VESTIMK
LETNIK XXX!X.	CELOVEC, PETEK, 6. APR!L 1984
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
ŠTEV. 14 (2169)
WAGNERJU V SPOMINSKO KNJIGO:
Člen 7 ni izpolnjen!
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV
vabi na
spominsko
svečanost
ki bo v nedeijo 8. apriia ob 11. uri pri spomeniku padiim borcem proti fašizmu ter žrtvam nacističnega nasiija
na pokopaiišču v Žeiezni Kapii.
Na sporedu bodo
polaganje vencev, govori in pevski nastopi.
Počastimo z udeiežbo na svečanosti spomin na vse tiste, ki so se boriii in se žrtvovati v boju za svet miru, svobode, pravičnosti in sožitja.
Odbor
ZSO zavrača trditve
da je eten 7 v celoti izpolnjen
Razen deželnega glavarja Wagnerja ne poznam deželnega niti zveznega politika, ki bi tako pogosto, vztrajno m trmasto ponavljal (kadar mu to gre v njegov politični koncept), da je člen 7 avstrijske državne pogodbe na Koroškem dokončno in v celoti izpolnjen.
Zakaj taka vztrajnost?
2e sam obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, predvsem pa dolgoletno neizpolnjevanje člena 7 državne pogodbe omogoča, da koroške deželnozborske stranke — ene
bolj druge manj — iahko z demago-skimi volilnimi gesli ustvarjajo nacionalistično ozračje, v katerem potem „branijo ogrožene interese" nemške večine in na ta primitivni način skušajo pridobivati glasove.
Iz povojne volilne prakse vemo, da so se nemškonacionaine sile v strankah vedno posluževale te umazane taktike. V zadnjem obdobju je to pot ubrai tudi novi predsednik koroške svobodnjaške stranke. Toda
socialistični stranki kot vodilni politični sili, ki ima največ oblasti v deželi in zato nosi tudii naj večjo odgovornost, taka politika ne pristoja dobro. Koroška SPO ve, da veliko koroških Slovencev — kljub neizpolnjevanju člena 7 — daje glasove njej; po drugi strani pa SPO misli, da mora, če hoče obdržati absolutno večino, pridobiti tudi nemškonacionaine glasove.
Deželni glavar Wagner to igro dobro pozna. Zato se trudi na vse pre--tege, da bi koroško, avstrij-sko in tu-
di mednarodno javnost (še posebej v predvolilnem obdobju) prepričal — če je treba, tudi brez argumentov —, da je člen 7 državne pogodbe na Koroškem izpolnjen in da Jugoslavija potemtakem nima pravice opozarjati na neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Toda naslednja dejstva bo moral Wagner, rad ali nerad, vzeti na znanje:
# V 22 od 35 dvojezičnih občinah, kjer so Slovenci avtohtono naseljeni,
pripadniki manjšine ne morejo in ne smejo uporabljati svojega materinega jezika na občinskih uradih.
0 V 27 od 35 dvojezičnih občinah, kjer so Slovenci avtohtono naseljeni, ni dvojezičnih topografskih napisov.
# Peti odstavek sedmega člena državne pogodbe je slej ko prej v celoti neizpolnjen.
$ Le manjšina sama lahko oceni, kdaj bodo v celoti izpolnjena določila, ki jih v njeno zaščito in za njen razvoj vsebujejo državna pogodba in drugi mednarodni dokumenti.
Dokler pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem v svojih domačih občinah — ne glede na številčno moč -— ne bodo smeli niti mogli uporabljati svojega materinega jezika na občinskih uradih, v šolah, na pošti in pri drugih javnih ustanovah; dokler v teh krajih ne bodo nameščeni dvojezični napisi; dokler bodo nemškonacionaine organizacije lahko javno zahtevale getoiza-cijo za Slovence — tako dolgo člen 7 avstrijske državne pogodbe ne bo izpolnjen! Dokler bo povprečni koroški in avstrijski politik izhajal iz prepričanja, da je rešitev koroškega vprašanja v postopni in dokončni asimilaciji manjšine, pa niti ni dan osnovni predpogoj za izpolnitev člena 7.
Vse dotlej, dokler člen 7 državne pogodbe ne bo izpolnjen, bo Zveza slovenskih organizacij in bomo koroški Slovenci na Koroškem, v Avstriji in v svetu iskali zaveznike in pomoč v prizadevanjih za pravično rešitev naših vprašanj. Deželni glavar Wagner in njegovi nasledniki naše kapitulacije v tej zadevi gotovo ne bodo dočakali.
In še;to: V dokumentaciji „Zur La-ge der Slowenen in Kamten*', ki je pred kratkim izšla v založbi Koroškega deželnega arhiva, piše Ralf Un-kart na strani 31: „Der Beitritt Ju-goslawiens zum Staatsvertrag ist somi! als Verzicht auf Gebietsansprii-che an Osterreich zu werten. Ande-rerseits hat damit Jugoslawien das Recht erworben, die Binhaltung des Staaitsvertrages, insbesondere der Minderhettenschutzbestimmungen, zu verlangen."
Dobro bi bilo, da bi se Wagner pozanimal pri svojem dvornem izvedencu, preden Jugoslaviji in njenim predstavnikom očita, da se vmešavajo v notranje zadeve Avstrije.
Feliks Wieser
V zvezi s ponavljajočimi se trditvami deželnega glavarja VVagnerja, da je člen 7 avstrijske državne pogodbe na Koroškem izpolnjen, je Izvršni odbor ZSO na Koroškem na svoji seji dne 3. aprila 1984 sprejel sledečo izjavo:
Deželni glavar VVagner ve, da člen 7 ni izpolnjen. Saj v 22-ih od 35 dvojezičnih občin pripadniki manjšine ne morejo in ne smejo uporabljati svojega materinega jezika na občinskih uradih. V 27-ih od 35 dvojezičnih občin ni dvojezičnih topografskih napisov; tozadevno niti določila sicer restriktivnega zakona o narodnih skupinah niso v celoti uresničena.
Zato je treba videti trditev deželnega glavarja v povezavi z deželno-zborskimi volitvami letos jeseni. Vse tri deželnozborske stranke in seveda tudi socialistična se borijo
za glasove nemškonacionalnega tabora, ki jih še posebej skuša mobilizirati deželni svetnik Haider s politiko ločevanja otrok v vzgojnem procesu.
Dokler bo povprečen koroški in avstrijski politik izhajal iz tega, da je rešitev koroškega vprašanja v postopni in dokončni asimilaciji manjšine, niti ni dan osnovni predpogoj za izpolnitev člena 7. Vse dotlej, dokler člen 7 ne bo izpolnjen, bo ZSO na Koroškem, v republiki Avstriji in v svetu iskala zaveznike in pomoč v prizadevanjih za izpolnitev člena 7.
ZSO obsoja politiko strank, ki bijejo volilni boj na hrbtu manjšine. Politiki bodo morali spoznati, da edinole prizadeta manjšina lahko oceni, v koliko je člen 7 na Koroškem res izpolnjen.
Upravičeno opozorijo Avstriji
Na seji skupščine SR Siovenije prejšnji teden so obširno razpravljali o obmejnem gospodarskem sodeiovanju z Avstrijo, itaiijo in Madžarsko ter se odtočno izrekii proti vsem obiikam oviranja tega sodelovanja. V tem okviru je bita poudarjena tudi vioga, ki jo pri razvijanju odnosov med sosednjimi državami igrajo narodne manjšine. Predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodeiovanje Jernej Jan je pri tem izrazii prepričanje, da je ustrezno urejen poiožaj narodnih skupnosti bistven sestavni dei odnosov dobrega sosedstva.
„Zaradi tega in tudi izhajajoč iz skienjenih meddržavnih sporazumov z itaiijo in Avstrijo in iz mednarodnih dogovorov in konvencij o čiovekovih pravicah in poiožaju manjšin", je poudari) Jan, ..upravičeno pričakujemo in se zavzemamo, da se odprta vprašanja položaja in Pravic naše narodne skupnosti v sosednjih državah rešujejo hitreje m učinkoviteje, v skiadu z njenimi zahtevami in prediogi ter s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Ni sprejemijiva teza o raziičnem obravnavanju posameznih deiov slovenske narodne skupnosti v Italiji pti Pripravi zakona o giobalni zaščiti, prav tako niso sprejemijivi zaviače-vanje pri uresničevanju doiočb 7. člena avstrijske državne pogodbe in Poskusi revizije dvojezičnega šoistva na avstrijskem Koroškem.'
Kot odgovor na to opozoriio jn dežeini giavar VVagner ponovii svojo staro, obrabijeno in predvsem neresnično trditev, da je čien 7 "a Koroškem v ceioti izpolnjen, Jugosiaviji in njenim predstavnikom Pa je v zvezi z Janovo izjavo očital, da se vmešava v notranje zadeve Avstrije (glej tudi izjavo ZSO in čianek Feliksa VVieserja).
PREBERiTE
na
strani
2	Vo!itvevde!avsko zbornico: Pogovor
s kandidatoma socia-iistične frakcije in sindikainegaievega bioka
3	France Paviovec v „Au)i siovenici"
4	Partizanska pesem je orožje miru
5	„Pokaži kaj znaš" v Vogrčah
6	Na detovni akciji v Nikaragvi
7	Najvažnejša voiišča za detavsko zbornico
8	Koroška Soiidarnost prosi za zaupanje
V neJe/jo h; poMeJe/;ek ko Jo po vsej zlvstriji vo/itve v Je/avske zbornice. 7*ako taJi Ma KoroškeM!. V štakik ve/ikik straMk je opaziti Jo/očeMO Mervozo, ker pač vo/i/MO zaJržaMje prekiva/-stva m več tako stakikio iM sfatič-Mo kot že pre<č Mekaj /eh. TVasprot-Mo gospojarska kriza ter po/itiČMi škaM Ja/i so prav gotovo priveJ/i Jo tega, Ja Marašča oJstotek tistik vo/i/cev, ki svoje MezgJovo/jstvo pokažejo taJi ok vo/itvak s te?M, Ji! vo/ijo Meve/javMo a/i opozicijsko v MujkofjseiM siMis/ii keseJe.
Pri' /elosMjik vo/itvak v Je/avsko zkorMico Mn ččoroškeiM prvič Ma-SfOpU MOVll JvojeziČMi: skupiMi! poj 1M1CMOM1 „KoroŠka ^o/lJl!rMOSr / KJrMfMcr ,S'o/;Jar!tat". ČVosJc: le /iste so Je/avci iM MUMiesčeMCi preJ-vse/M iz jttŽMe Koroške. PoJpirajo pa lo /isto KtiroJMi svet koroški/; S/ovencev, iMidativria skiipiMi! v Zvezi s/ovcMskik org4Mizi!eij M<! KoroškeiM, ki zagovarja ti! Mastop ok /etoŠMjik vo/:'tvi!k v Je/avsko zkorMico, iM še Jrnge po/itiČMe grupacije.
PrograiM Koroške .So/iJarMost: zajeMM MajkistveMejše prok/cMie Ja-
MaŠM/ega časa, ki se tičejo Jc/av-cev iM MaiMCŠčeMCCvr oj krezposei-Mosti, zakteve po JJ-arMeMi Je/ov-MeiM teJMii, zakteve po regio;ia/M! pogoJki MicJ Koroško iM 5/oveMijo
skiipiha, ki se poMiija Jeiojeiriai-eeM! okek MaroJMik skupki. VeMJar pa koče posekej opozarjati Ma pro-k/eMie s/oveMske MMMjškie Ma Ko-roškeMi. 7*o Me poMieMi Masprotstvo
Ob letošnjih volitvah v delavsko zbornico
ter Koroško iM far/aMijo-/a/ijsko krajiho, preko zaktev g/eJe varstva okoija pa tja Jo ave/jav/jaMja JvojeziČMosti v Ježe/i in Ježe/Mik ustaMovak, kjer živita Jve MarojMi' skupMosti. /Vače/o /iste je ges/o ..ZaiipajMio v /astMo Mioč". To svoje ges/o Koroška So/iJarMost interpretira tako/e.'
„7*o poMieMi, Ja zaupamo v /ast-Mo Mioč pri koja za Maše pravice kot Je/ojeM!a/ci, Ja zaapaiMo v Maš aspek iM zaupaMio v sekc kot saMio-stojMO po/itiČMO si/o.
Tista Koroška ^o/iJarMost pa koče kiti taJi a/terMativMa vo/ikia
atMpak koMstraktivMO soJe/ovaMje z MašiMii MCMiškogovorečiMii ko/e-
Če to poMieMi, Ja se Koroška $o/;JarMost Me pojMiaje kot ozka, zgo/j MaroJMostMo MiotiviraMa /ista siMJika/istov, temveč kot širša gra-pacija, ki že/i Magovoriti preJvseM! Ma jaŽMCM! KoroškeM! vse tiste — Meg/eJe Ma MaroJMostMo pripaJ-Most —, ki s traJicioMa/MiiM siMJi-ka/MiM! zastopstvoMi Mišo zaJovo/j-Mi', /akko ta skapiha sproži proces raziMiš/jaMja iM Jiskasije v Jragik straMkak iM skapiMak, ki jik vo/ijo taji koroški J/oveMci.
Zveza s/ovcMskik orgaaizacij Ma KoroškeM! kot MaJstraMkarska iM zkirMa MaroJMa orgaaizacija viJi v Mastopa te /iste MaJa/jevaaje procesa Ji/ereMciacije po/itiČMik si/, ki ga opažaiMo v zaJajik Jvek /etik v zlvstriji. PozitivMo oceMjaje programske točke Koroške 5o/iJarMO-sti, še preJvseM! točke, ki se Maaa-šajo Ma MaroJMostMo vprašaMje iM Ma regioMa/MO soJe/ovaMje. KavMo kot MaJstraMkarska MaroJMa orga-Mizacija pa se Zveza s/oveMskik or-gaMizacij pri vo/itvak v Je/avsko zkorMico Me Miore v svoji ce/oti opreJe/iti za eMO a/i Jmgo vo/i/Mo grupacijo, kajti procesi po/itiČMega opreJe/jevaMja Me potekajo zgo/j po MaroJMOstMik kriterijik oziroiMa Me Masprotajejo /e-fcMi.
^kapiMa ZMotraj Zveze s/oveM-skik orgaMizacij se je oJ/oči/a za soJe/ovaMje z /isto Koroška .So/i-JarMost iM ta Je/ Mašega č/aMstva poziva vse tiste, ki SMiatrajo pro-graM! iM Mastop Koroške ^o/iJar-Mosti za pozitiveM, Ja pri vo/itvak v Je/avsko zkorMico to /isto poJ-prejo.
dr. Marjan Sturm
Sem za dvojezično šolo v Celovcu
Strankarsko nevezana Christa Wet-linger kandidira pri volitvah za delavsko zbornico za Sindikalni levi blok (Gewerkschaftlicher Linksbiock — GLB), ki združuje komuniste, leve socialiste in strankarsko nevezane. Chri-sta Weilinger se je rodila v Nižji Avstriji, zaposlena pa je v bolnici pri Elizabetinkah v Celovcu. Vprašanja je postavljal Vinko Wieser.
Riovenski vestnik; .SinJikaini levi klok (GTR) želi, Ja se ki marsikaj spremenilo v Jelavski zkornici. RreJ-
Christa Wei!inger
vsem v okraja Velikovec je Jelež krezposelnik ze/o visok. Raj preJlaga GTR, Ja se o to spre77?e77;/o?
WEILINGER: Za znižanje števila brezposelnih predlagamo npr. uvedbo 35-urnega delovnega tedna. Poleg tega bi bilo treba uvesti pavšalo, za vse nihače. Tudi naselitev novih podjetij na podeželju, predvsem malih in srednje velikih bi bilo važno. Za odpravo brezposelnosti naj bi porabili več sredstev, to je tudi moralično vprašanje, vrhu tega je za ljudi zelo važno, da delajo, saj z brezposelnostjo pride tudi do psihičnega razpada osebnosti.
JV; A/isiite, Ja Z; reg/onalna po-
goJka s Slovenijo položaj lakko zkolj-šalaf
WEILINGER: Ja in tudi dinarske ovire na meji je treba odpraviti.
JV; RripaJniki slovenske naroJne skapnosti ne črtijo samo socialnik proklemov, čatijo taJi pritisk naroJne asimilacije. Raj koče storiti oz. kaj Jela GEZ? proti naroJnema šovinizma?'
WEILINGER: Sindikalni levi blok je seveda za narodno enakopravnost Slovencev, kakor podpiramo tudi dvojezično šolo. Sama sem podpisala pri iniciativi za dvojezično šolo v Celovcu. Imam otroka in želim, da bo moj otrok obiskoval dvojezično šolo. Še posebej, ker imamo slovenske prijatelje z otroci. Zdi se mi važno, da se bo moj otrok s temi otroci lahko pogovarjal v njihovem jeziku.
Tudi Sindikalni levi blok to podpira. Važno je, da se Slovenci lahko brez ovir poslužujejo pravic, ki jim gredo. Pri Sindikalnem levem bloku sem tudi zaradi tega, ker to podpira.
