskrbovalnih skladiščih, in sicer: v Gradcu( in Mariboru 5. septdmbra, v, Celovcu 12. sepitembra, v Beljaku 4. septembra, v Ljubljani ,11. septembra, v Gorici 10. septembra in v Pulju 7. septamlira t. 1. Kolkovane prodajne ponudbe moralo najkasneje • do 9. dopoldne dospeti pri: oznažemih obravnavaliSčih, kjer: se tudi lahko povzamejo natančnejši pogoji iz tamkaj v pogled razgrnjenih popdlnih ' nakupnih aviz in ■ uzainčnih zvezkov. * Tržno vesti. Ako primerjamo današnje knr-ze z onimi zadnje sobote, vidimo, da so ostali skoraj na tisti stopinji, vse izpremembe se Ivrste okoli nekaj vinarjev in tendenca se nagiba navzdol. V ostalem pa je vse neizpremenieno in je bil ves telden jako mi- ren^ Lastniki blaga so videlii, da kupci nimajo nič kaj veselja kupovati, so postali počasnejši v ponujanju. Konsum stoji na istem stališču kakor lansko leto, da pokriva sproti potrebo. Kakor je(|iz vsega položaja razvidno, leios špekulacija nima gojiteljev, ker. so tudi liudimpeški špekulantje jako trezni. Medtem ko vživata pšenica in rž mir, pa mrcvarijo ječmen. Letina letos ni dala zadosti leppga zrna za pi-vovarnarje, ampak pridelalo se je največ srednje in slabe kakovosti. Kdor ima lepo zmo, ga drži. Pivovarn arji-kartelaši pa se trudijo pritiskati cene in tako sta si sedaj v laseh producent in konsument. Ali bode vedno stal na strani drugega tudi bavarski in sploh nemški trg, kakor sedaj, ni gotovo, ker ta bo moral prej sprijazniti se z višjimi cenami. Oves si nikakor ne more pridobiti kojnsumen/ta, vendar vsr-traja v ceni. Stara turšica jO postala redka, se malo ponuja, zategadelj se je cena nekoliko napela, ker. se živahneje povprašuje. Nova turšica se pridno ponuja in tudi zahteva. Budimpeštarji so, kakor že omenjeno, letos jako mirni, ker so v pretečem kampanji izpe-dkopaji si tla in ugled. In zategadelj vlada sedaj precejšen mir v cenah. Budimpešta zahteva za efektivno blago: pšenica 78-81, K 11.12 do 11.30, K 11.20 do 11.36, K 11.31 do 11.50, 11.40 do 11.55, rž 9.20 do 9.30; turšica 7.60 do 7.90, oves K 7.85 do K 8.15, ječmen K 7.80 do 7.90. Moka, Položaj je vedno isti. i Konsum kupuje le za potrebo.. medtem, ko je druga roka, prekupec, živahnejša in špekuliira. Seveda je vzel precej blaga ijz zalog tudi konsum, ker je bil brez blaga. Mlinarji so imeli tedaj dobre Čase, katere so jim grenili popusti v cen ali, ki so jih morali dovolift.v Ržena moka ni prinesla nobenih izprememb. \Otrobi ne vživa-jo zanimanja ter so primeroma poceni. Budimpešt)a notira povprečij): pšen/ičnai moka: številka 0 kron 17.40, številka 1 kron 17.10, številka 2 16.90, Številka 3 16.50, štejvilka 4 16.20, številka 5 15.90, številka 6 15.40, Številka 7 14.40, rženja mojkfa, št. 0 kron 15.60, št. 0-1 kron 15.20, St. 1 kron 14.20,, otrobi fini kron 5.50, debeli kron 5.60, rženi kron 5.80 do 5.90, fini otrobi za septembeivdecember krota 5.60 do 5.70, debeli kron 5.70 do 5,80 (vse za ¡50 kg). Cistjilnice petroleja so se v toliko zedinile, da so sklenile ceno petroleja za september zvišati za eno krono. * Za S. K. S. Z. so darovali: duhovniki zbrani pri duhovnih vajah v Mariboru 53 K. Srčna hvala. Jub. prispevek pridobljen pri ka-meniti mizi na Prihovi 2 K 40 v. Mariborski okraj. m Ali so uradniki na , mariborskem kolodvoru tudi za Slovdnce? To vprašanje se mi je vsililo zadnjo nedeljo na mariborskem kolodvoru, ,kjer sem bil priča dogodku, da Slovenki potnik,, zahtevke vozni listek v slovenščini, istega, ni dobil. Ali se; naj potem Slovenci zavoljo par uradnikov učijo nemški, ko so vendar vsem jezikom zajamčene enako praivCce? m Sv. Jožef pri Mariboru. ;Z'adnji občni zbor zvonžkove družbe dne 16. avgusta 1908 nam nudi sledeči pregled dosedaj nabranega denarja: Podpornih članov je imeJa družba 231 s prispevki 365 K; dobrotnikov IG' z 99, K; ustainovnika 2 zj 200 K- Volilo umrlega ReparjU, strojarskega pomočnika v Mariboru po odbitem desetku 1779.08 K; darovalci, ki ne marajo imenovani biti 140 K; obresti glatvnice 765 K. Dohodkj celega leta torej znašajo 3348 K 8 v. In če prištejemo to svoto premoženju družbe d'o leta 1907: 16.457'08 K, da kapital 19.805 K 16 vin, Vsem blagim darovalcem: Bog stotero povrni! Vodstvo zvonik, družbe. m Hoče. * Zadnjo nedeljo so bile naše Hoče kaj lepo okinčane. Ob priliki trojnega jubileja', je dobila naša farna cerkev novo ja,bolko in križ na zvonik. Te slavnoslti se je' udeležil tudi g.\ okrajni glavar Attems iz Maribora. Po cerkveni slavnosti se je , razvila na vrtu g. ,Stani,ca prosta zabaval, ki je trajala dolgo v noč. m Sv. Križ pri 'Mariboru. Kakor se > sliši, hoče tudi tukajšnje bralno društvo slovesno proslaviti šestdesetletnico vladanja presvitlega cesarja ter pripravlja v ta namen primerno zanimivo veselico, za katero si je izbralo' prijazen"! grič Sv. Urbalna pri Mariboru. Slavnost se ima vršiti dne 27. septembra. Pri: tej priložnosti nastopijo baje tudi naši mladeniči, na gledališkem odru. Bratska društva in vse slavno občinstvo od blizu in dalelč, se1 že , zdaj opozarja na to prireditev ter vljudno vabi ki prav mnogoštevilni udeležb:. — Tukajšnji veteranci pa obhajinjo prihodnjo nedeljo dne 6. septembra, na prav slovesen način vladarski jubilej ljubljenega cesarja. Ob '/210. je slovesna služIla božja, ' katero jo blagodušno : prevzel slovit govornik in propoved-nik vlč. g.-duh.'svet. in* profesor v Mariboru dr. Anton Medved. Po službi božji se vrši skupenobed v Kočevarjevi gostilni, med katerim svira godba od Sv. Duha. na O. v. m Hotinja vas pri Mariboru. Kdor je bil pred tremi leti v Hotinji vasi, ko se je blagoslovila briz-galnica novoustanovljene požarne brambe, se gotovo še z veseljem spominja prelepe ljudske veselice, ki se je o tej priliki vršila. Ojd bliizu in daleč je takrat prispelo mlado in staro in se veselilo krasne slavnosti. Tudi sedaj vas vabimo bližnje in daljne sosede, pridite v nedeljo, dne 0. t. m. na veliko ljudsko veselico v Hotinjo vas, katpro priredi prost, požarna bramba povodom (JO letnega slavnega vladanja našega presvitlega vladarja, Vsporeid je sledeči: Pozdrav, govor, dekiamacije, petje, gledališka predstava, ribareiye, srečolov, šaljiva pošta in ples. Začetek veselice ob 3. uri popoldne, vstopnina samo 30 vinarjev. Veselica se vrši v lepem senčnatem vrtu gostilničarja Franca Primeca v Hotinji vasi. V slučaju slabega vremena se prestavi veselica na Mali Šmaren, dne 8. t. m. Ker je torej spored jako obsežen, vstopnina nizka, zatorej pridite vsi od blizu in daleč, kateri se hočete prav po domače in neprisiljeno zabavati, dne 6. t. m. na veselico v Hoíinjo vas. Pridite, da ojunačite prosi, požarno brambo, kateri je namenjen cisti dobiček, ker ista obenem tudi slavi triletliico svojega obstanka. Torej vabljeni ste vsi, katerm je količkaj mogoče, na veselico 6. t. m. v Hotinjo vas- m Iz izleta. V neki gosžilni ob koroški železnici se je izrazila gospa mariborskega trgovca Strohmajerja proti beraču, ki jo je slovenski' nagovoril: „J feršte niks bindjš!" Dvomimo, dia se gospa. proti slovenskim! kmetom, ki pridejo ' v njeno trgovino kupovat, tudi tako izrazi. O, takrat pa ji prijetno zveni „bindiš!" m Od Sv. Areha na Pohorju. Dne 8. ¡s£\pt. 1908, to je na Malo' Gospojnico se bode v cerkvi Sv. Areha brala sv. maša. Istil dan se »priredi v Ruški koči planinska veselica po prav primernem in zanimivem vsporedu. „Kadar jaz tja gor na pla-ninco grem . . ." m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Velika • ljudska veselica, katero je ^ priredilo*- v nedeljo dne 30. avgusta t, 1. tukajjšnje slovensko kmečko • bralno društvo v proslavo šestdesetletnega vladanja Njih Veličanstva, presvitlega, cesarja Franca Jožefa L, jo. izvrstno uspela, Dočim smo pri 'dosedanjih na-rocinih prireditvah bili navezani