Tujina Cankarju 1. krog oken misli letajo kot vrani jaz sredi njih z raketo v srcu spešim na jug da se te tuje zime rešim a snežni metež kot da mi to brani vlak z njim bori se jaz borim se z vlakom a vlak je tuj in v boju proti meni še plešasti grmiči z njim so eno jaz zdim v zaklonu kot nekoč in čakam strategi staknejo glave s kom staknem naj svojo jaz pred tole bitko z mrakom ki mitraljira vlak iz vseh kotičev podoben sem odhajajočim ptičem ki se bore z jesensko mrzlim zrakom v vsakem je led pa tudi ogenj v vsakem 2. iz mitraljezov mraka kot dumdumke pršijo zvezde dušo ti razčesne iz vojne veš kako v meso to tresne in lajež psov poznaš kot nožev sunke Lojze Krakar 913 Lojze Krakar poznam še iz ondanšnjih strojnic misel ki grize me že leta dolgo komu olajšal si srce pomagal v domu ko si nekje med tlom in nebom visel med nebom in zemljo visel sem v blatu te vražje zemlje s psom so me psovali in me kot sadež do koščic omleli zdaj kakor lastavico ki se seli čez božič v toplo nesejo me vali snega in vetra k mojemu komatu 3. s komata nekega lahko bila je to tudi hinjska vas bijelo polje odšel sem grenko juhuhujske volje pod belo srajco v srcu črn kot saje vlak je odpihal strumno kot v parado in se ustavil šepast nekajkrati kot hotel stari vedež bi me izgnati s svojimi bati in vsem svojim smradom jaz sem na kovček nagnjen stiskal karto in pasoš med dlanmi ki so čakale da vanje usuje se zlato na tujem v kupeju je kot trknjen plul bi z barko nekdo na glas razlagal neke šale pozabil je kako jaz sebe kljujem 4. kljuval sem se misleč na vas domačo opit od žganja in upanja na srečo menda ne bo pijanka opoteča še tam za mano letala z gorjačo tam vsaj ne bo poginila mi krava če udre nebo se bom že kje v baraki ni vrag če niso tam kje tudi taki ki se usmilijo psa ko crkava 914 915 Tujina menda ne bo za tiste moje kamne še tam iz mene davkar vlekel čreva pa še prikupim kaj če bog nakloni kaj pa če se medtem mi žena zgoni pa tudi zame ostane kakšna reva da se ta dinarska mi kri ne vname 5. nekoč v paradnem maršu so jih gnali v kacet skoz glavni vhod vtaknili v cebre čez mesec dva zglodali jih do reber in jih v komando himelfart* poslali zdaj prav tako počno le da z letali prihajamo in roko nam podajo in da potem nas s taksiji peljajo v barako osamljeno kot križ na skali kdor s tega križa strgati se skuša in splavati na breg mu poči duša še prej ko k prvi cipi bo priplaval če pa se reši komaj bo pritaval do prve krčme in še tam sedeti smel le z zamorci in prav tiho kleti * Tako so rekli transportom v smrt. 6. v skeletu velikega dinozavra ki obložijo ga z betonskim mesom premišljal sem med vrtoglavim plesom o naši kravi in o klanju pavra vsaka stopnica njih marmorne banke mi manjša prvega slast po denarju kot oče služil kauntka* je carju tako jaz krmim tu eses ostanke prišla je noč pod lučjo žarometov sem lačen kot doma prišel bi iz hoste mislil na hlebček tak kot prsi žene 916 Lojze Krakar kaj morem si sem pač prišel sem s kmetov prišel sem kot tu govorijo v goste peljali so me v menzo na korenje * K. u. K = Kaiser und Konig, cesar in kralj v stari Avstriji 7. danes sem srečal samo čudo šefa mi rekel je da priden sem povrtal malo po meni nekaj si podčrtal in vtaknil me nazaj v predale šefa si razumela pišem ji brez dela ne bom ostal še hodil kot profesor po mestu belih rok in od ničesar bil sit čez grlo si me razumela podrli bomo star svinjak