JV; Rako gleJate pri RinJikalnem levem kloka na zaktevo po Jvojezič-nosti v Jelavski zkornici?
WEILINGER: Povsod kjer je v delavski zbornici potreba po dvojezičnosti, podpira Sindikalni levi blok to zahtevo. In moje osebno mnenje je, da je res važno da se dvojezičnost res izvaja na dvojezičnem področju. Delam kot bolniška sestra v bolnici, in imam zato veliko opravka z bolniki, ki znajo slovensko. Če jim je treba kaj razložiti, je to v nemščini večkrat zelo težko, in vedno sem vesela, če zna kdo slovensko in me pri tem podpira.
Neki kolegici iz Pliberka sem povedala, da se mi zdi lepo, da zna slovensko. In dejala je, da sem jaz prva, ki sem ji kaj takega povedala.
JV; . . . in zakteva po Jvojezičnik izkaznicak in formalarjik?
WEII.INGER: K temu mi ni treba več kaj povedati, to je samoumevno! Tudi naši letaki, npr. ta-le poziv k volitvam za deželni zbor je dvojezičen. In slovenski kandidati na naših listah nagovarjajo ljudi seveda slovensko.
Proces preložen
Proces proti dr. Valentinu Inzku in dr. Ernstu Waldsteinu je bil minuli petek preložen za nedoločen čas. Znano je, da je predsednik KHD tožil oba predsednika slovensko-nemškega koordinacijskega odbora krške škofije, ker da sta v svoji izjavi o heimat-dienstovskih prizadevanjih za spremembo šolstva na južnem Koroškem žalila KHD. Inzko in Waldstein sta nasprotovala zahtevi po ločevanju šol, ker bi tako ločevanje bilo ..politika apartheida", razen tega pa sta spravljala heimatdienstovsko propagando v bližino nacistične miselnosti.
Proces je bil preložen za nedoločen čas, oba obtoženca pa imata štiri tedne časa, da pripravita svoje dokaze za resničnost svojih trditev.
Že pred tem je bila preložena obravnava proti ravnatelju dr. Reginal-du Vosperniku, ki ga KHD toži za-
radi pisma bralca. Dr. Vospernik je zahteval delegiranje procesa na Dunaj.
ZSO sotidarna
Na svoji seji dne 3. aprila 1984 je Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ostro obsodil osebne tožbe Koroškega Heimatdien-sta proti Inzku, Waldsteinu, Vosperniku in Rauterju, ker so akcije KHD-ja za ločitev šol imenovali politiko apartheida.
ZSO izraža solidarnost z obtoženimi in je prepričana, da tudi s takimi poskusi zastraševanja ne bo uspelo zavreti tistih demokratičnih sil, ki se zoperstavljajo napadom na koroške Slovence in njihove pravice ter si prizadevajo za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov v deželi.
,,Nič ne vem o zapiranju Stiha"
Josef Quantschnig, predsednik Delavske zbornice v razgovoru s Slovenskim vestnikom
Slovenski vestnik: V nekem intervjuju govorite o zagotavljanju zaposlovanja. Ob tem se spomnim Stiha, kjer govorijo, da bodo pivovarno zdaj zdaj zaprii. Od delavske zbornice doslej o tej zadevi nihče ni rekei nič. Kaj pravite vi?
Josef Quantschnig: Da bi bila pivovarna tik pred zaprtjem, mi ni znano. Nas kot zbornico doslej ni nihče kon-taktiral. Znano je, da sta dežela Koroška in sindikalna zveza ob našem sodelovanju takrat preprečili delno ukinitev. V kakšni smeri se je položaj medtem razvil, s tem doslej nismo bili soočeni.
SV: Ali ni mogoče, da zadržujejo stvar zaradi volitev v Delavsko zbornico?
Quantschnig: Gotovo ne, to lahko rečem s čisto vestjo. Tega v resnici ne moreš skrivati. Če bi obstajali kaki konkretni nameni za bližnjo prihodnost, bi javnost gotovo že vedela zanje. Tudi obratni svet bi moral vedeti o tem, in gotovo bi se že oglasil pri nas, razen da je bil pri svojem strokovnem sindikatu, kar je seveda prva pot obratnega sveta.
SV: Toda garantirati ne morete nič?
Quantschnig: Garantirati seveda nihče ne more za kaj.
SV: Če bi prišlo do zaprtja, kako bi to lahko kratkoročno prestregli? Kako bi bilo mogoče dolgoročno zaustaviti tak razvoj? Ali ne mislite, da bi bila regionalna pogodba med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Ju-lijsko pokrajino primerno sredstvo za preprečevanje takega razvoja?
Quantschnig: Najprej mora lastnik obrata naznaniti, da hoče zapreti svoj obrat. Doslej se to v zvezi s Štihom ni zgodilo. Ge bi taka informacija prišla, se bomo usedli in preverili, ali je želja sploh upravičena. Potem se bo videlo, kako je treba v tej zadevi ukrepati. To kot prvo.
Vprašanje regionalne pogodbe pa vidim tako, da so trenutno na jugoslovanski strani očitno problemi glede financiranja določenih zadev. Priznavam se k pozitivnemu razvoju meddržavnih odnosov. Toda tu pa tam je težko, če veš, da partnerja tarejo določeni problemi. Mi imamo svoje probleme, Jugoslavija dma svoje probleme, ki pa so brez dvoma večji kot naši.
SV: Ali je to mogoče razumeti tako, da načeloma nimate nič proti taki regionalni pogodbi?
Quantschnig: Načeloma nimam nič proti pogodbi, ki bi tudi koroške interese ustrezno upoštevala. Pogodba ne sme biti enosmerna cesta. Seveda pa za Koroško ni sprejemljiva, dokler so na drugi strani omejitve.
SV: Pa še o socialni politiki. Ali niste mnenja, da je možnost uporabe svojega materinega jezika v javnosti, pred uradi in oblastmi, prav tako socialna zadeva?
Quantschnig:	Načeloma gotovo.
Osebno pa mislim, da se različne stvari preveč postavljajo v ospredje. Nič nimam proti, če kdo govori slovensko. V šoli sem se sam učil slovensko. Sodim, da je vsak nadaljnji jezik, ki se ga človek nauči, prednost zanj in obogatitev, če mislimo v evropskih dimenzijah, bi morali imeti v mislih tudi to. Glede na specifično koroško situacijo nisem kompetenten, da bi dajal bogve kakšne izjave, toda saj obstajajo v tej zvezi določeni sporazumi in ureditev meddržavne narave, in ureditve na zvezni ravni, ki tačas veljajo.
SV: Ali ne mislite, da bi lahko Delavska zbornica in Sindikalna zveza prispevali k temu mirnemu sožitju, npr. s tem, da bi v svojem območju uradno uvedli dvojezičnost, da bi slovenščina postala drugi uradni jezik?
kontingentom osebj a, in tu seveda ne moremo zdaj skleniti, da bomo poleg vsakega posadili še nekoga, ki obvlada tudi drugi jezik.
SV: Ali ne bi mogla Sindikalna zveza kot privatno združenje v nasprotju z Delavsko zbornico tu prevzet! inicialno vlogo?
Quantschnig: Za sindikate ne morem dajati uradnih izjav. Predsednik sindikatov je kolega Fruhbauer, zato bi prosil, da vprašate njega.
SV: Lahko pa poveste svoje osebno mnenje.
cev vzame za uradno mnenje. Zato bi to bilo prejudiciranje kolega Fruh-bauerja, tega pa nočem.
Quantschnig: No ja, vsako mnenje, ga v tej zvezi poveš, se konec kon-
Quantschnig: Prav uradna raba slovenskega jezika kot uradnega jezika je urejena v državni pogodbi in drugih dogovorih. Tako ravnanje gotovo ne bi bilo v skladu s tem, kar je zdaj veljavno pravo. Pravim pa, da zbornica kot interesno zastopstvo uslužbencev v resnici stoji nad temi
Josef Quantschnig
stvarmi, namreč toliko, kolikor nikogar ne vprašamo, kam pripada, ne politično ne narodnostno niti kako drugače. Naša specialna naloga je vendar ta, da se v skladu z zakonom o Delavski zbornici zavzemamo za uslužbence v gospodarskih, poklicnih, delovnopravnih in drugih zadevah ne glede na poreklo in pripadnost. Pri nas se vsak uslužbenec, ki pride s kako zadevo, načeloma obravnava enako. Pri tem pa seveda vemo — in to je morda prijetno pri tem — da vsak koroški Slovenec, ki se priznava k svojemu slovenstvu, brez dvoma zna tudi nemško. Če pa bo kdo govoril slovensko, mu tega nihče ne bo branil.
SV: Samo da ga nihče ne bo razumel.
Quantschnig: Večina ga ne bo razumela, to drži, toda tega jaz tudi ne morem spremeniti. Zbornica je zrasla tvorba z določenim omejenim
SV: Ali sodite, da trenutno razpihovanje šolskega vprašanja prispeva k mirnemu in socialnemu ozračju, v katerem se lahko gospodarstvo uspešno razvija?
Quantschnig: Tega mnenja gotovo nisem. Tudi če se razpihujejo politična vprašanja, ki vsebujejo nevarnost konfliktov, to prav gotovo ne služi mirnemu razvoju na gospodarskem področju. Saj vemo, da gospodarstvo izbira za lokacije svojih obratov kraje, kjier je ozračje mirno in ni nevarnosti kakršnihkoli spopadov.
SV: In še osebno vprašanje. Doma ste z dvojezičnega ozemlja, obiskovali ste dvojezično šolo, ko je bila še obvezna. Kakšne so bile vaše izkušnje s to šolo?
Quantschnig: 2e uvodoma sem rekel, da je prednost, če znaš več jezikov. In same osebno je prednost, da znam slovensko.
SV: Ali je to mogoče razumeti tako, da ste tudi proti ločevanju šolarjev?
Quantschnig: Mojie mnenje je, da bi preostra ločitev pripeljala do ghetta. In moje mnenje je, da Korošcev ne bi smeli tako ostro ločevati.
SV: Ali si lahko v zvezi s Koroško Solidarnostjo predstavljate, da bi se v Delavski zbornici etablirala nadstrankarska dvojezična frakcija?
Quantschnig: Če bo Koroška solidarnost dobila mandat, bo zastopana v skupščini zbornice in bo tam izražala svoje predstave.
SV: In če Koroška Solidarnost mandata ne bi dobila, kdo bo potem zastopal specifične interese slovenske narodne skupnosti?
Quantschnig: Zbornica seveda ni poklicana, da zastopa narodnostne interese raznih vrst. Zbornica bo kot doslej zastopala interese vseh uslužbencev ne glede na njihovo pripadnost, seveda tudi interese tistih, ki se priznavajo k slovenski narodnostni skupnosti. To je naloga, ki jo moramo izpolniti. Če tega ne bi delali, ne bi bili na pravem mestu.
RAZREDNA BOJEVITOST URADNIŠKEGA SINDIKATA:
Za interese uradnikov
aii za priviiegije dvornih svetnikov?
Naroke svet, E; lakko rekli s Cankarjem, v katerem grozi meščanska stranka $ slavim za okranitev privilegijev priH/fgiranega stan;/ m v katerem se mcia/Jcmo^rabEa stranka kra-ni z najcenejšim argamentom meščanskega /zvora, čel, stavka ogroža socialni mir v Avstriji.
Konkretno gre za načrte vlaJe, Ja ki pri apo^ojrMll? araJnl^lE aveJla poJokne omejitve, kot velja za vse Jrage apokojence; Ja more apokoje-nec JoJatno k svoji pokojnini zasla-žltl le Jo Joločene vsote (konkretno 3.300 šilingov mesečno), ali pa se ma pokojnina astrezno zniža. TJina sin-Jikaina organizacija, El je v rokak avstrijske IjaJske stranke, namreč sin-Jlkat araJnlkov, je proti takim omejitvam zagrozila z „korkenimi akre-p!" In skaša v javnosti napraviti vtis, kakor Ja ki araJnlkom grozil oJvzem celotne pokojnine.
VlaJna koalicija zagovarja svoje načrte z atemeljltvljo, Ja koče na ta način zavarovati oz. astvarltl Jelov-
na mesta, preJvsem za mlaJlno — kajti če apokojenl araJnlkl se naprej vztrajajo na Jelovnem mesta, s tem jemljejo mlaJlnl Jelo, sami pa sl astvarjajo JoJatne JokoJke poleg pokojnine. Zato vlaJa v Imena „soli-Jarnost!" apelira na araJnlke, Ja naj svoje JoJatne zaslažke prepastljo mlaJlnl. Okratno pa zatrjaje IjaJsko-strankarska frakcija v slnJlkata araJnlkov, Ja JoJatnl zaslažek za apoko-jene araJnlke ni nikakršen prlvlleg, kajti; araJnlkl Imajo v časa svojega aktivnega s/ažkenega razmerja v primerjavi z Jraglml poklici nižje JokoJke (ki ta JI počasneje naraščajo) in so zato apravičeni, Ja k svoji pokojnini se JoJatno zatlačijo.
RJo je torej tisti, ki ki ga prikrajšala vlaJa s svojimi načrt/?
Za araJnika se je v zaJnjik Jeset-letjik aveijavila karakterizacija raz-nik svetnikov, Jirektorjev, aslažken-cev finančnega araJa ipj. — ijaJi torej, ki v oček javnosti nimajo po-teknik simpatij ali o njik javnost me-
ni, Ja tako in tako že Jokro aii celo preveč zasiažijo. To seve Ja Jrži za razne Jvorne in viaJne svetnike, za Jirektorje Jržavnik poJjetij in poJokne,* venJar se javnost premalo zaveJa, Ja spaJajo meJ araJnlke na primer taji ačiteiji, pismonoše, avtokasni vozniki (pri posti 1" železnici) in mnogi Jragi, skratka pripaJniki cele palete poklicev, ki so za javnost ne-okkoJno potrekni, ki pa ne aživajo primernega Jražkenega agieJa niti ne prejemajo v časa svojega aktivnega siažkovanja pretirano visokik Jokoj-kov. Ta Ji vsi ti spaJajo mej araJni-ke, venJar so — preJvsem v pogieJa na JokoJke — za kilometre oJJalje-ni oJ Jvornik in Jragik svetnikov aii primarijev javnik koinišnic.
Čigave interese torej zastopa zJaj večinska in viaJajoča OVR-frakcija v sinJikata araJnlkov? Zli Jejansko interese pismonoš, šoferjev, apravnik asiažkencev iz skapin C in D, kot to Jemagoško trJi preJseJnik Aommcr? Te araJnlke ki preJviJene omejitve
namreč zelo malo prizaJeie, kajti nimajo Jošti izgieJov, Ja ki po svoji apokojitvi Joki/i JoJatno zaposlitev, ki ki jim Jonašala več, kot to Jovoija-je viaJni načrt. Tem širokim araJ-niškim slojem ki eJino koristilo zvišanje JokoJkov v časa aktivne poklicne zaposlitve — toJa za take rešitve črni sinJikat še nikoli v svoji zgoJo-vini ni šel na karikaJe aii grozil s stavko.
Dragačna je'stvar seve Ja pri tistik araJnikik, ki aživajo Jražkeni agieJ in imajo okenem visoke JokoJke — ne samo v časa aktivne poklicne zaposlitve, marveč taJi po svoji apokojitvi. Razni Jvorni in ministeriaini svetniki, primariji, visokošolski profesorji in kar je takik slojev še več; ti imajo pokojnine, ki znašajo po 20, 30 in še več tisoč šilingov mesečno, vsote torej, ki jik ..normalni" araJ-nik niti v časa aktivnega siažkovanja nikJar ne Joseže. Ravno ta gospoJa pa ima vse možnosti, Ja taJi po apokojitvi Jela in zasiaži še naprej; primarij v svoji zasekni orJinaciji, visokošolski profesor v raznik astanovak o J aka Jemlje znanosti Jo založništva in Jvorni svetnik kot „ pravni svetovalec" veiikik poJjetij itJ. Tako pri-Jejo Jo JokoJkov v astronomski višini še poleg pokojnin, ki že same niso ravno nizke (Ja niti ne omenjamo
tistik voJilnik araJnlkov, ki so si pokojnine „priJe!a!i" ta Ji še v politiki), /n take priviiegije ki črni sinJikat ra J okvarovai, zanje stopa na karikaJe razreJnega koja oj zgoraj in ziorak-ija svojo poiifčino moč.
Da takaj ne gre za klasični sinJi-kaini koj, je jasno. TjaJska stranka koče seJanjo viaJo strmoglaviti, in za ta namen ji je vsako sreJstvo prav. TaJi sreJstvo, kot je stavka, ki ki jo, če ki z njo grozilo Jeiavstvo, gotovo označili za izkrak socialne revoiacije, kakor je Akock imenoval taJi nejavno Dailingerjevo izjavo o 33-arnem Je-iovnem teJna.