večinoma na izven-krajne gošte iz . Miaribora, Ribnice, Ruš itd., so tokrat bili tudi, ti kraji častno zastopani, a pretežno večino so tvorili vendar le domačini iz trga in iz planine, kmetje in delavci, posebno pa clražestna mladina; in zato smo imeli res pravo ljudsko veselico, kakor so naznanjala vabila. „Presvitleanu ju-bilarju" je 'kaj krasno deklamovala gdč. Julka Slaus, zato pa je tudi žela burno ploskanje. Slavnostni govornik, g. Vlado v Pušenjak, je v uvodu naslikal našo milo Avstrijo od leta 1848 do 1908 kot razburkano morje, na katerem vesla mogočni' mornar, ki kljubuje zmagovito vsem vetrovom in valovom, ki jih pomirja in v času miru svoje narode in posamezne stanove osrečuje, oprostiije in .kulturno povztiigjuje. Po navdušenem, prelepem govoru zaori presv. vladarju trikratni gromoviti živio, ogromna množica se odkrije ' in zapoje v mogočnem koru cesarsko himno med sviranjem godbe in po-kanjejm možnarjev, rakete pa švigali o v zvezdnato nebo. Sledil je koncert s petjem in godbo. Petje je bilo izManredno lepo in ganljivo. Viodstvo petj(a je bilo v najspretnejših rokah slavnoznane- domače obitelji, ki je zbrala v velik ženski zbor vsa slovenska dekleta iztrga in okolice. Godci so'nas sicer pred časom zapustili, a ljudstvo in dobra volja je ostala do ranega jutra. Ako še omenimo, da je imelo Bralno društvo 172 K dohodkov, smemo biti ponosni na tokratno izvahredno lepo „ slovansko prireditev. Vsem pa, • ki so na katerikoli način kaj priptomagali, posebno i vsem gospicam > in gospodu Romanu'vse priznanje in zahvala!/ —, Odbor. • m Sv. Jurij v Slov. gor. Poročil se je dne 2. t. ■ m. Martin Berič od Sv. Benedikta Slov. gor. z vrlo nai'odno deklico in dolgoletno cerkveno pevko Adalajdo Bauman. Ženin je vkljub temu, da je služboval v velikih mestih, ostal veren katoličan in navdušen Slovenec. Rtav obil'o srečej, želimo novoporočehemu > paru! m V Makolah, torej na slovenski zemlji, se je' zgodilo v nedeljo dne 23. avgusta sledeče: Bilo je po predstavi in trije gostje, so šli v najbpnjo gostilno, namreč v gostilno g. Mahoriča, da se mala okrepčajo za dolgo potdomu. Na slovensko vpral-Sanje, kaj da želijo,, odgovore gostje: JTri vrčke piva." A kakor da bi govorili v japonskem jeziku, odmaje g. Mahorič z glavo in reče: ..pas yersteh' i net. Das hab i no nit kert. Ist mir ganz unbe¡-kannt." Torej slovenski ne razumete, g.: Mahorič, kaj pa sloveHski groši ? Kaj ? : m Umrl f je v ' Slov. Bistrici davčni sluga Fr. Krempuš. m Slov. Bistrica. Hotel Avstrija, to impo-zantno in najlepše poslopje v Slovchski Bistrici, je sedaj dodelano ter se izroči že prihodnji teden svojemu namenu. Tireba je le Še notranjo, opravo urediti. Otvoritvena slavnost se vrši v nedel.o dne 13. septembra t. 1. Natančnejši program se bode pozneje razglasil. m Slov. Bistrica. Nar. Listu z dne 27. m. m. odgovarjam . samo to, da se nima-m časa1 z vami baviti, ker imam preveliko dela z mladeniško ' Organizacijo. Kadar' bodem vse fante organiziral,; tedaj pa >dobite več!, — Jožef Cvahte. m Iz Slov. Bistrice. V Številki 35 Narodnega Lista z dne 27. avgusta t. 1. piše nekdo iz Slovensko Bistrice: „Tukaj;je ustanovil nedavno neki Jo'žo Cvahte mladeniško zvezo za celi naš okraij. Mož jo preveč brezpomembna osebica, da bi so ž njim obširneje bavili. Je. pač slepo orodjle pol itn j o- če duhovščine!" Dopisnika, - ki mu. je gotovo zelo na srcu složnost slovenjebistriških SIovenqev, si usojava vprašati: 1. Koga meni s< „politikujočo duhovščino" ? Na dan z imeni! 2. ■ Kje ima; dokaze za svojo trditev? Ako dopisnik Narodnega Lis,ta ne najde za, svoje počitniške stilistične vaje primernejše. snovi ko ' „politikujočo duhovščino", mu nočeva kaliti veselja. 'Mladi zvezi kličeva: Krepko in pogumno naprej! Zora puca, bit če dana! — Ivan Grobelšek, dr. Fr. Ks. Lukman. m Mladeničem slovenjebistriške dekanije in okoliških župnij naznanjamo, da se bo ml&deniški shjd vršil, One i;0. septembra t 1. v Poljčanah. Ptujski okraj. p Poročil se' je g. Franc Seguía, učitelj, z gdč. J. Jobovo, učiteljico pri Sv. Marku niže Ptuja, — V Dravo je skočila nad Ptujem gospa Pia Kaspar, soproga ' ravnatelja s Koroškega. p Umrla je na Ptuju dme 29. avgusta soproga medičarja Ed'iiiig;er-j¡M gospa Ana E., roj. Letenja, stara še-le 28 let. N, v m. p.! p Ptuj. Na zadnji svinjski sejm v Ptuju je bilo prignanih 102 prašiča. p Ptuj. Kdor se hoče naučiti žganjarske surovosti, ta naj čita zadnjo < številko Štajerca, V tej se zaganja tudi z, nečloveško podivjanostjo v odličnega pristaša Kmejčke zveze in vsepoysodi čislanega mladega posestnika g. Mih«.1 Brenčeča, Imenuje ga „neznano človeče", „duševno revno člove-če", „ubogi vrag", „le blebetaj ,in brusi tvoj neotesani jeziček." Taki napadi so prenizki, da, bi mogli doseči našega Brenčiča.) Ljudstvo pa lahko zopet spozna, kaka je tista nemška kultura (omika), katero nam Sltaferc ' tolikokrat hvalisa.i p Sv. Barbara v HaCozah, Najlepši prizor je, ko se politični bratci: med seboj skrpgajo. Tako je prišlo tudi med našim nadučiteljem Ogorelcem in Stajerčevim urednikom Linhartom do nespiorazum-Ijenja, In sedaj se Stajerc razkorači Ü,er očita nad-uchelju • Ogorelcu, da je bil opetov)ano uslužbenec oarajnega zastopa in da je pri tem prav lepe. tisočake zaslužil. Vprašam nadučitjelja Ogorelca: ali je ■ to res, ali je res zaslužil jtisoóake, ocb sedanjjega ■ odbora in koliko ter v kaki stvtari jih je zaslužil. Prosimo, da nam „uslužbenec" okrajnejga odbora od-krjito odgovori. p Oslušovci pri Sv. Lenartu bi. Velike Nedelje. Na nedeljo, dne 30. avgusta je dal oznaniti državni poslanec dr. Ploj političen shod pri g. Kovačecu v Osluševcih. Nabralo se je okoli 120 njegovih volilcev, med katerimi je bilo kakih deset pristašev Narodne stranke; vsi drugi so pa odločni pristaši Kmečke zve-ze in večjidel tudi njeni Člani. V predsedstvo so bili izvoljeni le udje in pristaši Kmečke zveze. Ker je govoril g. državni poslanec popojnoma mirno in, v duhu Kmečke zveze, seveda mnogo obljubolval, so bili poslušalci še precej mirni, čeravno je imel marsikateri pripravljenih mnogo bridkih bdsed proti g. poslancu; da se pa to ni zgodilo, se ima zahvaliti g. poslanec le visoki inteligenci naših posestnikov, pristašev K. Z. Ko se je omenilo p^oti g|. poslancu popolnoma m'rno in jasno odprtje srbske meje, je g. dr. Ploj sam obžaloval ta korak, toda s pripombo, da je to zahtevala zunanja politika; prav primerna je pa bila tukaj opomba g. J. Horvata: „Zakaj pa mora biii žrtev zunanje politike ravno kmet?" Potem govori predsednik g. Tomaž Korpar o sedanjih strankah na Spodnjem Štajerskem ter med velikim odobravanjem obsoja najodločnejše zasramovanje Kmečke zveze od strani Narodne stranke ter pokaže z dejstvom, da so v Kmečki zvezi pri nas le samo napredni kmetje, tudi naprednost Kmečke zveze. Nadalje vabi k pristopu Kmečke zveze še one, kfi dosddaj še niso pristopili. Nazadnje vpraša odločno g. državnega poslanca, kako stališče zavzema on nasproti Kmečki zvezi, ali je proti nji ali za nje. Na to odgovori g. poslanec, da je on kandidiral lani na programu K. Z., da je delal vedro na tem programu in da hoče na tem programu delati tudi zanaprej. Ni res, da bi bil on liberalec, ampak on je in se čuti vedno za dobrega in vestnega katoličana, njemu sta vera in narodnost največji svetinji, kateri hoče veidno z vsemi svojimi močmi braniti. Nadalje obljubi, da hoče na Dunaju delati vodno skupno s poslanci Kmečke zveze in se vedno ozirati na njen program, ki ga zastopa tudi on: Vse za vero, dom, cesarja. Na ta izvajanja se mu je .i7rekla zaupnica, toda le od nekaterih okoli stoječih. Vsi drugi so se pa zadržali mirno in tiho, kar kaže visoko politično zrelost naših mož. Oni so se držali častnih obljub g, poslanca in