tu zbrihtal sem se kako se dela iz betona ležišče za človeka ali svinje ne nisem kakor ti si misliš ihta napiši mi naposled že madona živiš še je še naše morje sinje 8. že upognjen sem od upogibanja kot vi zravnani ste od merjenja empejev* v čela in od širjenja kulture vaše to je streljanja moj dobri ded od nje trohni v gomili medtem ko vnuki se gremo golobe v podstrešnih luknjah tu in v nas se gobe pozabe vžirajo kot v panje gnile čas dela svoje ali smrt ostane za zmeraj smrt če vate sikne krogla pusti za sabo ti vsaj brazgotino vsi polni smo teh brazgotin ne mine boleti nas od njih trpljenje joba za večne čase v bibliji ostane * MP = brzostrelka 917 Tujina 9. in pismo končno je prišlo mi piše da vse je razumela in dobila zdaj najprej da bo dobro hlev pokrila kdaj piše pa prišli bomo do hiše do hiše tu ne prideš še v stranišče termitski veletok ti ne dovoli tu nismo na sestanku ali v šoli tu likamo veliko sivo kišto se bo moj sin vsaj toliko izučil kot tale pes ki me tako je zmučil da ondan pal sem pod asfaltov valje a ker prav nisem pal (umrl) plačal kot črv sem njemu ki me vkup je stlačil da zdaj lahko spet likam kišto dalje 10. kaj nama marion pomaga tale podstrešna čumnata in ta ljubezen ko ti po meni jaz po tebi ležem čez tvoj prepad in moje gole skale rodila boš otroka ki bo tonil in tonil dolgo sred uradnih spisov dokler nekdo na nek bo spis napisal nihtdojč* in izven svetega zakona saj kaj bi v tej deželi tu z otroki to je dežela za mercedesbence za pse za škripce tanke in vijake za šarlatane raznih branž in stroke in za kacete** in jetniške sence za pirski trebuh in maršmarš vojake * Ni Nemec. ** Koncentracijska taborišča. 918 Lojze Krakar 11. pozdravil sem ga zdravo začrnelo mi je odvrnil naj živi lespanja* ob nemškem žganju potopljena v sanje zagledala sva se vsak v svojo belo pogorje nad gladino morsko uzrla sva vsak svoj trop ovac nerazumljivo premlela vso politiko ušivo in se zaklela vkup bova umrla fernando pošlji pismo dol v malago** da tu si srečal se z rdečim vragom ki je pritrdil naj živi lespanja jaz pa domov bom pisal še živijo ljudje ki jih je z doma izgnal kaudiljo*** bog ve zakaj vkup pijemo tu žganje * Španija ** Mesto v južni Španiji *** Franco 12. opiti se na smrt do onemitve vsi pridigarji o alkoholizmu naj dajo kdaj glavo pod tole čižmo in sami občutijo na grlu britev naj vtakne tisti bik ki rad zabada rogove v naše grehe rog kdaj v tale kompjutor ki računa intervale med tem kar vate gre in s tebe pade ne žena vsaki marki košček manjka ji manjka dan ji leto desetletje ki se zgubilo je kot v pesku voda ji včasih manjka klin ji manjka zanka da nanjo obesil bi vse to početje in orel s kremplji ni simbol svobode Tujina svobodni sivi zmrvljeni komati kot hlebec bi zdrobil na mizo sinjo kot kamni vsevzdolž posejani v hinjah kot bijelo polje na njem hrib zobati črni se mi od kamnov sveta mati črni se mi od srajc rjavih črnih čepele so po strehah kamnih grmih zdaj tu jim moram čast izkazovati zalotim včasih tukaj se v tramvaju da temu buldogu bi stisnil grlo in vzrojil krucifiks si drl tam naše a kaj ko pal bi v roke policaju in v ječi bi za večno mi umrl še up da bog kdaj v srdu meč opaše 14. črni se sveti petek ob enajstih nas s križa snamejo potem na pivo doma gredo ta čas še orat njivo in križ store na čelo ob dvanajstih ob treh se tudi tukaj na kalvarji se pravi v krčmah ali po peronih žrtvuje kdo od naših ali onih z nožem v trebuhu tak da bog nas varji jutro vstajenja nam je polnoč spanja glava je trda in iz rane sika sovraštvo kdo od nas še sploh ve komu potem nekdo nas s pogradov preganja res ta nedelja bi bila velika če bi kapljalo z mastne ovce v domu 15. krmilo se zlomilo je možgane vihar zanaša kot zblaznelo barko domov pa spet od doma po to marko ki manj je vredna kot krvi me stane 919 13. 