Za povprečnega opazovalca te igre, ki jo frenatno aprizarja ijaJska stranka, je možen eJini ojgovor; Vse simpatije araJnlkom, ki s svojim Jelom opravljajo važno Jražkeno fankcijo; nokenega razamevanja pa za visoke in najvišje araJnlke, katerim gre zgolj za okranitev privilegijev, kakršnik povprečni Jelavec, nameščenec in taJi araJnik nikoli ni mogel in jik taJi ne ko mogel aživati. Vloga, ki jo pri tem igra črni sinJikat z zlorakljanjem plemenitega cilja sinJikalne Ueje — zastopati interese Jelovnik ijaJi, se sama Jiskvalificira; kajti Sommer zastopa le interese Jvornik svetnikov.
frater.
OB RAZSTAV! FRANCETA PAVLOVCA V AUL! SLOVENtC!
Oboževalec prelepe slovenske zemlje
Aula slovenica nadaljuje s svojim galerijskim konceptom, namreč, ljubiteljem likovne umetnosti posredovati dosežke klasične, pa tudi sodobne slovenske umetnosti.
Tokrat so odgovorni pri društvu Aula slovenica poskrbeli za pred-
stavitev del najvidnejšega slovenskega krajinarja, akademskega slikarja Franca Pavlovca. Tako so udeleženci ponedeljkove otvoritve bili deležni spoznati obširen umetniški opus slikarja, ki je likovno umetnost obogatil s svojimi izvirni-
Ob srečanju mladih slovenskih glasbenikov
12. aprila t. I. bo v Domu glasbe v Celovcu drugo srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel, to je Slovenije, Tržaške in Goriške ter Koroške. Lani je bilo takšno srečanje v Ljubljani v Cankarjevem domu. Tako bodo tudi letos učenci pokazali svoje znanje. Nastop naj bo nadaljnja spodbuda glasbenikom pri vsekakor napornemu učenju glasbila. Nastop pa naj vsaj za nekaj ur združi mlade glasbenike iz vsega slovenskega kulturnega kroga. Nastop naj bo tudi spodbuda koroški Glasbeni šoli ob njenem šestletnem rastju. Rojstno leto glasbene šole v Ljubljani je 1882, v Trstu je 1909. Obe šoli z dolgoletno tradicijo sta izšolale vrsto odličnih glasbenikov, pri nas upamo, da bo nam mogoče tudi uspelo. Vsekakor pa želimo dvigniti glasbeno in tudi pevsko raven. Uspehi v to smer so tudi že vidni. Tudi to drugo srečanje bo to pokazalo. Za pravo kosanje bo še treba truda. To vemo vsi, vejo pedagogi, pa tudi učenci.
Človeškega življenja si ne moremo predstavljati brez glasbe, kakor tudi ni glasbe brez človeka. Različno glasbo srečujemo v nepregledni množici preko radia, plošče, kasete, filma in televizije. V vseh medijih je delež glasbe neprimerno večji kot delež govora. Glasba je danes brez truda dostopna vsakomur. Toda kljub temu se mnogi odločajo za naporni uk glasbila. Namreč želja po lastni izvedbi in aktivnem doživljanju glasbe premaga največje težave. Torej človeškega življenja si ne moremo predstavljati brez glasbe.
12. aprila bo drugo srečanje mladih glasbenikov treh dežel. Mladi glasbeniki bodo na svojih glasbilih pokazali, da so veliki mojstri. Mladi glasbeniki iz Slovenije, Tržaške in Goriške ter Koroške. Sli bomo jih poslušat!
Jožko Hudi
mi podobami slovenske zemlje. Zato naj že uvodoma priporočamo, da si je to razstavo treba nujno ogledati, saj se taka priložnost ne bo tako kmalu ponudila, ker gre pri razstavljenih eksponatih tudi za slike, ki jih ni lahko dobiti za razstavo.
Predsednik Aule slovenice dr. Mirt Zwitter, ki je pozdravil številno občinstvo, je predal besedo umetnostnemu kritiku Andreju Pavlovcu - sinu pokojnega slikarja-da spregovori o umetniškem delu Franca Pavlovca. Govornik je orisal življenjsko pot znanega umetnika, čigar rod izvira iz vasice Kilovče na Brkinih na Krasu. Že v mladih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval in zaključil šole. Vendar je Pavlovec v svojem bistvu bil pravi Krašovec: pokončen, rahlo zbadljiv kot brinov grm in neupogljiv kot kraški bor. Kot tak je previhral čas prve svetovne vojne in kot vojak oz. ujetnik prepotoval skoraj vso Evropo in se leta 1918 vrnil v Ljubljano. Sprva se je zaposlil pri železnici, vendar se je v njem vedno bolj oglašala umetniška žilica. Najprej se je izobraževal v Ljubljani, potem pa se je vpisal na likovno Akademijo v Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral. Poslej se je začela njegova umetniška pot. Z ženo se je preselil v Stožice, kar mu je omogočilo odkriti monumentalni motiv Save s šmarno goro v ozadju. Kritik Andrej Pavlovec o slikarju dalje
pravi: ..Vsakodnevno slikanje krajine v naravi in pred danim motivom ga ni odmaknilo od stikov z drugimi umetniki. Prvič je razstavljal skupaj z Nikolajem Pirnatom, Olafom Globočnikom, Mihom Malešem, Janezom Mežanom in Miro Pregljevo kot tako imenovano „četrto generacijo". Potem z njimi ni več sodeloval. Jeseni leta 1929 je razstavljal skupaj z Gojmirom A. Kosom in kiparjem Lojzetom Dolinarjem in s tem stopil v krog onih najresnejših, ki so se borili za lastno umetniško pot. Pavlovec je bil v tem obdobju že ves predan slikarju narave in tihožitij, predvsem šopkov rož. Sava v vseh letnih časih in v neštetih razpoloženjih je slikarja vedno znova zamikala in ta motiv ga je tako privlačevat, da so redki motivi z Dolenjske, polni cvetoče ajde ali zelenila, kot neko novo videnje slovenske pokrajine. Leta 1937 je nastala njegova slika „Črna voda" -zimski motiv iz Gameljnov. V zasneženo krajino se je zarezala kaluža črne zimske vode. V ozadje je potisnjena pod breg vas in temno, mrzlo zimsko nebo je v sozvočju s črno, ledeno vodo in človek nehote občuti vso mokroto in mraz te zimske krajine. In mraz je občuteno podal še v nekaterih zimskih krajinah, pa naj bodo to predvojne iz Podkorena in Planice ali povojne iz Srednje vasi, Stare Fužine oz. nasploh Bohinja.
Pričujoča razstava del slikarja Franceta Pavlovca je povsem pri-godna razstava ob slikarjevi 25-let-nici smrti. Iz pozabe smo njegovo delo hoteli dvigniti najprej Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja novembra 1983. leta in nato nekoliko drugače zasnovano razstavo še Galerija Društva slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana in Loški muzej v Škofji Loki. V vseh treh razstaviščih je bila razstava nekoliko spreminjana vse do te podobe, ki jo imamo nocoj pred seboj.
Naj zaključimo še zabeležimo, da je kritik prof. Stane Mikuž Pavlov-čevo slikarstvo med drugim označil: „Kot da bi človek v prav posebno srečnih urah odprl okno svoje sobe na katerem koli koščku naše zemlje in bi mu te srečne ure odkrile lepoto našega sveta — taka so Pav-lovčeva platna. Njegova slikarska umetnost gre že preko resničnosti podajanja samo zunanjih lepot krajine, temveč se poglablja v nežno poezijo, ki ima hkrati že nekaj pravljičnosti na sebi."
To pa je spet vabilo, da si Pav-lovčevo razstavo v Auli slovenici ogledate!
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAULITSCHGASSE 5-7
vabi na
razstavo slikarskih del akademskega slikarja
Franca Pavlovca
(1897-1959)
Razstava je odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka od 13. do 16.30 ure.
Prisrčno vabljeni!
OB ANDERSENOVEM DNEVU
.Trikrat hura za veselje'
Doživeti srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom je nekaj posebnega, kajti Tone Pavček svoje pesmi zna tudi povedati, to tako prisrčno in prepričljivo, da v hipu osvoji poslušalce. Tako je bilo v nedeljo in ponedeljek, ko je skupaj s koroško pesnico Milico Hrobath v okviru Andersenovega dneva gostoval v Šmihelu in v Celovcu.
V Šmihelu je na prireditev vabilo tamošnje KPD, v Celovcu pa društvo „Naš otrok". Poteg obeh pesnikov je pri sporedu sodeloval še kitarist Andrej Varl iz Ljubljane, uvodne besede pa je v prid mladinski knjigi spregovoril Miha Vrbinc. V Šmihelu so za to priložnost odprli še razstavo mladinskih knjijg. V Celovcu so se umetniki predstavili v javnem studiu ORF-a, kjer je obisk bil (zaradi predhodnega snemanja pevskega zbora slovenske gimnazije) zelo dober, medtem ko v Šmihelu ni bilo tako kot so pričakovali. Vsekakor je prav, da med nas prihajajo besedni ustvarjalci z obeh strani meje, da bo mladina Pavčka spet prosila za dodajanje njegovih čudovitih pesmi.
^Gledališče pod kozolcem" gostovalo v Pliberku
V soboto 24. marca je na povabilo Slovenskega prosvetnega društva „Edlnost" iz Pliberka gostovalo ..Gledališče pod kozolcem" iz Šmartnega ob Paki v dvorani Schwarzl v Pliberku. Imenovano amatersko gledališče se je Pliberški publiki predstavilo z delom Antona Tomaža Linharta ..Županova Micka". Predstava, ki jo je režiral Bogomir Veras, je bila pripravljena zelo skrbno, izvajanje igralcev pa dosledno in kvalitetno. Čeprav je bila igra govorjena v gorenjskem dialektu je bila tudi za pliberške gledalce razumljiva, saj so igralci govorili razločno in dovolj počasi. Samo predstavo so popestrili tudi glasbeni vložki narodnih in ponarodelih pesmi. Lahko zapišemo, da je bila predstava zelo uspešna, manj uspešen pa je bil obisk, kate-
rega vzrok pa je potrebno iskati v prenatrpanosti kulturnih prireditev v Pliberku in okoliških društvih. Naj omenimo tudi, da bo igralska skupina „Oder 73" v kratkem gostovala v Šmartnem ob Paki in tako „Gle-dališču pod kozolcem" vrnila obisk.
Anita Hudi
SPD „Rož" vabi na lutkovno predstavo
Kot znano, bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane v okviru Ljubljanskih dnevov v Celovcu gostovalo z lutkovno igro Kozlovska sodba v Višnji gori. To pa je tudi priložnost, da gostje iz Ljubljane poleg predstave v Celovcu nastopijo še med našimi rojaki na podeželju. Zato je SPD „Rož" ljubljanske lutkarje povabilo, da pridejo še v Šentjakob v Rožu, kjer bodo prihodnji torek, 10. aprila ob 20. uri v tamošnji farni dvorani uprizorili Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji gori.
Za kaj gre v Kozlovski sodbi v Višnji gori? Juričičevo besedilo je sicer pisano kot humoreska, vendar je izrazita družbena satira. Vanj je Jurčič z duhovito in pretkano, a vendar dobrodušno zajedljivostjo, ujel vse značilnosti dobrih in slabih navad in razvad naroda in sredine, ki ji je pripadal. Kljub temu pa delo vse do danes ni prav nič izgubilo na svoji aktualnosti.
Svetlana Makarovič je po dogovoru napisala povsem svojo, avtorsko varianto Kozlovske sodbe, ki je prinesla vrsto zanimivih, duhovitih, iskrivih novosti. Da bi ohranil tudi Jurčiča in njegov sočni ljudski jezik, je režiser Miran Herzog obe besedili združil, povzel in dopolnil v novo celoto, v kateri se avtorji med seboj zelo srečno dopolnjuje-
jo. In tako je nastalo povsem sodobno
besedilo, v katerem nenehno
prepc
varno drug drugega, pa tudi sami sebe. Iskanje grešnega kozla je večna tema, obenem pa naš ljudski običaj. Če grešnega kozla najdemo, je vse v redu, če ne, nam ostane še druga možnost; krivi smo vsi. In če smo krivi vsi, ni kriv nihče — in spet je vse lepo in prav.
V takih situacijah se najbolje godi parazitom, intrigantom, lenuhom, ki znajo izkoristiti nesoglasja in človeško omejenost. Tak je naš polž, tak je navsezadnje tudi Flere Krivostegno. Družba jih redi in goji — in le družba jih lahko tudi izkorenini. A z zamahovanjem po zraku ne bomo rešili kozlovskih ne katerihkoli problemov.
S to predstavo je Ljubljansko lutkovno gledališče odkrilo novo, lastno govorico, kar je gotovo zasluga vseh sodelavcev, zlasti pa režiserja Mirana Herzoga.
Ob tej priložnosti bo v Šentjakobu nastopil Kolumbijanec Joaqui Beltram iz Bogote. V svoji domovini se je tesno povezal s kitaro. Študiral je na konzer-vatoriju v Bogoti pri Samuelu Betoyu. Nato se je pred petimi leti vpisal na konzervatorij v Parizu, kjer je žel vrsto uspešnih nastopov. Pred dvema letoma je zaključil študij in postal profesor. Sodeloval je pri ameriški in evropski turneji gledališke skupine TSE iz Pariza, ter spremljal baletno skupino „ANA NON*. Trenutno igra v Munchnu, naslednji teden pa ga bomo lahko spoznali v Šentjakobu v Rožu. Na strunah kitare nas bo seznanil poleg naših klasikov tudi z elementi južnoameriške glasbe.
RAZPIS
Krščanske kulturne zveze za natečaj
neobjavljene koroške narodne pesmi s sodobno, v najširšem pomenu družbeno angažirano vsebino. Melodija zaželena, pa ni pogoj. Pesem naj bi bila ritmična.
Krščanska kulturna zveza se obveže, da bo po potrebi poskrbela za harmonizacijo oz. instrumentaiizacijo, da bodo nagrajene pesmi objavljene v tisku, ter, da bodo prišle v naslednjem letu na spored osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze „KORO-ŠKA POJE".
Rokopis je treba poslati v dveh čitljivih izvodih na naslov Krščanske kulturne zveze (Viktringer Ring 26, Celovec) do 15. septembra t. I. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bo v spremnem pismu, opremljenim z istim geslom.
Za kritično presojo in izbiro poslanih rokopisov smo določiti poseben odbor, katerega odločitev bo dokončna. Poslana besedila ostanejo pri Krščanski kulturni zvezi, ki jih sme tudi objaviti.
Na razpolago so sledeče nagrade:
1.	nagrada 1500 šil.
2.	nagrada 1000 šil.
3.	nagrada 500 šil.
Partizanska pesem je orožje miru
„Danes, ko Koroški partizanski pevski zbor z recitaiom PUNT, ki ga je pripravi) za 90-ietnico rojstva Prežihovega Voranca, zakijučuje svojo prvo turnejo po južni Koroški, smo prišii v naš .rojstni' Šentpri-mož, da tudi tukaj zapojemo našo uporno, borbeno partizansko pesem," je deja) predsednik KPPZ Lipej Koienik na sobotni prireditvi v kuiturnem domu Danica v Šentprimožu. „Po treh ietih obstoja našega zbora smo izredno zadovoijni, da imamo naš 51. nastop prav v kuiturnem domu v Šentprimožu, kateri nam je nudi) streho že tedaj, ko se je ta naš zbor rodi) in je ie maiokdo verovat v njegov uspeh."
12.
Globaški kulturni teden
OD 25. MARCA DO 8. APRILA 1984
Prireditelja: SKD v Globasnici in SPD ..Edinost" v Štebnu
Petek 6. aprila ob 20.30 uri v gostilni Juena, Čepiče
dr. Emil Smolnig — predavanje z diskusijo:
..Splošna zdravstvena vprašanja"
Sobota 7. aprila ob 14.00 uri v ljudski šoli v Globasnici
prof. Janez Bitenc: ..Naučimo se novo pesmico"
Nedelja 8. aprila ob 14.30 uri pri Šoštarju
Koncert MoPZ „Slava Klavora" iz Maribora
NA GOR)
Večer domačih pripovednikov
Da so imeli prav tisti, ki so z zaupanjem in optimizmom spremljali nastanek in razvoj Koroškega partizanskega pevskega zbora, dovolj prepričljivo potrjuje njegovo triletno delovanje. In dosedanji višek tega delovanja je bil že omenjeni recital PUNT, s katerim je zbor na osmih prireditvah od Šentjakoba v Rožu do Pliberka počastil velikega koroškega pisatelja in revolucionarja Prežihovega Voranca ter se obenem spomnil tudi usodnih februarskih dogodkov leta 1934, ki jim je prav Prežih kot očividec postavil verodostojen spomenik v svojem revolucionarno-umetniškem pričevanju.