mu torej niso hoteli delati1 nobene zgage. Po shodu in odhbdu g. državnega poslanca, se je razvila prav živahna in prijetna zabava, in tudi ta bi pretekla ravno tako mirno, kakor shod, če bi ne prišli med domačine nekateri tujci, ki so hoteli s svojimi govori pokazati svojo liberalnost in omiko cele Narodne stranke. Dü bi bili pristaši g. dr. Ploja. t?ga po ¡njegovem govoru, v katerem je tridil g. poslanec svoje versko in politično prepričanje, pač ne morejo trditi. Seveda so pri svojih izvajanjih naleteli takoj na liud odpor, ki se je še povečal, ko je začel nek gospod pobirfati za družbo sv. Cirila in Metoda. Grozno so se razburili ti gospodje, ko se jim le povedalo, da med našim ljudstvom ne bofdo dobili prispevkov za svojo liberalno družbo. Toda njihova j ijeza ni nič pomagala, ljudje so jim pokazali, da za , liberalno stranko v naših občinah ne cvete pšenica, j da so ti kraji za njo popolnoma izgubljeni in naj se nekateri g. liberalni učitelji še tako trudijo prodajati svoje nauke o Hackelu in drugih malterijalistih, katere je moderna in resnična veda že zdavnaj ovrgla,.] In v dokaz za to, da ne mara naše ljudstvo več Ci-ril-Metodove družbe, je nabrala gdč. Trezika Korpar za kršč. socialno zavezo v Mariboru ali za obmejne Slovence C kron 60 vin.„ za katere se jim izreka tukaj najprisrčnejša zahvala. (Obenem se pa kliče tukaj vrlim možem in fantom od Sv. Lenarta, Sv. Marjete in Vel. Nedelje, ki so tako krepko nastopali in pokazali svojo narodnost na verski podlagi, naj tako nadaljujejo in naj se ob vsaki priložnosti spominjajo Slov. kršč. socialne zveze v Mariboru, ki na verski podlagi dela za naše uboge brate tam ob nemških mejah, ki torej potrebuje za snovanje društev, za podpiranje nadebudnih mladeničev mnogo denarja. Mladeniči, ki se bodo vzgojili s tem denarjem, bodo vaši pravi prijatelji, ker bodo ravno tako verni in narodni k)akor ste vi. Vsak vinar, ki ga bodete darovali zvezi, bode hvajležno sprejet in na vsak vinar ste lahko ponlosn':, ker ste storili veliko versko-narodno delo. Eden, ki je bil zraven. p Toča je pobila v Halozah, in sicer v Turškem vriiu, zlasti pa po soseidnih hrvatskih krajih v sredo, dne 26. avgusta ter napravila na sadju, najbolj pa v vinogradih veliko škodo. Večji del Haloz,, od Zatvrča, Sv. Barbare napjrej, pa je bil doslej, hvala Bogu, od vsake nezgode obvarovan. Ker sedaj izredno lepo, t. j. suho in solnčno vreme jako dobro upliva na gorice., se je letos nadejati v Halozah mnogo in pospbno dobrega vinskega mošita, na kar že sedaj opozarjamo vinske ku[ocet. Vinska kapljica v Halozah bo izborna! p Ormož. Naš okrajni Šolski svet je na predlog advokata dr. Omuleca poslal. v Gradec prošnjo, da« sei učiteljem zvišajo plače. Ali ?ih bodo dohtairji plačevali. Tako skrbi naš okrajni šolski svet za kmete! p Ormož. S prvim septembrom se je začelo pri poštnem uradu v Ormožu štirikratno dostavljanje poštnih pošiljatev v sledeče kraje: Dobrova, Litmerk,. Libanja, Pavlovci. Dalje se nastej»7i v Litmerku in Pavlovcih po eden, in v- Libanji dva poštna nabiralnika. p Sv. Florijan pod Bočem. V nedeljo dne (6. septembra, popoldne ob 544 . se , vrši zborovanje pri Sv. Florijanu pod Bočem pri g. Vizovišeku. Go-' vori gospod državni j poslanec dr. Korošiec. Kmetje 'in delavci se na te shode uljudno vabite. p Na dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine na praznik Marijinega, rojstva dne 8i sept. pride od vseh strani veliko deklet. Shod se vrši pri vsakem vremenu. p Sv. Križ tik Slatine, Jubilejno • procesijo smo imeli in,sicer drugo skupno z župnijama Siv. Ema in Sv. Peter na Medvedovem selu v ponde-Ijek. dne 31. avgusta na. Sladko goro. Kakor pri prvi meseca maja, tako je bila tudi pri drugi udeležba velika. p Sv. Rok ob So tli. V nedeljo dne 6. septembra se vrši pri Sv. Roku ob Sotli shod Slov. kmečke zveze ob 11. uri dopoldne v posojil nični dvorani. Govori gospod državni poslanec dir. Korošec. ' 1 p Pri Sv, Bolfenku v Slov. gor. bodo obhajali veteranci cesarjev jubilej 8. septembra. Ob 9. uri sv maša s pridigo, potem odhod v Biš v gostilno gosp. Šalamuna, kjer bo prosta zabava- Sosedna društva se uljudno vabijo! p Bralno društvo pri Sv. Marku priredi dne 6. in 13. t. m. v proslavo treh jubilejev igrnkaz: „Lurška pastirica" s petjem in tam-buranjem. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V Log&rovcih' je zgorelo gospodarsko poslopje Alojza i'in Josipa. Jureš. 1 Gornja Radgona. Ali spi gornjeradgonsko „Bralno društvo" spanje kralja Matjaža, da ne vidi, kako si snujejo nasprotniki svoje društvo. Rodoljub. 1 Bučečovci. Umrla-je na ang. ned, zjutraj v Bučečovcih Katarina Slavič,, mati Franca Slavič, jezuitskega rektorja v Travniku in 'Majtija Slavič, posestnika na domačiji, ter stara • mati dr.,/Maltija Slavič, pridigarja v. Celju. N. v m. p.! 1 Mala nedelja. S 1. septembrom se je začelo na posredovanje državnega poslanca Rošknrja pri poštnem uradu -'Mala nedelja trikrat na teden dostavljati poštne pošiljatve v sledeče kraje: Godo-merci, Radislavcv\ Precetinci, ( Sitairovci. KuršencU VuČkovci, Drakovci, 'Moravski vrh, Moravci in Budislavci. Slovenjgraski okraj. s Razborje pri Slovenjgradcu., V) tukajšno „ Izobraževalno društvo" se neka zmedena liberalna bu-• tica zaganja; napada celo društvo, pa tudi posamez-; nike. Na pomoč kliče giftno kroto, Narodnega Lisca, | ker ti najrajši kaj lažnjivega poslušajo. Pa liberal-j ček nimaš nič drugega, kakor smolo. Bolj se bodeš j zaganjal, še več je bodeš im^l. Nekaj bi ti svetoval: Kar pri miru nas pusti, bodeš najboljše pogodil, če r.e, bodemo vzeli krtačo v roke, potem pa že veš, kaj bode. «... 3-_sep,fcmbra 1S08. ___________. s Pokopali S0TšI^^oletnega . člajna -šoštanj ske Narodne%odt^0rja Kova6a- s MKlinfJ!! .. ^''^a.msti, ki še niso vlomili proM Se poS^f iZdane p0Stave Pri" Krpač-u, organistu 'v fe pn tS1°ven^m grad" «u osebaio ali nismpnn bl],° Potrebna pojasmlaj. Pormulari so uri 7: l./arst™ v Slioveiijemgrad-cu na razpolago. Gi organist. s Šmartno ob K(Gf •P°zarna Sf PT redi vesedico - u ' gostilne, se je katoliško-na- SLOVENSKI GOSPODAR, Stran fl„ s c,„„,;.—"iienju. Na; Mali Šmaren dne 8- septemhrTZ P" ^^ ^ S1°" venske kmečke 7 ob 3" un p?poldf1° p0? žup,iu" koviin JnifL borijo gospodje državna poštar rodno zavedni' možh b°d° udeležili" s Šmari" S- septembra venske kmečk< ieipiil20106^ učitelj Pušenjak in drugi. So-SieniS ^ slioda v obilnem številu! i n m. >- Vojaški evidenčni oiicial) pri otrain!m , ivu v Slovenjgradcu Jurij Drole- nik je dobfl ^°tS;0letn0 zvestQ *lužbovailje zlat zaslužni kne< giri se govorica, da m|islij(| Nemci , 5,. ""¿zenici šulferajnsko šolo. Kupiti mislijo baje v namen posestvo gostilničarja Puš- uika. „ , . , „ . ,. .. bramba v Drnmirjn se ze prav pridno pripravlja s "f^,eseiiCOj ki se bo vršila 13. septembra na vrtu gosp. U Y,ean se bo nudilo vsakemu obilo zabave, kajti spored je iako" M' 1 zanimiv- Tudi slabega vremena se ni bati, ker je za vse sb » -Oskrbljeno. itrg pri Slovenjemgradcn. Občinski odbor v Staremtrgu Dri S iskren0 zahvaljuje za obilno udeležbo in obilne darove liri tii > k' 86 j® Tr®'-'a v občinskim ubogim 30. avgusta. ^ 111 Bog povrni! itarl trg jri Slovenjemgradcn. Da se ugodi želji občinstva, se Do>' v ne(ieijo, dne 6. septembra igra: „Požigalčeva hči" v pro-Storih ?11 doma11 v Slov. Gradcu. Začetek ob 4. uri popoldne. , Zavodnja. Za tukajšno izobraževalno društvo je podaril preč. ¿>n Kociper, kapelan pri Sv. Lovrencu na Dr. polju lu K, za kar ¡^reka društveni odbor najsrčnejšo zahvalo. s Pameče. Cerkvena stavbena družba v Pamečah priredi dne 6. a,sta po večernicah na vrtu g. Ivana Vrhnjak veselico, v proslavo Vinice sv. Očeta Pija X. z igro „Lurška pastirica". Celjski okraj. c Umrl' je v Celju hišni piosestnik Tekauc, 68 let star. c Sprejem na gimnazijo. Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Cjelju se vpisujejo učenci za šolsko leto 1908-09 v X. razred 16. septembra od 8. do 10, ure. Sprejemini izpit se začne 16. septembra ob 10. urin Učenci, kateri ho čejo biti sprejeti v L razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstnji. list in pa šolska naznajnita. c Celje. Ko1 je imel v svojih: zdravih, letih še dr. Dečko vodstvo celjskih Slovencev v rokah, takrat je . vse i svoje sile obračal v to, da, pribori Slovencem Celje. Za to se je Itudi' skrbno ogibal vsega, kair bi moglo razdružiti Slovence v Celju in okolici. Takrat, je napredovalo slovenstvo v Celju. Odkar pa je .prišel? k nam «iskat kruha Študent Spindler in je v?, svojega rojaka dir. Kukovca tako dolgo govoril, da i je razdrl slogo med natoi, pa so razmere zelo drugačne. Dr. Kukovec je hrepenel po časti,)da bo vodja lastne, stranke. To je = s Spindi-lerjevo pomočjo dosegel, a'Slovenci so izgubili slogo in s tem ,moč. Res je v zadnjem času, ne» Ku-kovČeva stranka, ampak naša kupita znani hotel in Nemci so v sle d tega zagnali huronski krik, češ, Celje bo kmalu slovensko. Toda ne smemo se motiti; celjski Ntemci izrabljajo ta slučaj, da bodo pri svojih bratih zopet dobili mastne podpore za s^o.ja podjetja. V istim pa je dr. Kukovec potisnil s slovensko prihodnjost Celja za dolgi čas v daljavo, in še i le, ko bo krščanska, stranka tudi po m o/stih dovolj močna ter skupno 4 z dežela navalila Celje, vsklile bodo slovenski stvari boljše nade. c Celje. Dočim sklepa liberalni general dr. Kukovec zveze z dr. Plojem, sili dr. Božič iz vsemi silami naprej v javnost. Njegov ideal je kak. mandat. Čeprav o kmečkih rečeh najmanj razume, piše in govori najraje ravno o tem predmetu. Ožji njegovi prijatelji ga sploh smatraj za kronprinca liberalne stranke in s frazami dr. Kukov,oa:. že dolgo niso več zadovoljni. c Celje. Posebni Siidmark-Gau (okraj) za južni Stajer se je ustanov/11 30.. avgusta v Nemškem domu v Celju. Zbrala se je krajevna skupina'Celjska pod načelstvom dr. Ambrositscha. Dr. Ambro-sitsch je povdarjal, da osrednje vodstvo Siitimarke ne umeva1 vedno teženj južnoštajerskega nemštva, zato fia je treba, da se osnuje od osreUnjbga vodstva bolj neodvisni „Gau", ki' bo lahko deloval po potrebah nemštva v obmejrifem ozemlju. Gre se zlasti za Gaberje,. ki mora i po dr. A.mbrositschevih besedah postati nekako, „(nemško pristanišče", nekaka trdnjava prodirajočega. nemštva, > ki mora tu zasledovati 'osvojevalno politiko. Osrednje vodstvo, da misli v Gaberjah na nemško gr.asjzlerijo, ki pa ne bo rešila nacionalnih namer nemštva.' Soglasno se je na to sklenilo ustanoviti samostojni vGau." Nato je dr.> Ambrositsch pbročal o tem, da je potrebno zahtevati od osrednjega vodstva, ' da sprejme zastopnika južnoštajerskega nemštva, katerega od smrti dr. Negrija ni več. Tudi to se je fcpref-jelo. Nfemci kujejo načrte za osvojitve slovenske okolice,, naš dični poslanec Roblek pa stadko . dalje/spi. o Celje. Gospod urednik!'Vi veste, da nisem pristaš vaše stranke, odkrito vam povem, da tudi nisem zagovornik duhovnišk» bernje, in saino to mi jo 1 nekoliko omili, da je prostovoljna. iToda naravnost zoprno mi je, da so se na čelo gonje proti bernji postavili ljudje, ki so pravzaprav , od duhovni šlko bernje študirali. Student Spindler,, študfent Lesničar, advokatski kandidat dr, Kukovec,' advokatski kandidat dr. Božič, vsi so jedili iz skled dijaškega« semenišča. Te sklede pa so polnili duhbv-niki s svojo bernjo. Vsak človek dela po svojem okusu, 'a da * ravno ti rfejerici, 'duhovnikov sedaj uprizarjajoč po svojih listih gonjo v proti duhovniški bernji, to vsaj po mojem okusu ni. Samo toliko sem hotel javno povedati! c Št. liupert nad Laškim. Ker je sv'etu prav dobro Pitano, kdo napada domačo duhovščino v dopisih pod zgornjim naslovom, zato se je isti. znani dopisun iz St. Ruperta-v zadnjem časuzatekel v Laški trg in od' tam poslal, svoj Ijuheznjiiyi dopis v vse liberalne slovenske lističe. V tem dopisu, izrazi najprej svoje veliko začudenje nad tem, da nisem podpisani. tožil domačega gospoda nadučitelja, ker je baje meni v Časnikih predbacival- lažnjivost. Dopisunu bodi povedano s tem-le, da imam zadosti drugega dela; in meni ne preostaja časa, da bi se brigal, kaj o meni. liberalni lističi pišejo, toda naj dopisun zdaj sporoči gospodu inadučitielju ' mojo prošnjo, da bi še enkrat omenjeno predbacivanje ponovil, da se zamorem oglasiti. Nadalje mene-pomi-luje dopisun,f da sem imel mnogo stroškov vsled raznih tožb. Dbpisun je pozabij še pristaviti, da sem. pri. vseh tožbah zmagal, Ker pa ima tisti, ki tožbe, zgubi,. Večje stroške kot oni,, ki jih do!\,. za to naj dopisun izreče svoje sočutje; raje mojemu nasprotniku, da je imel veliko stroškov , vsi,ed raznih tožb, mnogo vec kot jaiz. — A. Mo^išjek.'; c Šmarje pri Jelšah. Gospodom, ki s takim veseljem beležijo notico zadnjega Gospodarskega glasnika, s kojo se je baje dalo zadoščenje gosp. županu Frlincu oziroma pripravljalnemu odboru (v Gospodarskem glasniku stoji doslovno: „Da se p o m i-r i gu župana Frlinca in gospode v pripravljalnem odboru . . ."), povemo danes na uho, ida se bode laž-njivega klukca ,še-le iskalo, da naj torej nikakor prezgodaj ne triumiirajo, ker bi se jim sicer lahko pripetilo, da dobi klofuto oni, piji katerem bi največ škodovala. Sicer pa gospoda, „črez noč postali kmetje", nikakor ne mislite, da ste nam z navedenim sklepom osrednjega odbora tudi že dokazali, da ste v pravici! Tudi kmetska pamet sega dalje kot d'o hišnega praga, in ak)o nas hočete o čem prepriČ.atjL morate nam doprinesti tudi dokaze. Dosedaj niste podali nobenih. Li mislite, da nas bddete prepričali z zadnjim sklepom osrednjega odbora, ki j|e 'bil baje sedaj bolje informiran? Pribijemo dejstvo, da so bile pristojne oblasti tudi v vprašanju glede stavbe šole bolje iniormjrane, in vendar dobi že tako z rafenimi plačili preobloženo Šmarje brezpotreb-no novo šollsko poslopje, zoper katero smo bili vsi lanetje davkoplačevalci. Osvetlite malo svoje tozadeiv-no postopanje, potem bode javnost takoj uvidela, komu gre pravzaprav zadoščenje. Sicer Vam pa zadoščenja,, ka(k'oršnega si sami daj ate (kaj klaverna tolažba to, če napravi osrednji odbor, ki ima resno voljo pomagati kmetu, kak sklep samo radi tega: „Da pomiri župana in druge!"), prav nič ne zavidamo ! c Pravico rudosledstva v šmairskem okraju je dobil za ciobo enega ,leta, g*» Fabij^n Marš, tajnik okoliške občine v Šmarju pri Jelšah. Zasledil je baje v bližina železnice večje plasti premoga in bi bilo želeti, če se izkaže A^est resnična, da se prične slovenska javnost za stvar zanimati, da nas ne prehiti, kot običajno, tujec. c Laškac dekanija. Jubilejna procesija iz naše dekanije se( je vršila dne 1. septembra deloma v Petrovče, deloma v Marija Lnlrd pri Rimskih toplicah. Udeležilo se je mnogo ljudstva. V cerkvi je pridigaval«" župnik Robert Vaclavik od ^ Sv. Je-derti na'd' Laškim,' maševal pa je župnik Sket iz Loke pri Zidanem mostu. c Dramlje. Občinske volitve so ovržene., c, Dramlje.' Na ustanovnem, shodu izobraževalnega ' društva v nedeljo dne 30. avgusta so prijatelji Narodi stranke zagnali tak _ hrup, kakor ga še ni bilo v Dramljah. Vedno so" tirjali ;voli|fjev predsednika, in • ko: se ' jim ni vstreglo, ■ So hoteli shod , zaključiti. Prijatelji dobri, zmotili ste se,, ker nište vajeni. Na političnem shodu volijo vsi poslušalci predsednika, pri sliodru izobraževalnega društva pa samo sprejeti" člani. ' Za, člane nismo mogli vas in vaših sprejeti, ker ste nam v Narodnem Listu dne 20- avgusta • naznanili,' da vam ni za izobrazbo na1 slovensko-katoliški podlagi. Ne mi, amy pak vi sami ste si's.tem/ vzeli .vsako pravico do volitve predsednika in odbora.» Ste premalo pazili na par. 6: prebranih - pravil, po katerem je predlagatelj ; začasen predsednik. Vsega, hrupa ste 1 tedaj vi krivi, mi nič! i ' o Zopet obsojeni rudečkarji na Zidanem mostu. Radi izgredov' na kolodvoru Zidani most,; katere soi uprizorili sociji zoper poslanca dr. Benko-viču o priliki ustanovitve Prometne zvezef v1 Radečah dmi 31. maja t. l.J bili ^ so SI. avgusta t. 1. obsojeni železničarji Pečnik, Sti^jl, j Lokar in neka ženska Koritnik na občutne globe. Znano je, daje tudi Miha Cobal iz Zagorja-bil obsojen na 24 iur zapora, ker je grozil poslancu i Gostinčarju, in na 8 dni zapora, ker je poslancu Gostinčarju' na shodu v Riadečah očital, • da laže v svojem govoru, pri sodnSji pa Cobal ni mogel niti sence dokaza doprinesti. „Ne poznam malega kmeta!", tako je baje rekel poslanec Benkovič na nekem shodu na Loki. Saj sociji so to raztrosili po loški far i, zloba j kakor so. ž Toda, pri razpravi 31. avgust,a t. 1. soi je po , pričah dokazalo, da poslanec ■ dr.