920 Lojze Krakar pristati se ne da najbrž bom butnil prej ob starosti čer in stri vesla hudičeva me ladja je zanesla v pekel betonski kjer sem mamon slutil me od otrok zanesla je med cipe podzemlje in bankirje kjer kot vešča obletam blišč in si sežigam krila med mrke hiše in še mrčje tipe zašel sem ah zašel v stozobe klešče kdaj koga še tujina je ljubila 16. boga spoštuj se varuj policije v urad za delo hodi kot v svetišče glej da kot kelih čisto bo stranišče poljubi vsak dan roko gospodinje , ji božaj pudeljne kot svoje vnuke ogni napisa se vhod prepovedan pri mizi bodi kakor škof obreden ne gazi trav obritih kot rekruti smehljaj se pa če nosiš glavo v čajni ne reci kakšne kdaj proti kolajni dobljeni v aušvicu* in drugih švicih iz črev krohoči se ob kislih vicih daj šefu kakšno slivovko v darilo pa se ti tukaj dobro bo godilo * Auschvvitz je bil najstrašnejše nacistično koncentracijsko taborišče v drugi svetovni vojni. 17. bolest bolesti moje očetnjave je veletok besed je šumni potok ničevih klepetanj ki na moj otok do zdaj ni speljal niti še svečave 921 Tujina v baraki tu znesenim vkup od vetra gori vsaj luč da vržemo si karte a karte so kot gad naenkrat vate se nekaj vpiči in suneš nož med jetra na steno križ razpeli smo a s križa nihče ne zna razbrati kdaj na cesto nas vrgel bo kristjan ki z nami vlada zdaj kopljemo mu z vzhoda do zapada termitski rov pod milijonskim mestom a kaj bo ko se temu kraj približa 18. spet so vsi tu ustaši kakor naši pogovor plete se okrog države vanjo omakajo roke krvave strašilo so ki samo sebe plaši ta neki on ki ga bogznaj plačuje širokoust oznanja osvoboditev popoldne je še maša in molitev verjemi bog ta mi je tukaj tuja in mi povej je tudi hansu kruppu* dolžnost da s svitom glava mu ovita v nedeljo z nami očenaš blebeče njegov mi votan** žrebcu kakor klešče izdrl še iskri vrisk je in kopita zdaj skopljen sem ležim na gnoja kupu * Krupp je eden od stebrov nemškega kapitala ** Germanski bog 19. saj kaj je žrebec brez kopita krava vrisk spremeni se v mukanje plašljivost te stisne stisne misel na minljivost na koncu si le še žival dremava 922 Lojze Krakar res v pivu njihovem bila je slaja in krma s kislim zeljem in svinjino bila je sladka s sladkim črnim vinom nazdravljali so nam prvega maja a vendar meni je seno dišalo v nadstropje štirinajsto kadar smel sem pogoltniti požirek zraka z zemlje kako je od tega ostalo malo vlak nekam gre jaz tožen in vesel sem od tega kar mi nosi in kar jemlje 20. vem spet bo šlo naprej po božji volji iz njiv izdiral kamne bom iz sebe pa grebel trnje dokler ne izgrebem na koncu groba lastnega med polji in sin moj bo krvav od hoje v šolo zajahal isti šepast vlak in sapo zajel kot jaz ga sunil odprl mapo dolin zlata in jezdil v mesto golo* zvezd pa je tu kot muh za vsakim brinjem naj strela ga kdor ene ne ujame nad bijelim poljem poka vime belo za pet je vpreg močno kornatsko vino in tako dolgo kruh bo tudi kamen dokler kje v hinjah ajda bo cvetela * Izmišljeno ime