Za nastop v Šentprimožu je zbor svoj recital nekoliko skrajšal, zato pa v 2. delu sporeda dodal iz svojega zdaj že kar precej obsežnega repertoarja venček partizanskih pesmi. Tudi tokrat — kakor že na vseh prejšnjih prireditvah — je občinstvo z velikim zanimanjem prisluhnilo tako govorjeni besedi kot pesmi, ki sta se izvrstno dopolnjevali, ko sta pripovedovali o junaškem uporu proti krivicam in nasilju ter o velikem hrepenenju po svetu, v katerem bi vladal mir, svoboda in enakopravno sožitje.
Saj je ravno to hrepenenje tudi glavna vsebina pesmi, ki jih goji KPPZ, pesmi, ki so jih prepevali in jih še prepevajo ljudje, narodi, ki se bojujejo za svoj obstoj, proti zatiranju in izkoriščanju, za prostor pod svobodnim soncem. V tem smislu je KPPZ s svojimi nastopi pri krajevnih društvih prodrl tudi v tistih krogih, ki so še gojili morebitne predsodke, porojene iz nepoznavanja, pa tudi iz načrtno vnešenega nezaupanja ali celo odpora do tra-
dicij in vrednot protifašističnega boja.
„Na tej naši turneji smo spoznali hvaležno občinstvo in naš človek je spoznal naš zbor; marsikateremu je postala podoba in vloga tega zbora jasna šele zdaj, ko je prisluhnil njegovi pesmi," je v svojem nagovoru dejal Lipej Kolenik. „S temi nastopi smo prebili tisti zid, ki so ga hoteli nekateri postaviti okoli nas, češ, tukaj na Koroškem partizanska pesem ni zaželena, škodovala bo sožitju in drugim zborom. Vse take trditve smo ovrgli z našim delom. Videli smo, da naš človek vedno rad prisluhne pesmi, katera se je rodila v času, ko je bil naš narod v najhujši stiski, ko se je moral boriti za svoj obstoj. Naše partizanske pesmi in uporne pesmi drugih narodov so v času NOB tudi pri nas na Koroškem vlivale tlačenemu ljudstvu moralno moč, da je vztrajalo in končno zmagalo. Bor-
Kotmara vas:
Po obravnavi vseh točk dnevnega reda prve letošnje občinske seje, ki je bila v ponedeljek 2. aprila, je župan Josef Struger obvestil občinske odbornike, da bojo meseca maja začeli delati ob cesti Kotmara vas — odcep za Šentkandolf pot za pešce. Tudi na Ročici bojo potegnili pot za pešce do odcepa za Zvonino. Dela bo izvedla uprava za deželne ceste, material bo poskrbela občina. Stroški bojo znašali okoli 100 do 110.000 šilingov. Lahko rečemo, da je to uspeh Enotne liste, ki je že v dveh predlogih podregala v to smer.
Ker je občinski odbornik Josef
bena pesem pa nam je potrebna tudi danes, ko se moramo še naprej bojevati za uresničitev osnovnih pravic, proti navalu novih zasužnje-valcev - našega rodu. Partizanska pesem je postala orožje in tega orožja se bomo tudi v bodoče posluževali v boju za mir, enakopravnost in prijateljstvo med narodi."
S svojim triletnim delovanjem je KPPZ prepričal, da svoje vloge in svoje naloge ne razume v tem smislu, da bi bil kot ..elitni zbor" drugim zborom konkurenca ali celo v škodo — kot enak med enakimi želi prispevati k razvoju in uveljavljanju pevske kulture doma na Koroškem in med sosedi. Pri tem pa bo seveda, kakor mu to nalagata že nastanek in ime, v posebni meri gojil domače in mednarodne borbene pesmi, ki niso orožje za ubijanje, marveč orožje miru.
Na sobotni prireditvi v Šentprimožu, kjer je uvodoma predsednik domačega SPD „Danica" Stanko VVakounig izrekel posebno dobrodošlico generalnemu konzulu SFRJ Marku Kržišniku, predsedniku Zveze koroških partizanov Janezu Wut-teju-Lucu in Tonetu Robleku iz Kranja, je KPPZ podelil tovarišu Lucu svojo plaketo v priznanje za podporo in skrb, ki jo posveča zboru.
rj-
občinska seja
Ouantschnig oddal svoj občinski mandat, je zaprisegel kot novi občinski odbornik Anton VValdhauser. Zaradi vedno večjih zahtev v upravi bo občina nabavila računalniško napravo. Na predlog občinskega predstojništva so se odborniki soglasno odločili za firmo Kienzle. Celotna naprava bo stala 397.000 šilingov. Za zemljišče, potrebno za zidavo strojnega centra, bo občina plačala 100.000 šilingov. Načrte za strojni center bo izdelal gradbeni mojster Joži Pack. Zadnjo točko (čakalnice za avtobusne postaje) so preložili na naslednjo sejo, ker je bilo premalo ponudb.
Nadalje je župan obvestil odbornike še o težavah, ki so letos pozimi nastale zaradi hudih snežnih padavin, in o škodi, ki jo ponekod povzroča voda. Ob koncu je še prebral predlog EL, da bi v Stranjah pri odcepu poti proti glavni cesti postavili ogledalo.
„Čej so tiste stezice . . ." je bilo geslo večera domačih pripovednikov, preteklo sredo pri Kosarju Na Gori, kjer so naši starejši občani pripovedovali zanimive zgodbe iz bogate zakladnice ustnega izročila. Kot pripovedniki so sodelovali Šiman Kropfi iz Potoka, Kapusova mama iz Bilčovsa, Fermova mama z Gore in Krušcov atej iz Mošče-nice. Pogovor je vodil dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik. Najprej je dr. Za-blatnik obrazložil in nanizal nekaj primerov, o katerih naj bi govorili. V zvezi s tem je dal nekaj namigov — o preji, .fožartju", o tericah, kako so včasih Žnidarji, Šuštarji in tišlarji v ,štero" hodili. Nadalje je bilo govora o duhovni kulturi, pod katero spadajo domači pesniki, vižarji, ljudska pesem in glasba ter šege in navade (od zibelke do groba) oziroma šege in navade med letom npr. pri žetvi. Med drugim se je razpravljalo o „basmih", pri katerih je samo majhno jedro resnice; o pravljicah, ki niso navezane na kraj in čas; o pripovedkah, legendah, o škratih, divji jagi, pehtri babi, Žalik ženah, o hor-nem možu, o povodnem možu; kako je cahen dajavo, če je nekdo umrl; o obljubah umrlega, da bo prišel povedat, kako je na drugem svetu. Govorili so o coprnijah, kako so pred nedavnim šac kopali, o ljudski medicini, kako so bolezni „dov žebrali", o ljudski astrologiji (kakšno moč imajo sonce in zvezde). Vse to kar je zgoraj navedeno je ljudska kultura.
Fermova mama je pripovedovala o Žalik ženah, ki so baje sedele na Sed-lažah, kjer se še danes vidi 7 v skalo vklesanih sedežev, kjer so Žalik žene sedele in opazovale ,pavre" pri delu. Pripovedovala je tudi, kako je bilo, ko so terice terile ob terični jami. Po končanem „terenju' je sledil terični bal, med terenjem so dečle delale „pušl-ce" za .puebe", ki bodo zvečer v vas prišli. Iz pripovedovanja Fermove mame je bilo čutiti nepozabne trenutke veselja pri terenju, ko se je prepevalo in z veseljem delalo.
Sledila je basen o kmetu, ki je šel v goro drva napravljat, tam je slišal prelepo petje ptiča in se pri tem tako zatopil v to petj<^, da je minilo tristo let, ko se je vrnil iz gozda. Seveda ga na
vasi ni več nihče spoznal, niti župnik. To je pripovedoval Šiman Kropfi.
Sledilo je pripovedovanje Krušcove-ga ateja o strahovih. Pravil je, kako je na poti proti Velinji vasi pri Rebrci in Savju ,sakavo".
To, kar bom sedaj zapisal, se je baje res pripetilo in sicer je to doživel sam pripovednik Krušcov atej. On je nekega dne v mraku šel, da bi „hejdo" (ajdo) domov spravil. Ko se je vračal proti Krdevovem križu, vidi črno žensko postavo z belo ruto na glavi,, ki gre proti križu in zgine za križem. Otroku, ki je Krušcovega očeta spremljal, je postalo ,vnaklo", čutil je, da nekaj ni v redu in jo je po najbližji poti ves preplašen popihal proti domu. Krušcov atej gre pogledat, kam je ta ženska šla in je moral na začudenje ugotoviti, da pri križu ni bilo žive duše.
Večer je postajal vedno zanimivejši, kajti tudi ostali so se spomnili raznih dogodivščin in pripovedovali o njih. Bil je to prvi tovrstni večer, ki ga je priredilo Slovensko prosvetno društvo .Bilka". V kratkem bo sledil podoben večer pripovednikov pri Krdevu na Mo-ščenici. Organizatorju čestitamo k temu res posrečenemu in zanimivemu večeru.
Jom.
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na 15-dnevno
POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI preko Italije, Francije, Španije in Portugalske. Odhod bo 24. aprila 1984 ob 6.00 uri zjutraj v Celovcu. Potovanje z udobnim Sienenikovim avtobusom z vso oskrbo stane 7.700 šilingov. Prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasome-tergasse 10 ali po telefonu dopoldne 0 42 22 - 51 37 52, popoldne 59 37 74.
Podroben spored potovanja smo že objavili v prejšnjih številkah Slovenskega vestnika.
Kontaktna leča 84
Mladinski kulturni festival „K.ontakt!inse 84 — Kontaktna leča 84" bo jetos med 10. in 14. aprdom spet v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence. Literarne, iikovne, gtasbene, gtedaiiške in filmske prireditve bodo vedno med 16. in 21. uro, prireditelj teh dijaških kulturnih dnevov pa so zastopniki dijakov splošno izobraževalnih višjih šol iz Celovca.
PRIREDtTVE
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu iin Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za
KOROŠKO OHCET
ki bo v soboto 30. 6. 1984 v Dravogradu. Pari, ki se želijo poročiti in niso starejši od 30 let, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 - 32 5 94 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tudi podrobne informacije.
CELOVEC
II SREČANJE MLADIH SLO VEN SKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL
iz Koroške, Tržaške in Goriške pokrajine ter iz Slovenije v četrtek 12. 4. 1984 ob 19. uri v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu. Prired.: Glasbena šola na Koroškem
PREŽIHOVA ŠOLA
AVSTRIJA V STRATEGIJI NEMŠKE OSVAJALNE POLITIKE
v petek 6. 4. 1984 ob 19. uri v Klubu Prežihov Voranc, Benediktinerpl. 5/1 Celovec.
Predavatelj: Štefan Pinter
ŠENTJANŽ
VIGREDNI MLADINSKI KONCERT
na cvetno nedeljo 15. 4. 1984 ob 15. uri pri Tišlarju v Šentjanžu. Prireditelj: SPD Šentjanž
„NAUClMO SE NOVO PESMICO
#	v petek 6. 4. 1984 ob 10. uri v otroškem vrtcu v Šentprimožu. Prireditelj : Otroški vrtec v Šentprimožu
#v petek 6. 4. 1984 ob 15. uri v mladinski sobi pod cerkvijo v Škocija-nu. Prireditelj: Otroška skupina v Škocijanu
#v soboto 7. 4. 1984 ob 16.30 uri v farni dvorani v Šmihelu. Prireditelj : Kat. otr. mladina v Šmihelu
#	v nedeljo 8. 4. 1984 ob 9. uri v kulturnem domu na Radišah. Priredi-ditelj: SPD „Radiše"
KRANJSKA GORA Veseloigra
.NAŠI LJUBI OTROCI
v nedeljo 8. 4. 1984 ob 20. uri v kinodvorani v Kranjski gori.
ŠMARJETA NAD PLIBERKOM
Odrska prireditev
,,STARA GARDA"
v petek 13. 4. 1984 ob 20. uri v ljudski šoli v Smarjeti nad Pliberkom. Nastopa: „Oder 73" igralske skupine SPD ..Edinost" Pliberk Prireditelj: SPD ..Edinost" Pliberk
KOZLOVSKA SODBA V ViŠNJi GORt
v tore^ 70. 4. 79#4 o7? 20. Mn' v /grm tfvomni
GoVKjf	gMd-
/:Tčc /M	/z	$
^orf(fo?H	m ^/<2-
MČmT? Lowpoz/c;j.
Priredite/;.- SPD „Rož" v
Ljubljanski dnevi v Celovcu
#	v nedeljo 8. aprila 1984 ob 20. uri oratorij „Mesias" v Domu glasbe
#	v ponedeljek 9. aprila 1984 ob 19.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu prdestava ansambla MGL ,Vrag na filozofski fakulteti"
#	v forek 10. aprila 1984 ob 15. uri v Mestnem gledališču v Celovcu predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana .Kozlovska sodba v Višnji gori
3 v sredo 11. aprila 1984 predstave slovenskih filmov v Volkskinu ob 16. uri Rdeči Boggi ob 18. uri Splav meduze ob 20. uri Karolina Zašler
#	v ponedeljek 16. aprila 1984 ob 19.30 uri v Domu glasbe koncert ,APZ Tone Tomšič"
CELOVEC
DIA PREDAVANJE O BRAZILIJI
Vtisi potovanja g. J, Kopeiniga in g. V. Zaletela
v torek 10. 4. 1984 ob 19.30 uri v Slomškovem domu Mohorjeve družbe, lO.-Oktober-Str. 25 v Celovcu Prireditelj: SKD v Celovcu in Katoliška prosveta
ROZEK
Veseloigra
.NAŠI LJUBI OTROCI
v soboto 7. 4. 1984 ob 20. uri v dvorani na Muti v Rožeku.
Gostuje: Igralska skupina SPD „Do-brač" z Brnce .
Prireditelj: KD ,,Peter Markovič"
PLIBERK
Dramska predstava .POT DO ZLOČINA v nedeijo 15. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku.
Gostuje igral, skupina SPD „Radiše" Prireditelj: SPD ..Edinost" v Pliberku
ŠENTJAKOB V R.
..FICULE FAGULE
Leopold Suhodolčan v nedeljo 29. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu.
Prirediteij: SPD „Rož" v Šentjakobu
TINJE
POSPEŠEVANJE UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽELEZNA KAPLA
TAMBURAŠKIVEČER
s tamburaškim zborom ..Bisernica" iz Reteč pri Škofji Loki, domačim tamburaškim zborom „Zarja" in dekliškim sekstetom iz Bukovice v soboto 14. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapii.
Prisrčno vabljeni!
KOSTANJE
OBČNI ZBOR SPD ..DRABOSNJAK NA KOSTANJAII
v nedeijo 8. 4. 1984 ob 13.30 uri pri Lesjaku v Vrbi, Razgledna promenada 36
v četrtek 5. 4. 1984 ob 9.30 uri v domu Sodaiitas v Tinjah. Predavatelj: dipl. inž. dr. Franz Groblacher, ravnate! j Kmetijske zbornice. Prirediteij : Slovenska kmečka zveza in dom Sodaiitas v Tinjah
Menjava denarja
Stanje v četrtek 5. marca 1984
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 itr dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
11.50	šil.
14.50	šil. 1.090 šil. 1.180 šil.
694.00 šil. 710.30 šil.
Uspeh mladinske revije „Pokaži kaj znaš"
v Vogrčah
V nedeljo popoldan je Slovenska prosvetna zveza skupno s Farno mladino iz Vogrč vabila na mladinsko predstavo oziroma revijo z naslovom „Pokaži kaj znaš". Dvorana pri Škofu v Vogrčah je bila nabito polna. V zelo prijetnem in sproščenem vzdušju je tokrat nastopilo kar 120 mladih ljudi, ki so za svoje prispevke bili deležni navdušenega aplavza. Nedeljska prireditev je bila vsekakor velik dogodek, ki bo ostal vsem, ki so videli to mladinsko revijo, v nepozabnem spominu.
Pred leti je Slovenska prosvetna zveza dala pobudo za mladinsko revijo „Pokaži kaj znaš", no in tokrat v Vogrčah je bila le-ta že devetič po vrsti. Tokrat je bilo prvič, da je Slovenska prosvetna zveza skupno s Farno mladino vabila na prireditev, kar je predsednik SPZ Tomaž Ogris v svojem pozdravnem nagovoru zelo pozdravil. Mladina je naša bodočnost, če je ne bomo znali animirati v zavedne člane naše narodne skupnosti, potem iz-gleda slabo za njen obstoj. Mladini
Sejem
„Dopust 84"
V času od 12. do 15. aprila bo na celovškem razstavišču zasedal sejem Dopust 84", katerega program je prikazati in nuditi ljudem vse to, kar je neposredno ali posredno povezano z dopustom. Tu gre za ogromno ponud-bo, česar vsega se lahko posluži človek v prostem času na svojem dopusu.
Tokratni sejem „Dopust" je že devetič na celovškem razstavišču. Številni razstavljalci bodo ..nagovarjali" obiskovalce s svojimi ponudbami, predlogi in nasveti. Čeprav živimo v gospodarski krizi, je dopust še vedno t'sti čas, ki ga človek neobhodno potrebuje in mu posveča vse tisto, da je njegov prosti čas, kar najbolj koristno izpolnjen.