| Benkovič tega ni rekel v tem smislu, kot sociji lažejo, ampak da ne| pozna' tudi maliega kmeta, ki bi imel korist od uvoza tuje živine. Sociji so namreč zadnji del" stavka . preikričali, potem pa trosili nertesnicb, ' d,a se i je dr. Benkovič javno izjavil ikot sovražniki maliega kmeta. Zop}et'uova socialdemokrašika. laž razkrinkana! c, Gornjigrad. Izjavljam, da.dopisnik Domovine laže, ko piše, da sem jaz prodal seno po 1 K metercent. — A. Berk^ « iireziBki okraj. b Zidanje jubilejne lurško cerkve v Rajhen-burgu vrlo napreduje. Fundirano je že povsod in na nekaterih mestih je doseglo zidanje visočino štirih metrov. Površina cerkve bode merila 756jkiv. m. Cerkev se zida le s prostovoljnimi; prispevki/ in so priporoča v vsestransko podporo. b Semenj in cene živine. Dne 26. avgusta se je vršil v Rajneuburgu živinski sejm, ki ja r|adi tega pomenljiv, ker so se že silno nizke cene vzdignile za kakih, 20 do 30 odstotkov.. Lahi so pokupili več ste glav živine. b Do bova. S 1. septembrom dobimo tukaj pošto, ki, se, bo vsak dan dostavljala. b Kapele pri Brežicah. V nedeljo 30. avgusta je poročal tukaj državni poslanec g. dr. Ivan Benkovič. Shod se je vršil v prostorih gostilničarja gosp. Vinko Sorčiča, ter je bdi prav dobro obiskan, V svojem, skoraj dve uri trajajočem govoru, se je dotaknil g. poslanec skoraj vseh onih dogodkov in vprašanj, ki so se vršili pred kratkim v drž. zboru, kar '¿or tudi nekaterih, posebno važnih,) v bodočem zasedanju. Prav umestno je g. govornik tudi med govorom nekoliko posvetil socialdemokratom, Štajercu ter r-jegovemu uredniku, ter obi sklepu v vznesenih besedah bodril kmete, da kanejo povsod,,- posebno v uradih, svoj kmečki in, slovenski pdlnos, 'da dosledno prezirajo trgovine in gostilne nasprotnikov. Shod se je vršil v najlepši edinosti in z velikim zanimanjem. G. govornik se je ¡vsem priljubil;) zato ^e mu je ob koncu izrekla zahvala in priznanje, ter krepki „ži|viO". b Zdole pri Vidmu. Jako lepa in ziarana trgatev se nam obeta letos. Sliv in jabolk je tudi dosti. Pa še nek drugi sad je obrodil letos posebno dobro pri nas, namreč gobe. b Od Save. Roš modrijan. Od istega dne, ko je. Roš nehal biti trboveljski župan in pa zalaga-telj kamenja kemične tovarne v Hrastniku,, ima\ na razpolago obilo prostega časa. Ves ta Čas porabi za modrovanje. Seveda to modrovanje "tudi popolnoma odgovarja glavi propalega državnega poslanca. Danes omenimo le samo eno. 'Nlaš dobri župnik na Dobovcu je prosil za drugo župnijo, ker je (na težki gorati fari deloval že dolgo časa. ¡Njegova prošinja je bila tudi uslišana. Roš je začel/ modrovati in tuhtati "ter okrog kvasiti,' rekoč: župnik odide Iz tega in tega vzroka iz Dobovca. Mi p p» Ivam povemo: Takšne reči, kakoršnih dolžite našega gospoda župnika, se godijo v vaši bližini. Imamo dokaze. Ali nas razumete ? Ce ne, bomo govorili bolj jasno. 1 b/ Za zboljšanje osebnega prometa na progi Zidaln most—Zagreb. Ustrezajoč v dejanski pro-metnii potrebi utemeljeni želji krajevnih razmer ter upoštevaje želj(e potujočega občinstva glede da,lnje-ga prometa sta, trgovski in obrtni zbornici v Gradcu in Ljubljani zaprosili'' prometno ravnateljstvo Južne. železnice, da uvfede na progi Zidani most— Zagreb in obriatno po en nov vlak. Važni red novih vlakov naj bi bil v smeri Zagreb—Zidan most: odhod iz Zagreba ob 8. uri 15 minut zvečer, prihod na Zidan most ob 10. uri 30 minut. V rya-sprotni smeri: odhod iz Zidanega mosta ob 11. uri 10 minut po noči, prihod v Ziagireb ob II uri 25 minut po noči. Vlak, odhajaijoČ ob tem času iz Zagreba bi nudil v Zagrebu zvezo z vlakom,-ki prihaja ob 7.24 na ogrski državni kolodvor iz Zemu-na, Broda,' Siska., ter bi imel na Zidanem ntostu ugodno zvezo z osebnim vla!kom proti Trstu, ter z brzovlakom št. 4 proti Dunaju- Novi vlak pa, kateri bi odhajal iz Zidanega mosta ob 11.10 po'no-fii, bi dajal; zopet ugodno zvezo tako potnikom prihajajočim z omenjenima vlakoma v smeri od Trsta kakor onim . z Dunaja, b Verače pri Kozjem. Kakor sploh vsako leto, tako je šlo tudi letos več delavcev iz i naše občine v lepo Savinjsko dolino, 'iskat dela,in zaslužka pri hmelju. Med temi .delavci je bil tudi neki 201etni mladenič, znan po. svojem verskem in. narodnem prepričanju,, ne le v domači občini, ampak daleč naokoli. Prišedši v, Savinjsko dolino, je koj sprejet pri g. M. Luževiču v Drašinji vasi kot nadzornik obiralcev hinelja. Ko je hmelj „goldink" že obran in pozen hmelj še ne zrel, je šla večina,delavcev domov, a dotični mladenič z nekaj >. toVariši je ostal, ter' šel na njivo hmeljovfko režat, kjer1- se mu je _ zgodila : občutna nesreča. Ko namreč reže ihmeljoVko na reznam stolu, je hotela usoda, da je porinil levo, roko predaleč v stol pod klinjo, ki mu je na mah odrezala pol srednjega presta. Ves prestrašen in od bolečine ves bled prileti ranjenec na dom g. Luijeviča, kjer mu dobra 'gospodinja^' s pomočjo svoje - blage hčerke obveže krvavečo rano ter mu preskrbi potrebna zdravila. > b Občni zbor političnega društva „.Sava" in j avle n shod na .Vidmu se vrši v nedeljo dnei' 6. t. m. ob 544. uri popoldne v, gostilni gospe Podjedove. Poroča državni poslanec dr. Iva)n Benkovič. , Somišljeniki z Vidma in sosednih občin, pridite mno-gobrojno. b Velik! javni shod sljov!., Kmečke .zveze na Planini pri Sevnici se vrši na Mali Šmaren 8. t. m. ppp. ob pol 3. uri v gostilni g. Pintarja za župnije Planina, St. Vid pri Plajnini, Zabukovje, Jur-1.1 oš ter, Dobje. Poroča drž. poslanec dr. tvan Benkovič. Somišljeniki, agitirajte za obrtno udeležbo! b Dobova. Z dne 1, sept. je začjel tukaj poslovati novi pošittni urad, kateri se je za sedaj nasefil v hiši veleposestnika g. Gerjtelviča ml. Poslojval bo od početka za Dobovo iin Kapele, pozneje morda tudi za Bizeljsko. Iz dragih slovanskih dežel. f Slavnost narodnih noš v Ljubljani dne 13. septembra obeta biti nad vse krasna. Slavnost se bo vršila v hotelu Union. Poleg dveh godb bodo skrbela za zabavo tri pevska društva, a črez vse bo kraljeval „Zlatorog." Udeležimo se tudi Štajerci te slavnosti v obilnem št,evilu. f Tretji vseslovenski delavski shod. Drugo nedeljo meseca oktobra (t. j. 11. okt. 1908) se vrši v1 Ljubljani v dvorani S. K. S. Zl. tretji vseslovenski delavski shod, katpreiga se naj vsi slovenski delavci brez izjeme mnogoštevilno udeležijo. Delavska društva na Štajerskem;, opozarjamo, > da naj naznanijo svoje zastopnike višaj do 30. septembra.i Z Zuljavimi rokami na delo za svoje pravice,. f V Mirnu na Goriškem se vrši 8, septembra mladeniški tečaj. Duhovniške vesti. PreČ. g. dekan Franc Bo-hakje imenovan kn. šk, duhovnim svetovalcem. C. g., dr, Franc ■ Eukman je postal profesor moral|ke na mariborski bogoslovnici; na njegovo mesto v Slov. Bistrici pride č. g. Fr. Doberšek- Listnica urednica. Sv. Anton v Slov. gor: Kdo je bil obrekovan? če tega ne vemo, ee nam zdi stvar premalenkostna za politični list. — Stude-nice: Za to številko došlo prepozno. Prosimo vse dooisnike, da nam najhitreje prva dva dni v tednu vpošljejo dopise. — Hoče: Istotako. — Sv. Lenart v Slov. gor: Za današnjo številko preobširno. Pozdravljeni — Šmartno ob Paki: Brez podpisa v koši — Druž-mirje: Kadar bo več prostora! Pozdrave! — Družmirje: Enako vabilo smo že prej dobili in dali staviti. — G o m j i grad: Za to številko bilo nemogoče zaradi pomankanja prostora. — Šmartno ob Paki: Morali krajšati radi pomanjkanja prostora. — Novacerkev: Ali se da vsaka trditev dokazati? — D rami je: Prihodnjič. Heblovana soba za enega gospoda se odda. Kje, pove nred.? 757 Loterijske številke. Dne 29. avgusta 1908. Trst . 