V okviru sejma so razna tekmovanja, tako v spretnosti, v govorništvu, v igranju akordeona itd. Sodelovalo po tudi največje avstrijsko društvo jadralnih letal, predstavljeni bodo najnovejši modeli Minimundusa. Videli pomo tudi razstavo ladijskih modelov in ker smo že pri ladjah naj še povemo, da bo tudi sejem za rabljena plovila. Ne nazadnje pa bo letos dana tudi možnost obiska plesne šole, saj Je ples sestavni del družabnosti ob prostem času.
Letošnji sejem „Dopust" bo obogatila tudi posebna razstava,, ki jo bo Pripravilo mesto Ljubljana.
Sejem „Dopust 84" bo v teh štirih *dneh trajanja odprt vsak dan od 9. <io 18. ure.
je vsekakor treba posvečati več truda. Nedeljska prireditev pa je bila vsekakor lep primer, kaj vse zmore naša mladina, če je v rokah prizadevnih činiteljev. V Vogrčah je imela glavno breme te mladinske prireditve učiteljica Rozina Katz.
Spored nedeljske prireditve je bil zelo bogat in pester ter predvsem zelo sproščen. Povezavo med posameznimi točkami sta imela učiteljica Vida Krištof ni študent Jokej Logar. To nalogo sta suvereno izpeljala. Za uvod je zapel 35-članski mladinski pevski zbor „Podjuna" iz Pliberka, pod vodstvom Mire Zdovc. Zelo posrečena je bila točka s Polesnikovim Pepejem, ki je imel povezavo v domačem vogrškem narečju. Z vmesnimi šalami je spravil publiko do smeha. Čeprav njegova izvajanja niso bila pretirana, je bilo smeha na pretek, kar pomeni, da imamo opraviti z zelo talentiranim ljubljencem publike. Naj naglasimo, da je bila nedeljska mladinska prireditev v glavnem osredotočena na dejavnost otroških skupin. Tako se je otroška skupina iz Vogrč, ki jo vodi Katja Krajnc, predstavila s plesom, druga otroška skupina iz Vogrč, ki jo uči učitelj Oto Wutte pa je zaigrala na flavte. Otroška skupina iz Žvabeka je predvajala „Zgodbo o ptičkih", pri kateri so otroci peli in recitirali ter tolmačili besedilo Lenčke Kupper, ki je sama nastopila s svojimi teksti
namenjenim otrokom. To zgodbo so naštudirale V. Krištof, H. Pistotnik, B. Perč in R. Katz. S tremi pesmimi — dvema slovenskima in eno nemško so se predstavili otroci otroškega vrtca iz Šmihela, pod vodstvom Trude Rudolf in Hanije Krajnc. Na sporedu je bila tudi lutkovna predstava otroške skupine iz Božjega groba s komadom „Jaz sem jaz", ki jo vodita G. Končič in J. Kert. Kot instrumentalna solista na harmoniki sta nastopila Miha Žele iz Doba in Martin Visočnik iz Vogrč. Na zaključku pa je mladinsko revijo „Pokaži kaj znaš" popestril s svojimi privlačnimi melodijami ansambel ..Energija", pod vodstvom Berteja Logarja, ki je presenetil publiko s svojimi lastnimi skladbami, med katerimi je biia tudi njihova himna ..Energija". Ansambel pa ni skrbel samo za glasbene užitke, marveč je imel na skrbi tudi tehniko (ozvočenje ...), za kar so mu prireditelji zelo hvaležni.
Sedaj pa še enkrat k publiki, ki so jo pretežno sestavljali ljudje iz Vogrč, kar je še posebno razveseljivo. Tu je šlo za ljudi, ki jih drugače le težko dosežeš, nedeljska prireditev pa jih je privabila v velikem številu, tako da je dvorana bila nabito polna. Mladinska prireditev „Pokaži kaj znaš" je bila v Vogrčah vsekakor velik uspeh in tudi dober omen za nadaljnje prireditve.
Uspešni trio Filipič
V prejšnji števitki našega tista smo že poročati o X!it. gtasbenem tekmovanju v Sioveniji, kjer je trio Fiiipič iz Veiinje vasi pri Biičovsu dosegei zavidijivo 2. mesto. Tokrat objavijamo siiko teh treh uspešnih instrumentaiistov — od ieve proti desni, Kristijan, Hanzi in Ursuta. Triu žetimo še mnogo uspehov.
Iz pkninske dejavnosti
Slovensko planinsko društvo Celovec je v petek 23. in soboto 24. marca vabilo na planinski predavanji dveh znanih slovenskih alpinistov, Joca Balanta, ki se je pred kratkim udeležil slovenske alpinistične odprave v Patagoniji v Južni Ameriki in Janeza Bizjaka, vodje prve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo. V petek je bilo v celovški Mohorjevi hiši na programu predavanje Joca Balanta, ki pa ni bilo izvedeno, ker se je nekaj zataknilo na filmskem projektorju. K sreči je bil navzoč njegov kolega predavatelj Janez Bizjak, ki je to mučno situacijo rešil s tem, da je ,vskočil" s svojim dia-predavanjem o Grenlandiji, ki je bilo na programu naslednjega dne v gostišču .Juena" na Čepičah pri Globasnici.
Tokrat je bila prireditev v Celovcu, v primerjavi z drugimi planinskimi predavanji, slabo obiskana, kar je seveda velika škoda za vse tiste, ki so zamudili to lepo priložnost videti in imeti v svoji sredi izkušena alpinista, ki s svojimi predavanji štejeta med gornike svetovnega formata.
Naslednjega dne v soboto je bilo kot že omenjeno, redavanje v gostišču „Juena" na Čepičah, kjer je Janez Bizjak, tokrat ob veliki udeležbi poslušalcev, ponovno predaval o avanturah v večnem ledu Grenlandije, kjer je bil kar dvakrat — enkrat kot vodja prve slovenske odprave in drugič kot sodelavec neke druge slovenske ekspedicije. Ljudje so z velikim zanimanjem spremljali predavateljeva izvajanja popestrena z izredno lepimi barvnimi diapozitivi. Čeprav je bilo precej pozno, poslušalci niso kazali nobene utrujenosti, nasprotno, ko so zvedeli, da ima Joco Balant s seboj filmsko aparaturo s predavanjem o alpinističnih podvigih v gorovju Taurus v Mali Aziji (aparaturo se mu je medtem posrečilo popraviti), so soglasno zahtevali, da tudi on predvaja film, kar je seveda rad storil. 19 slovenskih alpinistov je takrat v kratkem času preplezalo kar 49 deviških vrhov. Obe predavanji so hvaležni poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom. Na vprašanje, kakšne načrte imata alpinista za prihodnost, smo izvedeli, da se nameravata podati na Antarktiko, kjer mislita s še drugimi tovariši preplezati nove vrhove in odkriti nova ozemlja z večnim ledom.
9
Slovensko planinsko društvo Celovec je letos že tretjič na vrsti, da organizira
srečanje slovenskih planincev treh dežel. Tu gre za srečanje slovenskih pla-nicev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Letošnje srečanje, ki bo v nedeljo 10. junija 1984 na Gurah, je že trinajsto, to se pravi da ima že zelo lepo tradicijo. Organizatorji teh srečanj so Planinsko društvo Jesenice, ki je dalo pobudo za tovrstna srečanja in je tudi izvedlo prvo srečanje na Golici, slovenska planinska društva Celovec, Trst, Gorica in beneško planinsko društvo (najmlajše društvo). Lansko leto so bili organizatorji planinci SPD Trst. Prvo srečanje slovenskih planincev treh dežel pri nas v Avstriji pa je bilo na Bleščeči, kjer stoji prva slovenska zamejska planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo". Drugo srečanje v Avstriji je bilo v Podnu pod mogočno Vrtačo, no tokrat, tretje, pa bo na Gurah.
Zbirališče letošnjega srečanja bo Na Gori, od koder se bodo planinci treh dežel podali po Gurah v smeri proti vzhodu in se po dveh urah hoje s prelepimi pogledi na Karavanke in v Rož spustili v dolino v Bilčovs, kjer bo vesela družabnost z godbo, petjem in folklornimi nastopi.
Namen teh srečanj je utrjevati prijateljstvo med planinci treh dežel, spoznavati njihove kraje in ljudi in uživati v prijetni planinski družabnosti. Podrobneje o tej veliki planinski prireditvi bomo še poročali.
P
Naj ob tej priložnosti še opozorimo, da bo v nedeljo 12. avgusta 2. spominski pohod na Jepo v čast pred štirimi leti umrlega Jozeja Miklavčiča, staroste slovenskih planincev na Koroškem.
P
V	času od 17. do vključno 19. avgusta pa bomo imeli izlet na Triglav. Posrečilo se nam je pridobiti za vodiča znanega slovenskega alpinista in dobrega znanca slovenskih planincev na Koroškem Janeza Bizjaka, ki je hkrati tudi uradni zastopnik Triglavskega narodnega parka.
P
V	času od 26. do 29. julija pa je na programu izlet v bosanske gore, na katerega nas vabijo planinci iz Celja (Planinska sekcija Avto-Celje).
P
V	četrtek 4. maja pa je na programu občni zbor Slovenskega planinskega društva, kje in ob katerem času pa bomo še poročali.
Slovenski kulturni organizaciji ob "Ljubljanskih dnevih" v Celovcu
V okviru 'izmenjav in sodelovanja na področju „ALPE JADRAN" bo med 8. in 19. aprilom 1984 gostovalo mesto Ljubljana z bogatim sporedom kulturnega, gospodarskega in športnega značaja v Celovcu. Slovenska prosvetna zveza 'in Krščanska kulturna zveza v Celovcu pozdravljata kulturno sodelovanje med mestoma Ljubljana in Celovec in pri tem z zadovoljstvom ugotavljata, da se bo Ljubljana v okviru tega srečanja predstavila v Celovcu s svojo bogato in izvirno slovensko kulturo.
Z začudenjem pa smo vzeli na znanje, da slovenski kulturni organizaciji v Celovcu tako pri pripravah kot pri realizaciji programa za „Ljub-Ijanske dneve" v Celovcu nista imeli možnosti za sodelovanje. Ker nista prejeli vabila za sodelovanje, smo tem bolj začudeni, da se v zadnjih dneh množijo neformalne prošnje, ki pozivajo obe slovenski kulturni organizaciji, da bi pomagali propagandistično in organizatorično pripraviti nekatere prireditve v okviru ..Ljubljanskih dnevov" v Celovcu.
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Celovcu obžalujeta, da ni prišlo do takega sodelovanja, ki bi upoštevalo obe slovenski kulturni organizaciji kot enakovredna partnerja in subjekta v odnosih med mestoma Celovec in Ljubljana. Upamo, da bodo ..Ljubljanski dnevi" v Celovcu prispevali k boljšemu sporazumevanju med obema narodoma na Koroškem.
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
pogouori V	CfJoVfC
7
Veliko in preveč spornega materiala nam bralcem dobavlja naše narodno-politično časopisje, še lepše: nas z njim preskrbuje. Takole pravi neki komentator: 'Ob vseh kvatrah kdaj se kdo spomni slovenske kulture ...' Ne gre za vsebinsko dvomljivost njegove trditve, ta v teh pogovorih ni stvar mojega raziskovanja, ali jezikovna nemarnost piščeva je le prehuda: če bi nekoliko ljubil svojo materinščino, bi bil odprl Slovensiki pravopis in našel na strani 393, da se ne reče 'ob vseh kvatrah', temveč vsake kvatre. Morda ni kriv, da tega izraza ni slišal v domačem kmečkem okolju, ali kriv je, če se kot maturant slovenske gimnazije ni naučil rabiti Slovenskega pravopisa. Morda pa je kriv še kdo drug, ki mu ni zbudil — kot bodočemu časnikarju — občutka za lepo slovenščino, se pravi potrebe po odpiranju tega Slovenskega pravopisa. Tudi to je treba kritično povedati v teh pogovorih.
Naslednja napaka v njegovem "komentarju": "Pod po-!jem 'kultura' sodi zame vsa umetnost..." Tu tiči celo več zajcev v prepovedanem grmu. Najprej to njegovo POLJE: obdelano je na strani 615 Slovenskega pravopisa. Tam je — postavim — zaznamovano z ničlo, kar po-
meni, da je življenjsko nevarno uporabljati 'na polju izobrazbe, na polju gospodarstva, leposlovja' ipd., temveč je treba reči v izobrazbi, v gospodarstvu, v leposlovju. Ali pa: ne reče se 'na bojnem polju', temveč na bojišču, ne reče se: 'na vseh poljih', temveč na vseh toriščih, še boljše: na vseh področjih! Potemtakem piscu ne ostaja nič drugega, kakor da zapiše: v pojem 'kultura' sodi po mojem..., kajti tudi sklona ni našel pravega, saj bi bil moral zapisati — naj mi bo dovoljeno — "pravilno narobe" vsaj takole: pod polje 'kultura' sodi itn., ne pa 'pod poljem' 'kultura' sodi... Kaj pomeni glagol 'soditi ? Tri pomene ima: nemško 'urteilen', odtod se je izluščil pomensko bližnji 'misliti', iz le-tega pa 'spadati', nemško 'gehoren', postavim, to sodi v staro šaro, se pravi, da spada v staro šaro. — Dobro. A ker smo že pri nevarnem polju, si oglejmo tudi še nevarni glagol 'žeti'. V naših narodnopolitičnih glasilih naši pevci in govorniki, igralci in nogometaši vse preveč žanjejo, kar naprej in naprej. Slovenski pravopis dopušča na strani 1026 zgoraj edinole ljudski pregovor: Kdor veter seje, bo vihar žel. Drugače tam žanjejo samo pšenico pa drugo žito pa travo pa praprot, vsak kmečki otrok to ve, le če opravi slovensko maturo, tega ne ve več. Zato lepo prosim vse, ki poročajo o vseh mogočih pevskih in igralskih prireditvah na podeželju, naj se varujejo zapisati, da so ti pevci in oni igralci 'želi velik aplavz ali 'poželi' splošno priznanje ipd. Lepo slo-
vensko rečemo temu, da so bili deležni velikega aplavza, ali da so dosegli velik aplavz, da so zaslužili velik aplavz, ali pa da so jim poslušalci prisrčno zaploskali, jih nagradili s prisrčnim ploskanjem Ipd. Samo naj ne 'žanjejo' aplavza, da se ne bi urezali s srpi v prste.
Tako naj za danes končam s temi koroškimi kvatrami, s koroškim poljem, z glagolom 'soditi' in glagolom 'žeti', samo en zgled nečednega govorjenja si še oglejmo iz imenovanega komentarja — se pravi iz prvega odstavka tega komentarja: '... če kdo prodre na podlagi lastne iniciative v večji kulturni krog ...'
Spet človeka moti povednost takega govorjenja: kaj se pravi .večji kulturni krog'? Je to nemški ali francoski krog? Kultura je ena sama na celem svetu, in kulturni Slovenec (postavim resnični literarni umetnik) sodi vanjo avtomatično, ni mu treba vanjo šele prodirati! Toda tu gre predvsem za jezikovno ohlapnost, za 'podlago lastne iniciative', kaj je to, ta čudna podlaga, ki jo iniciativa tako krvavo potrebuje? Je to kaka konjska žimnica ali kaj? Kako preprosto bi lahko rekel — če kdo prodre z lastno iniciativo... Še lepše pa bi bilo prisluhniti našemu vrlemu kmetu, ki v takem primeru reče: če kdo prodre s a m o t e ž , to pomeni: brez pomoči drugih.
Tako, naj bo za danes dovolj, jeseni pa, ko se bo začeta šola, se bom oglasil z osmim jezikovnim pogovorom. — Pa srečno pa zdravi bodite!
„Mesec dni smo pomagali najrevnejšemu delu
Nikaragve"
Gabrije[ Wutti ie doma na Ločiiu v Ziljski dolini. V Celovcu je obiskoval slovensko gimnazijo in pred dvemi leti maturiral. Zdaj študira pravo na Dunaju. Pred kratkim se je vrnil iz Nikaragve. Skupno s petdesetimi drugimi udeleženci iz vseh predelov Avstrije je februarja sodeloval v delovni brigadi ..Februar 34". Nekaj svojih misli in osebnih doživljajev iz tega tako nemirnega in krvavega področja Srednje Amerike je strnil v naslednjem pogovoru:
S.' T/; /a/?M	raz/ož;f, MM je
pr;!/o <fo te /n/f/adff in C/o so C'h tvoji sopotnik:?
G: Na pobudo nikaragvanske vlade je Solidarnostni komite za Nikaragvo (Ni-karagua Solidaritatskomitee) na Dunaju zbral nad sto zainteresiranih oseb, odločno pripravljenih, da se za mesec dni odpovedo vsakdanjosti in udobju svoje civilizirane družbe in pod najenostavnejšimi pogoji ob delu spoznajo na lastni koži kruto resničnost življenja v Nikaragvi. Našo skupino so sestavljali ljudje
vseh svetovnih nazorov in starosti — najstarejša udeleženka je imela 62 let — od študentov do delavcev in akademikov je
Gabrijel Wuttt
bilo vse zastopano. Za prenočišča in prehrano je bilo poskrbljeno, prevoz z letalom pa smo si plačali sami in v ta namen je odobril finančno podporo tudi KSŠŠD.
S. ACv: ste !/;' in Mj vas je čaM/o?
G: Poslali so nas v najrevnejše območje na )ugu Nikaragve, v provinco Rio San Juan, 7 km od meje do Costa Rice. Ta obmejni pas velja zaradi svoje lege za vojaško zelo ogroženega. Vrhu tega je brez vsakršne infrastrukture, cest in električnega toka skorajda ni in domačini se ukvarjajo pretežno z živinorejo. Vlada je tam zasnovala poseben projekt z imenom ,,Palma Afričana", ki načrtuje spremeniti 3000 ha pragozda v plantaže za t.i. Afrikansko palmo. Rastlino gojijo za pridobivanje jedilnega in tehničnega olja. Mlade palme ostanejo eno leto v gozdni šoli, nato pa jih presadijo na plantažo in po štirih letih rodijo prve sadeže. Ker uspevajo samo v izredno vlažnem podnebju, jim provinca Rio San Juan s svojimi 6000 mm padavin na leto nudi seveda idealne pogoje. Do sedaj je trebljenih 300 ha pragozda. Projekt bo ostal v rokah vlade tako dolgo, dokler ne bo kon-
6 in 1 = točno 8 manj 1
Se smemo smejati na svoj račun?
Bila je lepa prireditev! Lepa in za našo stvar koristna! Lepa in za našo stvar koristna pa še ohrabrujoča! — Tako sta zadnji četrtek drug drugemu pihala na dušo dva celovška Slovenca, ko sta odhajala od premiere ..Kabareta koroških Slovencev", ki ga je uprizoril „ka-baret mladje" Koroške dijaške zveze. „In kaj sta gledala?" ju vprašuje tretji na cesti. „A kaj? Kaj? Saj res, kaj pa sva gledala?" zmedeno odgovarja prvi, drugi pa dodaja: „Ni važno — KAJ, važno je, da se srečamo, da se v odmoru po domače pogovorimo, da smo srečni v tej naši veliki kulturni ustvarjalnosti!"
Tako in podobno so se slovenski dijaki in študenti zabavali na račun Slovencev na Koroškem, pa ne samo Slovencev. Pod nož ali pod smeh so prišli tudi drugi, sploh pa „ve!iki prijatelji" koroških Slovencev in seveda „veliki slovenski voditelji" in njihove organizacije.
Kaj? Ali je sploh dovoljeno, da se smejimo Slovenci na račun Slovencev? Pa ja ne! Saj bi lahko koga žalili ali po krivem v godlo vlačili," mi prišepetava neki rojak z dvignjenim palcem!
Pa kljub temu! Norčevali so se na račun Slovenskih organizacij, pomislite! Pomislite! Drznili so se imenovati ZSO ..Združenje Samozadovoljnega Obljubljanja" in NSKS ..Neodvisno Svetovalnico Kratkotrajne Sloge". Pa še več: SPZ so preimenovali v „Svet Pravovernih Zapečkarjev", KKZ pa v ..Kongregacijo Kompetentnih Zvezdogledov"! in predsedniki teh organizacij, ki so jih intervjuvali za radio, so kar prevečkrat „hmm-ja, hmmmja-kali".
Neodgovorno je, kar so počenjali! Zabavali so se na račun malo- in velikoformatnih tednikov! Poleg tega so iskali ..idealnega povprečnega koroškega Slovenca". Če bi vedeli, kaj so z njim uganjali! Neresno so ugotavljali, da je že pred rojstvom na smrt obsojen! Ko je hodil skozi temni gozd svojega življenja, je srečal vrsto ..prijaznih" pravljičnih bitij, med drugim Rdečo kapico, ki je govorila podobno kot koroški deželni glavar. Namesto, da bi hvalili, kako idealni povprečni koroški Slovenec sme uživati šolski pouk zgodovine, so satirično opisovali zgo-
dovinsko nezmotljivost pouka v koroških šolah!
Celo pri računstvu so politizirali. Ko so se osnovnošolci učili šteti, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Enostavno — meni nič tebi nič — so šteli: ena, dva tri, štiri, pet, šest, sedem, osem . . . tako, da jih je moral učitelj šele popraviti na: ena, dva, tri, štiri, pet, šest, FUJ, osem, itd. Pa so se ti učenci drznili vprašati kako bodo seštevali. Ko pa je vendar jasno kako, zato lim je učitelj tudi odgovoril. Računali bomo na primer tako: 6 in 1 je točno 8 manj 1. Jasno?
Seveda je vse jasno.
a
Kabaret so izvajali Mira Einspieler, Miha Pasterk, Pepe Starman, Niko Kupper, Janez Gregorič, Branko Kolter. Režirala sta Jože Vozny in Marjan Belina, pri naštudiranju plesnih elementov pa jim je pomagala Jasna Knez. Igralci, ki so sami sestavili besedilo kabareta, pravijo, da bodo na (s)meh pritiskali tudi še v drugih krajih južne Koroške.
hi-hi
vi-wi

čan in donosen. Potem ga bodo prevzeli delavci v obliki kooperative.
S,- KaM ste pomaga/; pri de/tt?
Siveli smo v taboru „Palma Afrikana" sredi pragozda skupaj s 400 delavci, ki so zaposleni pri izgradnji in uresničitvi omenjenega projekta. Nihče nam dela ni diktiral, zato mo sami odločili, da postavimo delavcem neke vrste komunikacijsko hišo, kjer bi se lahko srečavali po večerih in si oddahnili od težkega dela v gozdu in na plantažah. Še dobro, da sta bili z nami tudi dve študentki arhitekture, ki sta pomagali s strokovnim znanjem. Vsakdo je lahko predstavil svoje ideje in odločili smo se za osemkotno konstrukcijo, ki je sicer nismo uspeli čisto dokončati, a je bila kljub temu imeniten dokaz, kaj vse se da narediti v kolektivnem delu. Nekaj naših je postavilo tudi še leseno brv za ladje. Posebne preglavice nam je delal les za gradnjo, ki je bil tako trd, da si le z muko spravil žebelj vanj, vrhu tega pa tako težak, da je utonil v vodi.
5.' KaM sre ž/ff/;'? /e Mo Mdo?
G: Precej dolgo se nismo mogli sprijazniti z vlažno klimo. Sploh prvi teden je deževalo vsak dan in malo da nismo utonili v blatu, ko smo zabijali lesene kole za našo hišo. Živeli smo pod istimi pogoji kot ostali delavci: spali smo v hamacab, visečih mrežah, pod nylonsko plahto. Jedli smo fižol in riž, trikrat na dan. Sanitarnih naprav ni bilo, pitno vodo smo dobivali iz potoka, kjer smo se tudi umivali in prali obleko. Večina od nas je za kratek čas dobila vročino in drisko, a smo imeli s sabo medikamente in zdravnika. Tudi precej orodja smo prinesli s seboj in ga pozneje pustili delavcem.
S' A.iLi so f fa/mra reagira/; na vašo
prisotnost? 5to ime/i Mj st;Ta z domačini?
G: Očitno večina delavcev ni vedela za naš prihod, zato so bili začetka zelo začudeni. A kaj kmalu smo se spoprijaz-nili, kar ni bilo težko, saj so odprti in gostoljubni ljudje. Ker smo imeli v naših vrstah dosti takšnih, ki obvladajo španščino, se je razpletel marsikateri zanimivi razgovor. Pripovedovali so iz svojega življenja, kako so doživljali diktatorsko strahovlado družine Somoza, kako so videli njen propad z revolucijo leta 1979 in novo upanje z njim. kako so sami sodelovali v vrstah FSLN (Frente Sandinista de Liberacion Nacional— narodnoosvobodilne fronte in tako izpričali neuklonljivo voljo do življenjskega in političnega boja pod geslom: Patria libre — o morir (Svobodo domovini ali smrt).
S.' Ste se poeKt;/; Maj ogrožene?
G: Provinca Rio San Juan je nasploš-no nevarna, ker spada v operacijsko območje kontrarevolucionarjev, ki v brutalnem, zahrbtnem boju, plačani od ZDA, skušajo podkopati in destabilizirati dosežke revolucije s tem, da napadajo in ropajo po kmetijah ter kooperativah in uničujejo strategično in gospodarsko važne ustanove.
Precej na začetku našega potovanja je bilo, ko smo se prvič streznili in se zavedali dejstva, da je Nicaragua dežela v vojnem stanju. Na poti v naš tabor smo prenočili v vasi San Miguelito. Naslednje
jutro smo zvedeli, da sta v napadu kon-trov (izraz za pristaše Somoze) na par kilometrov oddaljeno poljedelsko kooperativo bila ubita dva človeka. Nekaj ur navrh smo bili priče manifestacije domačinov proti temu agresivnemu dejanju. Predstavili so vaščanom dva moža, ki sta sodelovala v napadu in jima kljub temu obljubili ponovno integracijo v družbo in delovno mesto. Zame je bil to zgovoren hnašajo Sandi-
spet pretresla vest, da so blizu našega tabora nasprotniki revolucije napadli novo vas, ki jo je financiral OED (Osterreichischer Ent-wick!ungsdienst) in pri tem ubili 9 ljudi, med njimi žene in otroke. Sami k sreči nismo bili nikoli v neposredni nevarnosti, zato pa smo se bali strupenih kač v taboru. saj niti seruma nismo imeli s seboj.
Gofofo niste fes sfoj „t/opwsf" pre-žife/i f faMra, Mjne? Ste oMM/; tKt/i MMne Jragf /trnje?
G: Zadnje dni smo dosti potovali po Nikaragvi, si ogledovali mesta, znamenitosti i:i druge projekte ter se sestajali z
prtmer, KaKo ciovesRo se ot nisti do svojih nasprotnikov Nekaj dni navrh nas je
Brigadirka pri delu v taboru
raznimi predstavniki političnih organizacij. Seveda nismo zamudili priložnosti in se skopali še v Pacifiku.
S. KaM occnjajcš po/ittčno s;Jaaf;jo v
/V/Laragf/ zdaj t:^ pred fo/itfnn:;?
G: Volitve so gotovo važen element de-mokracijskega procesa v Nikaragvi. Izvoljena bosta državni predsednik in istočasno državni zbor, ki bo tekom dveh let izdelal ustavo.
Nerazumljivo mi je, zakaj nekateri krogi skušajo očrniti volitve kot nedemokratične. Po mojem je vsaki stranki zagotovljena možnost enakopravnega volilnega boja.
Ljudstvo pričakuje od volitev, da bodo prispevale k normalizaciji položaja in. dokazale svetu, da je Nikaragva izbrala, pravo pot.	Sonja Kd/Zc/?
Volišča za volitve v Delavsko zbornico 8. in 9. aprila
volišče	volilni čas ned. poned.		volišče	volilni čas ned. poned.		volišče	volilni čas ned. poned.		volišče	volilni čas ned. poned.	
OKRAJ VELIKOVEC			Občinski urad Zihpolje	8—12	7—17	D.-Karl-Renner-šola			Osterr. Philipsindustrie		
Občinski urad Pliberk	8—12	7—17	Občinski urad Sele	9.30—10	10—11	Ebentaler Strahe 24	8—12	7—17	Ebentaler Strahe 140	10—11	6—18
Gostilna Kreutz, Drveša vas	8—12	7—17	AK/OGB-Zentrum, Borovlje			Gostilna Ouschan			Osterr. Phitipsindustrie		
Gostilna Hafner, Nonča vas	8—12	7—17	Kirchplatz 5	8—12 6.30—18		Ebentaler Strahe 100	8—12	7—17	Konigsbergstrahe 11	9—10 7.30—16.30	
Občinski urad Dobrla vas	8—12	7—17	Gostilna Schutz, Kožentavra	8—12	7—17	Mestna hiša — Celovec			Trgovina Que!!e,		
Občinski urad Železna Kapla	8—12	7—17	Občinski urad Bistrica v Rožu	8—12	7—17	Theaterplatz 3	8—12	7—17	Heiligen-Geist-Platz 4	8—10	8—12
Občinski urad Galicija	8—12	7—17	Gostilna Sereinig, Zabnica	8—8.30	8—9					Mestno gledališče Celovec	10—12	9—16
Občinski urad Grebinj	8—12	7—17	Občina Smarjeta v Rožu	11—12	12—15	Volišča v obratih			Stadtsverke Klagenfurt		
Gostilna Krištof, Sinča vas	8—12	7—17	Volišča v obratih			Adidas, Vetrinj,			St.-Veiter-Strahe 31	10—11	7—16
Gostilna Riegelnik, Metlova	8—12	7—17	VAWD Borovlje, Werkstraf;e 6	9—11	s—16	Adi-Dassler-Gasse 2	9—11	6—9.30	Strahenbauamt Klagenfurt		
Občinski urad Ruda	8—12	7—17	Austria Draht, Borovlje	9—11	5—16	Arbeitsunfallkrankenhaus			Josef-Gruber-Strahe 13	10—11 6.30—16	
Občinski urad Zitara vas	8—12	7—17	AKKU Bistrica v Rožu	10—12 4.30—15		Waidmannsdorfer Strahe 35	9—10.30 7—15		Teerag-Asdag AG,		
Občinski urad Skocijan	8—12	7—17				Zum weif)en Rot)			St.-Peter-Strahe 20	9—1)	6—17
Občinski urad Velikovec	8—12	7—17	CELOVEC MESTO			St.-Veiter-Ring 19	8—12	7—17	Pošta 9020 Celovec,		
			Škofijski dušnopastirski urad			Hasnerschule			Sudbahngurtel	6—13	6—17
			Waaggasse 18	8—12	7—17	Lidmanskygasse 55	8—12	7—17	UKM, Schrodingerstrahe 51	9—12	6—16
KELAG, Vetikovec	8—11	7—14	E. M. Liebetegger (Mondschein)			BAWAG, trgovina Forum,			Raifteisenverband Karnten		
Wild, Velikovec	11—12	10—16	Volkermarkter Strahe 8	8—12	7—17	Forum pohištvo	9—10	9—16	St.-Veiter-Ring 53	11—12	8—16
Knecht, Šmihel	10—12 10.30—17		Magistrat, Novi trg 1	8—12	7—17	Hirsch Hermann & Sohne OHG					
Tovarna celuloze Obir, Rebrca	17—22	7—17	Benediktinska šola,			Am Wasserturm 5	9—10	13—15	BELJAK-DEŽELA		
			Benediktinerplatz 1	8—12	7—17	Hutter & Schranz AG,			Katz & Klumpp, Brnca	9—1)	7—16
CELOVEC DEŽ ELA			Knodl-Stube, Villacher Strahe 11	8—12	7—17	Raiffeisenstrahe 14	9—1)	6—14	Občinski urad Bekštanj	8—12	7—17
Občinski urad Zrelec	8—12	7—17	Delavska zbornica	8—12	7—17	Kdrntner Druck- und			Kulturni dom Loče	8—12	7—17
Občinski urad Grabštanj	8—12	7—17	Messerestaurant,			Verlags-Ges. m. b. H.	9—10	13—18	Stari občinski urad Ledince	8—12	7—17
Občina Gospa Sveta	8—12	7—17	Valentin-Leitgeb-Strahe 11	8—12	7—17	Kdrntner Gebietskrankenkasse	9—11	6—10	Gostilna Brandstatter, Podrožca	8—12	7—14
Občinski urad Moosburg	8—12	7—17	Gostilna Sorz,			tur Arbeiter und Angestellte		14—16	Občinski urad Šentjakob	8—12	7—18
Občinski urad Hodiše	8—9	8.30—13		Ankershoterstrahe 32	8—12	7—17	Kdrntner Elektrizitats AG			Občinski urad Rožek	8—12	7—17
Občinski urad Škofiče	9.30—10.30 14—17		Volksheim Waidmannsdorf			Arnultplatz 2	9—11	6.30—16	Občinski urad Vrba	8—12	7—17
Gostilna Hafnersee, Hodiše	11—13	7—8	Ginzkeygasse 2	8—12	7—17	Akkord-Gebaudereinigung			Stari občinski urad Loga vas	8—12	7—17
Občinski urad Kotmara vas	8—9.30	7—12	Ljudska šola We!zenegg			Hans-Sachs-Strahe 16	9—10	7.30—20	Kunz & Co., Podravlje	9—11	7—17
Občinski urad Bilčovs	10—11.30 13—17		Schachter!weg 47	8—12	7—17	Deželna bolnica Celovec	6—16	6—17	Občinski urad Vernberk, Podravlje 8—12		7—17
23. MEDNARODNI SEJEM NMETMSTVA !M GOZDARSTVA
NRANJ, M.-33.4. S4
O razstava gozdarske in kmetijske mehanizacije @ razstava in ponudba sira in prehrambenih izdelkov @ razstava in ponudba opreme za kmečki turizem # ugoden nakup blaga široke potrošnje
posebna ponudba:
@ pohištvo obutev ^ tekstil
^ usnjena konfekcija @ suha roba M gradbeni material @ lovska oprema
#
6/
postavno
prireditveni
center
gorenjski seje ktanj
Na sejmu vam nudimo usluge banke, menjalnice in špedicije Restavracija z morskimi ribami in speciaiitetami, grii), gorenjska in srbska narodna jediia
jugos!av!ja — Slovenija — savski tog tetefoni:
tajništvo, tehn. služba 21-575, 21-580
te ?ex° 34657 ^YU GS^KR p. p. 129
vstopnina: 20 Asch
RAD!0 — TELEV!Z!JA
AVSTRIJA 1
PETEK, 4. 4.: 9.00 Poročila —
9.05	Za predšolske otroke —
9.50	Ruščina — 10.00 šolska TV — 10.50 Kovček gospoda O. F. — 11.45 Orientacija — 12.15 Vzhodni report: Drugi obraz — 15.00 Poročila — 17.00 Poročila —
17.05	Za predšolske otroke — 17.50 Don Ki-hot — 17,55 Super-miš Oskar — 18.00 Pan-optikum — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 tvlade in Austria —
22.15	šport — 25.00 Poročila.