9 82 76 35 61 Line . 67 4 8 36 38 Proda se lepa imetija v konjiškem okraju. Posestvo h kateremu spadate dve zidani hiši in dve gospodarski poslopji, meri 20 oralov in je radi dobre krme in obilnega žlahtnega sadnega drevja posebno pripravno za živino in sad-jerejo. Vino iz tega kraja slovi daleč na okoli. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp.", 759 Vsled odpotovanja v Ameriko prodam takoj harmonij amerikan-ske vrste za 120 K. Več po dogovoru. Iv. Kocin, Komen, Primorsko. 691 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 26 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j. Kapilor št. II. Isti delnje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Čena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da »i vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pskrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Hiša z lepim sadnim vrtom, '/i orala njiv, z dobro idočo gostilno in trgovino blizu Ptuja, se pod ugodnimi pogoji odda za več let v najem. Natančnejša poročila daje lastnik „poste restante A. U." Ptuj. 744 Pridnega čevljarskega učenca sprejme g. Friderik Nerat, Koroška ulica št. 18. Maribor. 747 Dobro idoča žganjarija se po ceni odda. Naslov v uprav. 718 Pridna deklica bi se rada šla šivat učit. Naslov v upravništvu. 746 Halo posestvo blizu cerkve, obstoječe iz hiše, travnika in njive, ležeče v Št. Lovrencu na D. pol. se proda. Kupni pogoji se izvedo pri Franc Iglitsch na Bregu pri Ptuju. 749 Slnžba organista in cerkovnika se s prvim oktobrom v Leskovcu pri Ptuju odda. Prošnje pismeno ali ustmeno. Cecilijanci in dobri pevci imajo prednost. 743 Halo posestvo približno tri orale njiv, sadonosnika kateri daje do 14 hI mošta, gozd vse za občinsko stez'» blizu okrajne ceste, se radi odputovanja v Ameriko takoj in pod ceno proda. Cena 1420 K. Več o tem se izve pri Zdravku Sagadin v Sesteržah, pošta Ptujska gora. 742 Posestvo, zidane hiše, lepi sado-nosniki njive in travniki od Ptuja 5 minut oddaljeno se proda pod ugodnimi pogoji. Proda se tudi z otavo vred. Več se izve na Bregu pri Ptuju hiš. štev. 20. 741 Orgljarec in cerkovnik se sprejme v slnžbo septembra ali oktobra na Žusmu. 753 Šolska deklica, iz boljše hiše se sprejme na lepo stanovanje in dobro oskrbo. Vpraša se v upravništvu. 731 Oskrbnik oženjen, trezen, ki je izvršil eno vinorejsko šolo z dobrim uspehom v vinogradništvu se išče za eno večjo gospodarstvo na Hrvatskem blizu Zagreba. Mesečna plača 60 K, polje in travniki za vzdrževanje živine, prosto stanovanje in drva. Vstop takoj. Prošnje s prepisi spričeval naj se pošljejo pod „G. L. 24" na uredništvo „Slov. Gosp.". 727 Krojaškega pomagača sprejme takoj Anton Ulbl, krojaški mojster pri Sv. Urbanu nad Mariborom. __730__ Išče se takoj eden učenec od poštenih starišev za kleparsko obrt N. Pustinek, kleparski mojster v Vidmu. Štajersko. 726 Na stanovanje se sprejmeta dva dijaka iz nižjih razredov z zaju-trkom in večerjo v krščansko hišo pri Mariji Horvath, Miihlgasse 7 (Posebna hiša za dijake). 735 Dva čevljarska pomagača se sprejmeta pri g. Štefan Grobolšek, Koroška ulica 17, Maribor. 737 Srednješolec se sprejme v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Vpraša se v upravništvu „Slov. Gosp.". 782 V najem se da ali proda pod prav ugodnimi pogoji popolnoma na novo urejen, dobro idoč umetni mlin v Gor. Poljskavi. Mlin žene zelo močen potok. Pri mlinu je veliko skladišče, gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča. Več se izve pri Karolu Novak-u, posestniku v Hočah pri Mariboru. 693 Dijake nižjih razredov sprejmem v celo oskrb. Srečko Pire, nad-učitelj v pok. Maribor Reiser-gasse 18. 688 Gostilna dobro idoča, prodaja tobaka brez konkurence, žganja, pol ure od žel. postaje, prav na lepem prostoru, zidano z opeko krito poslopje, 3 orale njiv,, en travnik, se radi družinskih razmer proda. Kje, se izve pri Franc-u Jezovšek, žel. čuvaj, postaja Hoče pri Mariboru. 700 Organisti pcior ! Prodam harmonium v prav dobrem stanu, s 6. spremeni, od tvrdke J. Lenarčič, Vrhnika; star je še le 5 let ter prav malo rabljen; prodam prav po nizki ceni, na ogled in na po-skušnjo vedno na razpolago pri Anton Slabšak, nekdanji organist pri Sv. Jederti, Laško. 701 jj| Med. um i v. I dr. Ivan Turšič I ^ se je naselil kot zdravnik jg $ v Mariboru, in bo od 20. septembra naprej otdiniral v svojem stanovanju ¡H Darngasse I, !. nadstropje, & lr. Ber 750 se je vrnil in ordinira zopet od 9.—10. dop. in od 2.—3. pop. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih / ielodcu in črevih, osobito ae priporočajo — pri zaprtja In nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — po-mnjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežuo sredstvo m /sdržanje dobrega prebavanj» Delovmnje izvrstno, v«peh »igruren C'«nn jo «n lis steklenic (i dvnnnjaTo» - H:a) Ci K franko na vwnlvo "p*-što p« povzetju ali »¡e pošlje denar rmprej, iUnj kot 12 steklenic sa ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: F- Juriêiéa, <86 lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija). Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in so-žalja ob nepričakovani smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata itd. Gregorja Kovač pos. sina in dolgoletnega Člana Narodne godbe v Šoštanju izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa čč. duhovščini, Narodni godbi v Šoštanju za pretresljive ža-lostinke in pevcem, sploh vsem, ki so se v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku in s tem tolažili našo neutešlji-vo žalost. Škale, dne 26. avgusta 1908. Žalujoča rodbina: 74o Kovač-Oremuževa. Jaz podpisani Mihael Vindiš, tedaj delavec v Kapfen-bergu, preklieujem vse nepremišljene besede, katere sem v jezi govoril čez Franca Novak, mu škodoval na časti, ker ga na noben način kaj hudega dolžiti ne morem, zato ga prosim odpuščanja in se mu zahvaljujem, da mi je to odpustil pri sodniji v Brnku ter me oprostil nadaljnih sodnij-skih stroškov in kazni. Kapfenberg, dne 26. avgusta 1908. jfllhael Vln&lš, 752 posestnik. ?mi! Citaj i Pakraške želodčne Podpisana izjavljam, v , , ,____ jem na nesramen način žalila * lažnjmm obrekovan-kaplanu v Hočah. Vse kar gospodu Alojziju Leben, izmišljena debela laž in vse t#m okroS povo™,al ,je jam svojo sedajno nerazumljivi preklicujem Ubzaiu-19. julija t. 1. v cerkvi Rozi R ■ IM III Jilllll—1U1I _ ,,_,. :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven ! : Jeslliova esenca, bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franko vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/o jesihove esence s 30 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60. Zaloga pri: R. Bsvsčko, 544 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Karo! Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, «®*0i© Schillerstrasse 25. izdeluje adtarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-bintka dela k kamna, žrli, spomenika itd. Zaialis fa&oiovijeirih nagrobnih m . menikov. Vsi marmornati oltarji v baziliki ▼ Maribora so moje delo. Zahvala Za premnoge izraza tolažijivega sočutja in sožalja ob smrti naše ljuba matere, tašče, babice in prababice gospe Jožefe Hagdič, medic, doktora vdovo in veleposestnioe izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, gg. pevcem in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Ormož, dne 1. septembra 1908. 756 Žalujoči ostali. r-.T. . -'■■"■ ' i&v Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo ob priliki bolezni in smrti ljubljenega sina ozir. brata gospoda Franca Rakuš, nčiteljišnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, kakor darovalem krasnih vencev. Posebno pa gospej Gomilšek in rodbini Pen, ki so v bolezni umrlega dostikrat obiskovali in veliko pripomogli. Osobito se zahvaljujemo častiti duhovščini in drugim, ki so rajnika tolažili med boleznijo z mno-gobrojnimi obiski in gg. učiteljem in kolegom pevcem od blizu in daleč za njih ganljivo in tolažeče petje. Jurovce pri Piuji, dne 27. avgusta 1908. 754 Žalujoči ostali. Martin Rakuš, Ljudmila Rakuš, Ana Rakuš, oče. mati. sestra. £regi«*rovKï&:» ¡sad*«®» x a*e«¡> »izjemo ï«veao). GKLavnl trg- ëtev. 5, Z. nadstropje. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 72% okrasom. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 % i*1 5 72% in na osebni kredit proti 6% obrestovanja. Nadalje se izposojoje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrmne itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadrega v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rečejo, — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 8. ure popoldne. 88 (k. L) Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfa, Brncku ob Mori in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1908 oziroma spomladi 1909 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj 68.518 komadov dreves. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 viri komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, iz-vzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu so pridene potrddo občine, da je prošnji k kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročila posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. okt. 1908. Prošnjo se bodo sprejemale, dokler bo kaj zalege in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestva. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačila. Če je ene ali drage vrste zmanjkalo, se nadomesti z nje najbližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. če se nadomestne svote ne sprejme, se mora takoj naznaniti. Drevesca naj naročil«, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na pozneje pritožbe se ne bo oziralo. Sesnaitaek drevesc jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1908/9 iz deželnih drevesnic: GRADEC, dne 27. avgusta 1908. Zaporedno število I. Jabolk« a) v Gleisdorfu b) v Brucku C) v Celju visoka debla srednje visoka debla pritlikovsko drevje visoka debla srednje visoka debla pritlikovsko drevje visoka debla srednje visoka debla pritlikovsko drevje 1 Štajerski mošanci........ 4540 285 700 1840 1312 2 Bobovec, veliki renski...... 3535 210 2800 — — 2590 950 — 3 Gravenätajnsr......... 65 5 47 1500 — 103 — — — 4 Šarlamovski.......... 140 80 40 800 — 120 470 123 112 5 Kardinal plemenčast....... 415 55 15 1500 — 230 750 319 — 6 Astrahan, beli......... 25 10 — 180 — 100 90 10 52 n 1 Baumanova reneta....... 1120 20 35 100 — — 500 680 70 8 Ribston pepin......... 45 10 15 1200 80 100 650 42S — 9 Ananas rajnete........ 95 80 170 — — — 236 450 155 10 Kanada rajnete........ 635 60 445 — — — 1417 1153 108 11 Damason reneta........ 230 40 11 — — — 630 1554 — 12 Coksova oranžna reneta ..... 30 — — — — — 87 — — 13 Belefleur rumeni........ 295 55 173 — — — 842 140 180 14 Prestolonaslednik Rudolf..... 370 35 10 — — — — — — 15 285 55 180 — — — 181 185 102 16 Schöner Bo»kop........ 135 — — — — — 58 — — 17 Lesnika........... 80 195 — 280 20 — — 50 — i 18 Lesnika rudeča........ 625 40 — Î100 — — — — I 19 Ilauber moštnica........ 1330 115 _ _ — — 960 — — j 20 Šampanska reneta....... _ — — — — 40 108 — 21 Lichtenvalnerjeva rumenka .... _ — — — — — 987 100 — Í 22 Dancigsko Kantovo jabolko . — _ — 550 20 ISO — — — }. 23 Rumena žlahtni«* . , _ _ _ 1000 20 110 — — — 24 Zlata parmena .... _ _ 900 300 100 — — — I 25 Landsberška reneta....... _ _ _ 1200 200 20 — — — ! 26 Ramena poletna reneta...... _ _ _ 550 _ _ — — — i 27 Prinčevo jabolko........ _ _ ._ 650 25 — — — — 28 Rdeče eiržasta lesnika...... — - — 110 — — — — i II. Hruike. i 1 Dielova maslenka........ 250 .15 225 «00 _ 120 79 87 534 2 Postrvovka.......... 145 25 15 _ _ — — — 56 3 Dobra Luisa Avraneka...... 90 25 100 800 __ 850 38 42 369 4 Hnrdett|K>utova maslenka..... 155 20 _ _ _ 163 74 10 i 5 Josepina Mechelu........ 50 10 — — _ — — — — 6 Siegelnova maslenka....... 130 25 35 — _ — — — 7 Olivier de Serres........ 80 — 60 _ _ — _ _ 413 8 Pastorka........... 50 16 60 ■_ _ _ _ — — 9 Salcburgerca......... 90 5 10 Štorkmanova maslenka...... 95 10 11 Zimska dekanov» ........ 195 20 75 _ 12 Weileijeva reoätnica....... 210 80 _ ¿500 _ _ 1310 _ _ 13 Jelenka . 85 25 _ 570 _ _ _ _ > 14 PodolgaHa Bwkovka _ — — 550 _ 50 183 45 473 15 Pastorka _ _ _ 800 140 205 40 307 16 Wiliamora kristijanka . _ _ _ 30 _ 60 — 1 17 Salcburgerca _ __ 425 _ 160 _ _ 151 ; 18 Rumeltovka . . _ 250 l 19 Pepka .... 176 20 Koroška moštnica . . — — — — — — 125 - _ ! Skupaj 1562o| 1665 1731 ¡21345 «(¡5 1890 7657 7853 2692 ! iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3. Solnčnike in dežnike, palice, tašbe, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke «a otroke, priporoča osfič v Celju. 175 (i) revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratoejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje." Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kern. Pharm, laboratorij Karl Remmel, Landshut Bavarsko. 687 tetti frr-www rjiviLiMMmn YJ&to n h.asiov ies ima na prodaj Matija Obran, Brezno pri Hariboro._727 Lepa posestvo, v dobrem stanju, z dobro obiskano grajzlerijo, lepim vrtom, njivami, travniki sado-nosniki je na prodaj. Posestvo se proda, grajzlerija pa se da v najem. Pripravna je posebno za kakega mlekarja. Vpraša se Tezno 47, Maribor. 724 Mešaua trgovina ob cesti z velikim prometom v dobri legi v industrijskem kraju na Gornjem Štajerskem s prodajo žganja, piva, in vina in skladišče za blago se proda za 5000 K. Plača se 2500 K in ostalo v mesečnih obrokih. Trgovina se da tudi v najem. Pisma se prosijo pod naslov: Lebensfähiges Geschäft, Leoben, postlagernd. 734 Encnadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 736 Lapa hiša s petimi sobami namreč 4 stanovanja z dobro obiskano barantijo lep vrt tudi mlečna se dobro obnese, se proda ali v najem odda. Tezen št. 47. pri Maribora. 722 751 Peželnl odbor štajerski. Radka priložnost. Proda se vsled rodbinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji gostilna s trafiko in po»»8tvo obstoječe iz hiše, živinskih hlevov, 6 svinjakov, skednja, drvarnice in velikega mlina s stanovanjem. Pri hiši je velik vrt, ograja, kegljišče, ter dva dobra studenca. Posestvo men 10 oralov ter se z vsemi pridelki vrednimi do 1(00 K odda. Čez 1200 velikih sadnih dreves vse v sadju. Ze rodovitni amerikanski nasad. Cena 10 000 K, E000 ostane vknji-žuega drugo po dogovoru. Vpaša se pri Janezu Hauptman, Dobrenje 42, p. Št. Ilj v Slov. gor. 708 Debele hraste kupujem za sodar-sko obrt. Kdo jih ima na prodaj, naj p-še na Simon-a Habith, Tre-steraica pri Mariboru. 