SOBOTA, 7. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Enkrat biti ljubi Bog — 11.55 'Nočni studio — 15.00 Poročila — 15.00 ču-ilirh se, da sem tako vese) — 16.50 Lisica 4h zajec — 17.00 Poročila — 17.05 Informacija z igro in šalami — 18.00 Dva krat sedem 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz ^onrads — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Večer v dvoja — 21.45 šport — 22.45 Evine hčerke —
25.55	Poročila.
NEDELJA, 8. 4.: 11.00 šport — 12.00 Ura Tiska — 15.00 Vedno ta televizija ... — 15.50 Poročila — 15.00 Moja sestra Ellen — 16.45 Tao Tao — 17.10 Gibanje je vse — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Operni vodič — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 'Cas v sliki in šport — 20.15 Kottan poizveduje — 21.15 Panorama — 22.05 Budov nauk 22.10 Nočni studio — 25.15 čas za liriko 25.20 Poročila.
PONEDELJEK, 9. 4.: 9 00 Poročila — 9.05 2a predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi ^ 10.00 šolska TV — 10.50 Podgane — 12.05 Lisica in zajec — 12.15 Diana — nasmešek za krono — 15.00 Poročila — 17.00 Poročila
17.05	Za predšolske otroke — 17.50 Pasje zgodbe — 17.55 Otrokom za lahko noč — T8 00 Ljudje in živali — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija — danes — 19.50 čas v sliki —
20.15	Ponedeljski šport — 21.15 Smi!ey-evi ljudje — 22.10 Tirolska slika in plastika —
22.55	Poročila.
TOREK. 10. 4.: 9 00 Poročila — 9.05 Za 'Predšolske otroke — 9.50 Angleščina — T0.00 šolska TV — 10.50 Zlati časi — 11.20 Ponedeljski šport — 12.10 Slike iz Avstrije ** 12.55 šiling — 15.00 Poročila — 17.00 Potočila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Qddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko — 18.00 Class of 59 — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija — danes — 19.50 Čas v sliki — 2015 Argumenti — 21.45 Prtljaga iz tretjega sveta — 22.50 Poročila.
SREDA. 11. 4.: 9.00 Poročila — 9 05 Odda-z miško — 9 50 Francoščina — 10.00 šolska TV — Werner Berg — 10.50 Argumenti — 12 00 Prtljaga Iz tretjega sveta — 15.05 Potočila — 17.00 Poročila — 17.05 Lutkovna Piodstava — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 1S.50 Mi — 19.00 Avstrija — danes ** 19.50 čas v sliki — 20.15 šport in porodila
tETRTEK, 12. 4.: 9 00 Poročila — 9.05 Za Predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje ** 10.00 šolska TV — 10.50 šport — 12.15 *'"b seniorjev — 15.00 Poročila — 17.00 Potočilo — 17.50 Mandara — 17.55 Otrokom za 'ohko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.50 Mi —
19.00	Avstrija — danes — 19.50 čas v sliki — 2015 Kdo je bil Edgar Allen? — 21.45 Inozemski report — 22.50 Poročita.
AVSTRIJA 2
PETEK, 6. 4.: 17.50 Vedno ta televizija ... — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma — 19.15 Vrtovi sveta — Japonska umetnost — 19.30 čas v stiki — 20.15 Duševni konftikt — tetesno trptjenje — 21.15 čas v stiki in Potitika v petek — 22.15 V dr. Mabuse-jevi jekteni mreži — 23.40 Poročita.
SOBOTA, 7. 4.: 15.00 Potitika v petek — 15.45 Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Diana
—	nasmešek za krono — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregted — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter —
19.30	čas v stiki — 20.15 Novo v znanosti —
20.15	Takrat v kinu — 21.45 Poročita — 21.55 štirje sinovi Katije Etder — 23.55 Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 8, 4.: 9.00 200 tet sv. Barbare na Dunaju — 100 tet Metropoiitan opere —
17.00	Aktuatni knjižni magazin — 17.45 Rock-tine — 18.30 čas v stiki — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Podgane —
21.50	Poročita — 21.55 šport — 22.15 Dinastija — Denverski ktan — 23.00 Vrtovi sveta
—	Japonska vrtna umetnost — 23.05 Mata nočna gtasba — 23.55 Poročita.
PONEDELJEK, 9. 4.: 17.30 Kreta — izvor Evrope — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma — 19.15 Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 19.30 čas v stik! —
20.15	Ziati časi — 21.15 čas v stik! — 21.45 šiting — 22.10 Kriminatka — 23.50 Poročita.
TOREK, 10. 4.: 17.30 Orientacija — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma
—	19.15 Vrtovi sveta — japonska vrtna umetnost — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Dattas
—	21.00 Cafe Ptem Ptem — 21.15 čas v stiki
—	21.45 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 11. 4.: 17.30 Dežeta in ijudje —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma — 19.15 Vrtovi sveta — japonska vrtno umetnost — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Takrat v kinu — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kut-turni iurnat — 22.30 „Oscar" 1984 — 0.00 Poročita.
ČETRTEK, H. 4.: 17.30 Šotska TV — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma
—	19.15 Vrtovi sveta — japonska vrtna umetnost — 19.30 Gtasbeni skedenj — 21.08 „Stamnati vdovec' — 21.15 čas v stiki — 21 45 Ktub 2.
ORF - KOROŠKt RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 6. 4.: 1410 Obzornik — Koroški slovenski umetniki.
SOBOTA. 7. 4.: 9.00 Voščila.
NEDELJA, 8. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščilo.
PONEDELJEK, 9. 4.: 14.10 Obzornik — L Engelman: Slov. ljudska pesem v priredbah za glas in klavir.
TOREK, 10. 4.: 9 50 Domača zabavna glasba — 14.10 Obzornik — Otroci, poslušajte)
SREDA, 11. 4.: 14.10 Obzornik, Ljudske pesmi In viže — Cerkev In svet.
ČETRTEK. 4!. 4.: 14.10 Obzornik — Mladinska oddaja
		LJUBLJANA
H		PETEK, 6. 4.: 8.50 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Jazz
na ekranu — 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 19.20 Cak cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Včeraj za jutri, Prešernijada, dokumentarna serija — 20.40 Ne prezrite — 20.55 TV kviz — 22.05 Dnevnik — 22.20 Juriš lahke konjenice, ameriški film.
SOBOTA, 7. 4.: 8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču
—	8.25 Ciciban, dober dan: Potovalna agencija — 8.55 Meseček, otroška serija — 9.05 Glasba za kitaro — 9.50 Spoznavajmo naše naravne dediščine: Dvoreznost sodobnega poljedelstva — 9.55 človek in zemlja — 10.20 Včeraj za jutri: Novo leto 1946, dok. serija — 10.50 Kronika odsevanja, dokumentarna oddaja ob 50-letnici Planice — 12.00 Poročila — 15.10 Nogomet Vojvodina : Rije-ka, prenos — 17.00 Košarka — 18.50 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Z jasnega neba, angleška dokumentarna serija — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Sekretar za humor, prenos iz Cankarjevega doma — 21.05 Zrcalo tedna — 21.25 Pustolovca, ameriški film — 25.15 Poročila.
NEDELJA, 8. 4.: 9.20 Poročila — 9.25 Živ žav, otroška matineja — 10.15 Modro poletje, španska mladinska nanizanka — 10.45 Živijenje Beriioza, francoska nadaljevanka
—	11.40 625, oddaja za sfik z gledalci — 12.00 Kmetijska oddaja — 15.00 Poročila — 15.05 Poročita — 15.10 Trobentač v belem klobuku, sovjetski film — 16.40 športna poročila
—	16.55 Evropa Pleše, prenos iz Dvorane Tivoli — 18.50 Visok pritisk, zabavno gias-bena oddaja TV Koper — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nekaj vmesnega, nadaljevanka TV Beograd —
21.00	športni pregted — 21.50 Slovenci v zamejstvu — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK. 9. 4.: 8.50 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Meseček, otroška serija —
17.55	Odrski jezik — 18.15 Naši znanstveniki
—	18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Podium — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 10.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Jaz, Rade Tomov, monodrama — 21.05 Glasbeni magazin. Nocoj o operi — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 10. 4.: 8.50 TV v šoli — 16.25 šolska TV — 17.50 Poročila — 17.35 Slovenske ljudske pravljice — 17.55 MPF Celje 85: Mednarodno tekmovanje — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Padalci, madžarski kratki film — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.50	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja
—	21.00 Skupno: Tanke niti ali trdne vezi? notranjepolitična oddaja — 21.45 Dnevnik
—	22.00 Sofijski solisti.
SREDA, 14. 4.: 8.50 TV v šoli — 18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan: Letališče
—	18.25 Celjski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma: Onstran smučišč, zahodno-nemški film — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 35 mm — filmska delavnica - ob jugoslovanskem do-
FISMO BRALCA
Smrtnika moti v klubu Titov plakat!
Kot udeleženec NOB sem bil presenečen, da Smrtnikovega študenta iz Kort v dunajskem klubu študentov moti neki Titov plakat. Vsaj tako je napisal v svojem prispevku v zadnji številki Slovenskega vestnika. Čudno, čudno — kakšna je morala biti vzgoja mladih Smrtnikovih študentov doma ali v Mohorjevem domu, da je postal njegov problem Titov plakat. Kolikor mi je znano, študentje nosijo in lepijo vse sorte plakatov in značk od Che Guevare preko Angole, Kube pa tja do Bitelsov, da Nicaragve ne pozabim. In ne samo naši slovenski študenti, vsi drugi, nemški in italijanski itd. Mene to do danes ni motilo.
Vsi koroški Slovenci, ki smo trpeli pod ntacifašizmom, vemo, s kom smo se borili za novo Avstrijo in novo Ju-
goslavijo. Naš vrhovni komandant je bil pokojni tovariš Tito, spoštovan in znan širom sveta. V njegovi narodnoosvobodilni vojski so se borili razni narodi, med drugim tudi avstrijski bataljoni. In kolikor vem, ni bilo nobenega sram, nasprotno.
No, naj bo, vsak ima pravico do svojega mnenja, tudi Smrtnikov študent. Čudi me pa, da na eni strani ne prenese pogled na Titov plakat, na drugi strani pa so Smrtniki radi in pogosto prisotni na jugoslovanskih sprejemih, in kolikor vem, vabijo zelo vidne jugoslovanske funkcionarje na svoj dom v Korte.
Kot udeleženec boja proti fašizmu pač takih dvojnih obrazov ne razumem, pa brez zamere.
Udeleženec NOB
OPOZARJAMO VSE LJUBITELJE SLOVENSKE KNJ!GE, DA S) LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSK! ŠTUDiJSKi KNJiŽNiCi
S PODROČJA ZGODOViNE DRUGiH CEL!N
Han Suyin VETER V STOLPU
zgcdbe in podobe s kitajskih razpotij — 2 zv.
Lipušček U.: !RAN PROT! !RANU, islam, revolucija, Homeini —
275 str.
Šobajic V.: JUDJE !N !ZRAEL, 161 str. - (Zbirka Potopisi) Narodom Sihanouk: MOJA VOJNA S CiA - 210 str.
Ki-Zerbo J.: ZGODOViNA ČRNE AFRtKE, 703 str., ilustr.
(Rdeči atom)
Jaenecke H.: BEL! GOSPODARJ!, tristo let vojne in nasilja v Južni Afriki — 279 str., ilustr.
Davies N.: AZTEK!, 375 str. — (Dobe, narodi, dogodki)
Johnson W. W.: ZLATOKOP!, 242 str., ilustr.
(Resnična zgodovina Divjega zahoda)
Bebler A.: VOJAŠKA VLADAVtNA V AFR!K!, 143 str.
(Znanstveni tisk: seja D)
SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, te!. 51 15 34 Knjižnica dobiva od !eta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELtMO SE VAŠEGA OBiSKA
kumentamem fi!mu Kri in pepel Jasenovca — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 12. 4.: 8.50 TV v šoii — 16.50 Šol-ska TV — 17.55 Poročita — 18.00 igrajmo se gledališče — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 čas, ki živi: Vas Lipa — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 Borgijci, angie-ška nadaijevanka — 22.00 Dnevnik — 22.15 Retrospektiva siovenske TV drame — Cikel Staneta Severja — A, Hieng: Giuhi mož na meji.
VESTNIK
tzdajateij in zatožnih: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/)V, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 422086 sndk a
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tet. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovije.
RAD!Q LJUBLJANA
PETEK, 6. 4.: 4.30 Poročita — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šoia za nižjo stopnjo — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.50 Č!o-vek in zdravje — 14.25 Voščiia — 15.30 Do godki in odmevi — 18.00 Vsa zemija bo z nami zapeta ... — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Zakaj imamo radi — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — glasba.
SOBOTA, 7. 4.: 4.30 Poročila — 6.20 Re kreacija — 7.25 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pionirski tednik — 9.00 Pojte z nami: DPZ Gš ..France Šturm" Ljubijana, vodi Lajko Miiisavijevič — 10.00 Svetovna reportaža —
11.30	Srečanja republik in pokrajin — 12.10 Voščiia — 14.05 Kulturna panorama — 17.05 Spoznavajmo svet in domovino — 19.35 Za
naše najmiajše — 19.45 Z Ljubijanskim jazz ansamblom — 20.00 Oddaja za Slovence po svetu — 23.05 Literarni nokturno.
NEDELJA, 8. 4.: 5.00 Poročiia — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši — 11.00 Voščiia — 14.20 Humoreska tega tedna — 15.30 Nedeijska reportaža —
15.55	Pojo amaterski zbori — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.35 Lahko noč, otroci —
20.00	V nedetjo zvečer — 22.00 Poročiia — iz naših sporedov — 22.20 Giasbena tribuno miadih — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK. 9. 4.: 4.30 Poročiia — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktuatni probtem! marksizma — 9.05 Giasbena matineja —
12.00	Poročiia — Na današnji dan — 13.50 Ponedeljkov križemkraž — 14.25 Voščila —
15.30	Dogodki in odmevi — 18.00 Na ijudsko temo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z Alpskim kvintetom — 20.00 Kulturni giobus
—	20.10 Pop delavnica — 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.15 Zimzelene melodije.
TOREK, 10. 4.: 4.30 Poročiia — 6.20 Rekreacija — 8.05 Radijska šola zo srednjo stopnjo — 8.35 iz glasbenih šol — 12.00 Poročiia
—	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Odrasti toko, kako pa mi —
15.30	Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 S kvartetom goda! — 20.00 Siovenska zemija v pesmi in besedi — 20.35 Miadi na giasbenih revijah in tekmovanjih — 21.05 Radijska igra.
SREDA, 11. 4.: 4.30 Poročiia — 5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet — 8.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 11.35 S pesmijo po Jugosiaviji — 12.40 Ob izvirih tjudske gias-bene kuiture — 14.25 Voščiia — 18.00 Zborovska gtasba v prostoru in času — 18.30 S knjižnega trga — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambiom Toneta Kmetca — 20.00 Zborovska giasba po žeiji postušaicev —
21.05	Giacomo Puccini: Odiomki iz opere „Tosca" — 22.30 Zimzelene melodije.
ČETRTEK, 12. 4.: 4 30 Poročila — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za višjo stopnjo — 12.10 Znane melodije — 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 18.15 Jezikovni pogovori — 19 45 Z ansambiom Zeten! va! — 20.00 četrtkov večer — 22.00 Poročiia
—	Našim rojakom po svetu — 22.30 Večerna podoknica — 23.05 Literarni nokturno — 0.05 Nočni program, glasba, vmes poročiio.
DOPUST 84
Cetovec, sejemski vhod St.-Ruprechter-StraBe
9. STROKOVN! SEJEM
za dopust, hobby in potovanja z mednarodnim modetarstvom 84
od četrtka 12. do nedetje 15. aprita 1984 dnevno od 9. do 18. ure
IZ PONUDBE:
#	Mednarodni filmski modeli
#	Igre in tekmovanja
#	Aktivno oblikovanje prostega časa
#	Novo o priljubljenih športnih panogah Zabaviščni park do 20. ure
,,Zaupajmo v lastno moč!"
Koroška Solidarnost prosi za zaupanje
„Tudi po voiitvah gre deio naprej", so dejaii prvi kandidati Koroške Soiidarnosti na tiskovni konferenci ob kon-
cu voiiinega boja za voiitve v deiavsko zbornico, in mimo konkretnih primerov, ki terjajo podporo, se bodo io-titi tudi voiiinega reda, ki je edinstven v Avstriji po svojem sistemu: ni razumijiva ne razcepitev na tri voiiina teiesa niti poseben postopek za uveijavijanje voiiine pravice. Deiavska zbornica ga preverja menda že deset tet
Gregor Krištof Liza Hobel
GREGOR KRIŠTOF, tiskarski delavec in član obratnega sveta v Mohorjevi tiskarni, je simpatični prvi kandidat v volilni skupini delavcev. V zadnjih tednih je obiskal ničkoliko obratov na južnem Koroškem in se seznanil s konkretnimi problemi delavcev in nameščencev, še posebno mu je poleg socialnih zadev pri srcu dvojezičnost v interesnih zastopstvih. LiZA HOBEL, uslužbenka pri mešani firmi Intrade v Celovcu, je prva kandidatka pri nameščencih. Najbrž je imela v volilnem boju težje delo, saj so nameščenci razpršeni po brezštevilnih delovnih mestih. Še posebej se je angažirala pri izdelavi lastnega programa Koroške Solidarnosti, ki ni nastalo v nekih strankarskih pisarnah, temveč ob izkušnjah na licu mesta, na južnem Koroškem.
O pričakovanjih glede mandatov je pri volilni grupaciji, ki nastopa prvič, težko govoriti. Pri delavcih bo potrebnih okoli tisoč glasov, pri nameščencih pa še kakih sto več.
Koliko so pričakovanja za mandat realistična, bo odvisno predvsem od volil-cev. Vsekakor pa je že sam nastop takšne volilne grupacije vreden naše pozornosti. Mnogi ga bodo tudi neposredno podprli.
Važna točka za SAK
Okoli 400 gledalcev si je ogledalo važno tekmo Slovenskega atletskega kluba proti Pliberku. SAK je nujno potreboval točke in je igral neodločeno 1:1 (0:0) in upam, da ta izgubljena točka ob koncu prvenstva le ne bo manjkala.
V primerjavi z moštvom, ki je igralo proti Mostiču, je tokrat igralo pet drugih igralcev. V prvi polovici se je igra razvijala še kar dobro, obe moštvi sta imeli priložnosti za zadetek. Čeprav je imel SAK več šanz, so morali gledalci zaradi dobrega Pliberškega vratarja in zaradi neučinkovitosti napadalcev SAK še naprej čakati na prvi gol SAKa v vigredni sezoni.
Eno najboljših priložnosti Lovrenc Kreuz ni izrabil, ko je v zadnji minuti prvega polčasa dobil žogo pet metrov pred golom ter z njo zadel samo vratarja.
Po odmoru je postajala igra vedno bolj površna in zgledalo je, da bo ostalo pri neodločenem rezultatu brez golov. Toda v 65. minuti se je po napaki obrambe posrečil Pliberčanu Matscheku (ki je pet minut prej prišel za Riedla na igrišče) prvi gol. Po tem golu so gostje držali žogo v svojih vrstah in igra se je razvila v sredini igrišča.
SAK je imel še nekaj možnosti, toda žoga le ni našla pot v nasprotnikov gol. Smolo je imel Zablatnk, ki je z lepim strelom le za centimetre zgrešil levi zgornji kot vrat. V 70. in v 75. minuti je SAK izvedel dve izmenjavi, Kadivnik je prišel namesto L. Kreuza, Sigi Hobel pa za Zablat-nika, kar pa igre ni bistven no poživilo.
Prvi pristaši domačega moštva so
že odhajali, ker niso več verjeli v možnost za izenačen rezultat. Pa je le bil še tisti zadnji napad, ko je iz desnega kota Miha Kreuz zabil žogo ostro na gol (ali naj bi bila le podaja?), na vsak način je s svojim strelom v 89. minuti dosegel čudovit gol. Tako je bil trud najboljšega
igralca SAK-a kronan z golom.
Pred to igro je bil SAK zadnji na lestvici, ker so Borovelj čani v soboto premagali Magdalen z 1:0. Z eno točko iz igre proti Pliberku pa se je SAK zaradi boljšega razmerja golov prerinil spet na predzadnje mesto. S svojo zmago nad Šentvidom pa se je moštvo Šmohorja za tri točke odmaknilo od SAK-a in Borovelj.
Prihodnjo nedeljo bo SAK igral v Irschsn, ki je jeseni odnesel obe toč-
ki iz Celovca.
Mirko Picej
S tem otUlčnim strelom je Miha Kreuz v zadnji minuti presenetil vse. To je bil tudi prvi vigredni gol za SAK. Se bo s tem začela tudi nova športna vigred za Slovenski atletski klub?
Prvenstvo Kranjske gore
DOBKt SENTJANŽČANI
Claudia Kropiunik. članica Športnega društva Šentjanž v Rožu, je bila najhitrejša ženska na nedeljskem odprtem prvenstvu Kranjske gore, na katerem je tekmovalo 350 športnikov iz Slovenije. Koroške in italijanske Primorske. Tudi drugi Sentjanžčani so se dobro uvrstili.
Za zaključek letošnje smučarske sezone je Športno društvo iz Kranjske gore pripravilo odličen superveleslalom (super-G), in povabilo tudi ASKO iz Koroške, ki sta gia zastopali športni društvi Klippitztorl in Šentjanž. Športniki iz Šentjanža (na startu jih je bilo 15) se niso uveljavili samo športno, temveč tudi kot posredniki med ostalimi Korošci in Slovenci. Kar je pa še posebej razveseljivo: funkcionarji Šentjanža so se s funkcionarji Kranjske gore zmenili, da od prihodnjega novembra naprej lahko trenirajo na umetnem snegu pod Vitrancem. S tem seveda
veliko pridobijo šentjanški smučarji, saj jih je pomanjkanje snega dostikrat oviralo pri pripravah.
Vsi tekmovalci so na nedeljski prireditvi pri sijajnem spomladanskem vremenu imeli najboljše pogoje. Organizatorji so poskrbeli za brezhiben potek prireditve. Erih Užnik pa je dejal, da so šli Sentjanžčani zelo sproščeno na start, bolj sproščeno koit na marsikateri tekmi v minuli sezoni. Zato ni presenetljivo, da so se uvrstili nekateri pred oz. v neposredni bližini kadrovskih tekmovalcev iz Slovenije.
Rezultati: V skupini šolarjev I (do
12 let) se je uvrstil 9-letni Durnik Danici na odličnem 10. mestu, na 5. mestu pa celo mladi Diex dz Klip-pitzitorla.
Pri starejših šolarjih (do 15 let) sta se za tremi kadrovskimi tekmovalci Slovenije uvrstila na 4. in 5. mestu Richard Meschnig in Tomaž Mo-schitz.
Pri ženskah je bila mladinka Claudia Kropiunik sploh naj hitrejša. Pri mladinkah je zmagala pred sestro Briitto Kropiunik in kadrovsko tekmovalko iz Slovenije, na 4. mestu pa se je uvrstila Dominike Užnik.
Tudi v splošni moški skupini sta se dobro uvrstila dva iz Koroške. Grabner (Klippitztorl) je bil 3., le 0,02 sekunde za njim pa se je uvrstil Mihi Bitimi iz Šentjanža.
V skupini člani II, v kateri so tekmovali bivši kadrovski tekmovalci, je zmagal Mrak pred Klinarjem in Erihom Užnikom. ki je bil še za 0,25 sekunde pred sedanjim trenerjem jugoslovanskega mladinskega moštva Smitkom.
Namizni tenis: SSK Obir ob koncu 5.
Namiznoteniška ekipa SŠK Obir letos že tretjo sezono tekmuje v prvem razredu. Po jesenskem delu prvenstva je moštvo zasedlo s tremi točkami le predzadnje, osmo, mesto. Številni neuspehi so zelo negativno vplivali na samozavest in moralo mladih igralcev. Vodstvo kluba se je zavedalo, da bo treba v odmoru med jesenskim in vigrednim delom prvenstva mnogo delati, kajti drugače bi ekipa prav gotovo izpadla iz prvega razreda. Organizirali so tridnevni trening, ki ga je vodil znani strokovnjak na tem področju Ludvik Bavče. Ta trening je vsem igralcem zelo koristil. Vigredno sezono so tako lahko pričeli dobro pripravljeni, poleg tega pa se je moštvu ponovno pridružil najboljši igralec Zdravko Smrtnik, ki moštvu v jesenskem delu prvenstva zaradi drugih obveznosti ni bil na razpolago. Prav ta igralec pa ima največje zasluge, da je moštvo v vigrednem delu prvenstva odigralo vrsto odličnih iger. Premagalo je Borovlje (9:1). Sele (8:2), Lavamund (6:4), Kotmaro vas (8:2), ter Liebenfels (6:4). Skupno je moštvo SSK Obir zbralo 13 točk in pristalo na 5. mestu. Najboljša posamezna igralca pa sta bila Vladimir in Zdravko Smrtnik. Poleg teh dveh igrlcev so igrali še Franc Jožef in Marko Smrtnik, Gerhard Maloveršnik ter Matej Dobaje.
Omenjeni igralci so večinoma na raz-
nih šolah ali pa že študirajo. Zaradi tega vodstvo kluba skrbi pereče vprašanje kako dolgo bo še možno zbrati skupaj dovolj kakovostnih igralcev, ki bi tvorili vsaj eno dobro moštvo.
Prav zaradi tega se obračam s sledečo prošnjo na Vas mlade bralce ki stanujete v bližini Železne Kaple: Vsakdo, katerega zanima ta lepa športna panoga in se hoče oridružiti kakemu klubu, se naj poveže z enim izmed igralcev ali pa z dr. Augustom Brumnikom. S tem bi lahko pomagal slovenskemu moštvu da bi še v naprej lahko uspešno delovalo.
V. S.
Čahorče
25. marca je slavila svoj 80. življenjski jubilej Angela Waldhauser iz Cahorč pri Kotmani vasi. Ob njenem življenjskem prazniku ji je z venčkom domačih pesmi čestital tudi moški zbor ..Gorjancev" s predsednikom Jozijem Packom na čelu. Angela Waldhauser je v medvojnem času bila zelo aktivna odrska igralka, po drugi svetovni vojni pa je bila tri leta tajnica Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci ter ga še naprej podpira.
Weissflog doma najboljši
WIEGELE 10. IN 16.
Na domači skakalnici WeissfIoga v vzhodnonemškem Oberwiesenthalu se je s tekmo za pokal „Freie Presse" v nedeljo končala letošnja skakalna sezona. Razen Fincev, Norvežanov in skakalcev Sovjetske zveze je bila zastopana vsa svetovna ekipa. Vendar, kot že v prejšnjih letih. „tujci" nrso znali premagati skakalce iz NDR. Na obeh tekmah je zmagal domacm m zmagovalec svetovnega pokala Jens Weissflog, le drugi dan se mu je Parma (CSSR) približal na 1,5 točke. Na prvi tekmi je bil Ulaga kot 3. najboljši inozemec. Tudi Franci Wiegele iz Zahomca se je spet dobro uvrstil. V soboto je bil 10. (v prvem skoku je dosegel celo 5. najdaljši skok), v ne-
deljo pa 16.
Tekme v Oberwiesenthalu štejejo med najbolj ugledne prireditve v NDR. Kot številne prireditve v letošnji sezoni sta tudi ti dve zadnji prireditvi trpeli pod deloma spremenljivim vetrom. Kljub temu pa se je razvila dobra prireditev.
Rezultati: 1. tekma:
1.	Weissflog (NDR) 231,3 (96/87), 2. Ostwald (NDR) 225,6 (94/87), 3. Ulaga (Jug) 208,8 (91/84,5), 9. Groyer (A) 196,8 (85/80,5), 10. Wiegele (A) 196,6 (89/79,5).
2.	tekma: 1. Weissflog 235,3 (92/93), 2. Parma 234,5 (95/90), 3 Findeisen, 9. Himer (A) 210,3 (85/88), 14. Ulaga, 16. Wiegele.
NORBERT MORTt DRUG) V iiSEH - No
7C m-skakainici v žireh v Poljanski dolini je bila 18. marca mednarodna skakalna tek-
ma, katere so se udeležili tudi skakalci izr Zahomca. Za zmagovalcem Janezom Štirnom (Jug), ki je letos osvojil srebrno kolajno na svetovnem mladinskem prvenstvu, se je Za-homčan Norbert tvlortl uvrstil na dobrem drugem mestu. Rezuitat: 1 Janez Štirn 215,0 (67/68,5), 2. Norbert Mortl 205,6 (67,5/67,5).
V THUNDERBAYU ERAT DVAKRAT TRETJi —
10. in 11. marca 1784 sta biti na 70-m in na 70-m-skaka!nici v Thunderbayu (Kanada) mednarodni skakaini tekmi. Na prvi tekmi je zmagal Flemming (Nor) 241,4 (72,5/47), 5. Pave! Erat (A) 227,6 (72/87,5). Na drugi tekmi pa je zmaga! VVegscheider (ZRN) 214,5 (120/ 1J5), 5. Pavel Erat (A) 208,6 (117/112).
W!EGELE 1!. V HOtMENKOtLNU — Uspeh na Hoimenkoitenu (Norveška) — v Meki skakainega športa — vedno nekaj šteje. Zato je uvrstitev Francija VViegeieta 11. marca 1784 na 12. mestu pomemben dosežek Tekmo, ki je štela za svetovni pokal, je zmagal mladi češkoslovaški skakalec Podzimek (207,7 — 105/102,5). Najboljši Ju-gosiovan je bii Uiaga na 6. mestu, najboij-ši Avstrijec pa Schailert na 7. mestu. Ko-g!er je bi! ?., VVeissflog 22., VVailner pa 26.
Uspehi slovenskih šahistov
SŠK „Obir" praktično že prvak v 3. razredu, vzhod
Šahovsko moštvo Siovenskega športnega ktuba „Obir" je eno kolo pred koncem prvenstva praktično že prvak v 3. razredu „vzhod" v okviru koroškega prvenstva v šahu. Obirčani so preteklo soboto premagali najnevarnejšega nasprotnika, moštvo BSG Raiffeisen iz Celovca, s 3,5 proti 2,5 in si s to zmago že priboriti verjetno odločilno prednost za končno zmago v tej skupini. Končna zmaga bi pomenila vstop za razred višje.
Moštvo, na prvi deski z odličnim Justinom Polanškom, ima trenutno 43 točk po sedmih tekmah. Zadostovaio bi 2,5 točke v zadnjem koiu, da bi bili Obirčani tudi matematično prvi v svoji skupini.
Slovenska športna zveza po treh visokih zmagah na petem mestu
Uspešno se bori tudi šahovsko moštvo Slovenske športne zveze iz Ce-iovca. 21,5 od 24 možnih točk. To je odiična biianca teh šahistov, ki igrajo v 3. razredu - sredina koroškega prvenstva. Moštvo pod vodstvom sek-cijskega vodja in igraica Ivana Lukana je v zadnjih treh tekmah premaga-io moštvo iz Gianegga 5,5 proti 0,5, Passeringa 4,5 proti 1,5, ter pretekio soboto še Deutsch-Griffena zopet s 5,5 proti 0,5.
Šahisti Siovenske športne zveze, ki so začeii prvenstvo nepričakovano siabo, pred zadnjim koiom zasedajo s 30,5 točkami peto mesto, samo poi točke za četrtouvrščenini moštvom Wietersdorf flf.
Največ točk za Siovensko športno
zvezo je dosege] v okviru prvenstva 83/84 miadi igraiec Gorazd Živkovič iz Kotmarc vasi. Osvojit je 6 točk. Siedijo Ivan Lukan iz Vetrinja (4,5 točke), ter študent Bcrnhard Otip iz Sei in gospa Antonija Einspieier iz Podraveij (po 3 točke). Šahisti Siovenske športne zveze bodo zadnjo tekmo igrali v soboto proti Weitens-feidu, moštvu, ki zaseda s 25,5 točke šesto mesto.
Prvak v tej skupini je že znan, WSG Wietersdorf i f ima po sedmih tekmah 52 točk in ni več dosegijiv za nobeno moštvo. Siovenska športna zveza se iahko še prebije na tretje mesto. Pogoj za tako odiično uvrstitev pa je visoka zmaga proti Wei-tensfeidu in istočasni visok poraz moštva iz Feidkirehna proti novemu prvaku Wietersdorf IL