711 za mizarstvo se takoj sprejme pri Martinu Pernovšek, mizarski mojster v Celju, Bronngasse 7. 710 Lepo poseatvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno 1 Vse je v najboljše» stanju in tudi pripravno za gostimo ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu v Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 3. 258 jako dobro kuhati. — V pomoč je kuhinjska dekla. Pliča 3« K. — ! Ponudbe 1 spričevali in sliko na j uredništvo „Slov. Gosp.". 666 Slovenec Konrad Skaza, j Nova trgovina v Brežicah delavnica za vsa cerkvena dela v St. Plrich, Groden, j z mam,faktuniim in galanterijskim blagom, kakor tudi -------- 11 0 .---—--, papirjem se priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ee najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska i spoštovanjem zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in : 738 _ K. _ franko. Postrežba solidna in hitra. 681 I Il ftll W ICBIIlitl'« Otvoritev obrtnije. Udano podpisani naznanja slavnemu občinstvu Maribor in okolice, da je o tvoril dne 1. julija 1908 v gradil, Sofijin trg št. 1, mehanično delavnico in ključavničarstvo za stroje. Radi večletnega delovanja v prvih tovarnah za stroje in mehaničnih zavodov monarhije kot izkušen strojnik, ključavničar, mehanik, posebno za godala (avtomate), stroje za pisanje in šivanje vseh sestav, motore, avtomobile, bizikle, kakor tudi pri osnovi industrijskih in napravi kmetijskih strojev itd. je v stanu, da zadovolji P. n. obrtnike in slavno občinstvo pri popravi prej imenovanih strojev in napravi poškodovanih delov. S prošnjo, da se mi pri strokovni postrežbi, hitri napravi in najkulantnejšem preračunanju cene pošljejo cenjena naročila, katera se točno izvršijo, bilježim z velespoštovanjem Sneas lW3<<&x>£tz, ključavničar in mehanik v Mariboru. 685 Frane sHkar !n pleskar v fTjariberu, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega «slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 lian Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. iaižii. za dobro in solno postrežbo, Karol Sinkovičj ključaviiiear is izdelovat«^ motorje? in strojev JSffuriitttr, PvagTg&mmm Kaj postaja bencin vtdso dražji, so najboljši m industrijo In po^if dektvo jri kawrsh sta»« sna konjaka ;go¿ za sao uro 1*/» do ï Vi Tínaija. Ti asotorii «i îàhfco ogWUgo t teku pri zaasi. KîxqI 8ink©vi5, ustavaik Oliman Roîxaaï-raoîor^»:'?. Prva boroTSta W tovarna orožja Peter Wernitf, C. kr, dvorni založnik Z.Z.0.Z, v ZBoro-vl^ala. (ISIoroiüso) za lov in osebno obrambo. 522 izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto, priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske puške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje Vsa popravila se sprejmejo in po ceni n Franjo Horvat cerkveni in sobni slikar, Mai>ibop, Kasinogasne štev. 2 naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tebniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov. 404 Naznanilo preselitve. Podpisani uljuduo naznanja, da ima svojo knjigoveznico s kartonažo in = zlatotiskom b 1. septembrom t. 1. naprej v sodiščni ulici (Gerichtshofgasse) štev. 24 -v Maribor« ter prosi ob enem, da ga tudi zanaprej počastite s svojim naročilom. Z odličnim spoštovanjem Edvard Slivoa. Stran 8, SLOVENSKI EÖSPODÖCH* 3. septembra 1908. če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 82, 36, 40, 48 in 56 v. Druki in Sedaj je priložnost, mi cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 60 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1*20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K J'80, 2"—, 2'40, 3"20, 4 itd. Perkalnati robci po -i 4 in 6» v. Cajgi za moške obleke po K 1,1'20, 1/40 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2*40, 280, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1-20,1'40,160, 2"—, 2'40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem K. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, peresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira raiglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru, -^-¿^-©s- POZOR: Edina narodu» trjjo-rina t manniaktnr. in Špecerijskim blagom L Oirmoi priporoča cen], občinstva svoje veliko, novo salogo. Cene nizke, postrei. ločna. Kdor hoče dobro kupili, taoca t narodno trgoviac priti v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divaui, otročja postelje ter ogledala po najnižji ceni. Frane Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. Svoji M a -sr o j i saa. l Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v SiSairiitsoru Tspttiioffova cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno ln :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" gfllna hrvaška zavarovalnica, osnovana od olsčtae svobodnega mbr. gža?. »asUSagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ngodnih pogojih in nizkih c nah, Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corao žt. 1. Preselitev trgovine! kupujemo pri JOŽEFU ÜLAGÁ! MARIBORU. Tegsthoiova cesta štev. 21. Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem mp9 Maribor, Poštna nlica št. 8. FELMS trgovina z manufakturnim blagom, ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možKa in ženske obleko, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moika perilo, vsakovrstne preproge, vie najboljše vrste. :: :: :: pošiljatev manufakturnega in modnega blaga za jesen in zimo je ravno prišla, katero se bode po čudovito nizkih cenah prodajalo v trgovski hiši na debelo in drobno B. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi na v»e strani zastonj. Narodna gostiina mu Pri pošti = IHaH&Or, Tegethcfeva cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. BSeden. Tovarna za glinske izdelke ~-:----— v Račju ======= izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarfs A. Bla*er-|*. F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu ¡¡Maribor', Glavni trg štev. 15. puieg mestne hiše. Kapljice za svinje llil^t* Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena X steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše. !! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo I! Rame vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča ¡Caribe»!* f m Sofijin trg !SVOJI H SVOJIM! R.Salmič,Ci Narodni dom. 11)186]! Is M| CCRSji! üCtfWt or — tnlri ilt, zlatnina le ejtii-nlk prilnti*. f HaraSEts ss|i*-njll mik im-plains. Manufakturna trgovina RUDOLF HAVELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za žtneke. ¡kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna I Sia&enskisti dijahom naznanjamo, da prodaja s početkom šoLkega leta zvezli©, peresa, svinčnike, lil vse pisalne i» risaloe potrebščine po nizki ceni Trgovina sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. 2 je najgotovejše sredstvo, če zbolijo svinje. Do se pristen le v magdalenski lekarni v Mariboru, Frane Jožef-ova cesta št. 1. 519 Cena steklenice z navodilom 60 vin. Demetrij Glumas kotlap '--v-™ Ptuj, Poštna uiica **** in MARIBOR, JfSsžaeimgasis® &t. 18 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotla in najbolj!« brizgalniss, pri katerih jantii e& dobro in trpežno delo. l*«BNMrrlil »«no In hitra. Sapijen rUri baker, slak ta Beatac po ujboljii eeal. > 've V' • ■' Zahvala. Gospodu dr. V. Červinka, zdravniku v Braslovčah, izrekam najiskrenejšo zahvalo, ker me je s spretno operacijo otel gotove smrti. Priporočam ga vsakomur najtopleje. Ivan Raknn, 75S posestnik, Rečica na Paki- odnještajerska ljudska posojilni registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski ir^ 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4°/o, na vknjižbo sploh po„5%, na vknjižbo in posestvo po &x/«°/o in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.