Tržaško del ai/slvo zahteva od vodstva Enotnih sindikatov, da postavi pred delodajalce vprašanje revizije vsega sistema plač na temelju nujnega življenjskega minimuma! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST sobota 26. februarja 1949 Bebler v Parizu jP nujni življenjski minimum hočejo francoske komuniste spraviti pred sodišče o katerem smo govorili mi že pred meseci. Toda njihov postopek resnično ni bil dosleden in se ni držal točno vprašanja življenjskega nujnega minimuma, temveč so to vprašanje spravili na zavraten teren voditeljev Delavske zbornice, ki jih obtožujejo vsi delavci ,uradniki z voditelji Enotnih sindikatov vred kot sodelavce delodajalcev ter nacionalističnih in reakcionarnih krogov. Izvršilni komitet Komunistične partije Tržaškega ozemlja je v svoji zadnji ugotovitvi točno analiziral gospodarski položaj delavskega razreda, položaj industrij-cev in tistega tiska, ki je njihov glasnik, delovanje Delavske zbornice ter stališče in delo Enotnih sindikatov, ter natančno pokazal pot, po kateri je treba pod sedanjimi pogoji hoditi. Izražamo ponovno misel delavstva, mnenje vseh delavcev, in zahtevamo, da Enotni sindikati postavijo pred delodajalce vprašanja, ki so jih opustili, t. j. vprašanja resnične revizije vsega sistema plač na temelju nujnega življenjskega minimuma. B. P. Thorezove izjave. Thorez je že 4. novembra pr. J. v nekem članku izjavil: ((Francosko ljudstvo ne bo nikoli šlo v vojno proti Sovjetski zvezi». List je objavil poročilo o Thorezovem govoru in oblasti so uvedle proti ravnatelju lista Marcelu Cachinu sodno preiskavo. Sedaj so v spis vložili še zadnje Thorezove izjave, o katerih zatrjujejo, da lahko demoralizirajo vojsko in ljudstvo. Notranje ministrstvo je nocoj izdalo poročilo, v katerem pravi, da je Friedland imel s seboj dokumen. te, ki se nanašajo na državno obrambo, ko so ga aretirali pred vhodom sedeža komunistične partije. Poročilo pravi dalje, da so varnostni organi opazili gibanje več ljudi, ki da so zbirali podatke o obrambi države. Zaplenjene dokumente da bodo predali državnemu pravdniku ter da bodo proti Friedlandu in proti onim, ki so za njegovo delovanje vedeli, sodno postopali. «Reuter» poroča v poznih urah, da je sodna oblast zahtevala pooblastilo za sodno postopanje proti komunističnemu poslancu Flori-mondu Bonte, ki ga obtožujejo, da je ((sodeloval pri kampanji za de-moralizacijo vojske«. Kakor se vidi, ne zaostaja notranji minister Moch prav nič za a-meriškimi učitelji glede uprizarjanja gonje in procesov proti komunistom. In ti dogodki so člen v verigi sistematične protikomunistične in protisovjetske gonje, ki jo skušajo znova poživeti, ker so s Krav-čenkovo lutko tako sramotno propadli. Na današnji seji zveznega odbora Splošne konfederacije dela je pri analiziranju položaja Francije v primeru vojne proti ZSSR glavni tajnik CGT Alain Le Leap med drugim dejal: «Ko bi Francija dala svojih 15 divizij vojaštva, ki bi bile uničene kakor nemška vojska, bi na Francijo deževale atomske bombe, ki bi jih osem desetin letečih trdnjav, ki bi hotele z zapa-da napasti Sovjetsko zvezo, spustile na naše ozemlje, ker bi jih sovjetski lovci sestrelili. Izjave, ki so dale reakciji in vojnim hujskačem pretvezo za novo protikomunistično gonjo, so v glavnem sledeče: Thorez je izjavil, da Sovjetska zveza ni nikoli bila in tudi ne bo mogla biti napadalka proti kateri koli državi. Poudaril je tudi, da zavzemajo komunisti stališče glede dejstev in ne glede hipotez. Sedanja dejstva pa so: aktivno sodelovanje francoske vlade pri napadalni politiki anglosaških imperialistov, ustanovitev tujega vrhovnega štaba v Fontaineblau ter spremenitev Francije in njenih prekomorskih ozemelj x oporišča za napad proti ZSSR in državam ljudske demokracije. Končno je Thorez dejal: «Ce hi bilo francosko ljudstvo proti svoji volji. potegnjeno v protisovjetsko vojno in če bi bila v lakih pogojih sovjetska armada pri obrambi stvari socializma prisiljena zasledovati napadalce tudi na našem ozemlju, ali se bi mogli francoski delavci, francosko ljudstvo obnašati do sovjetske armade drugače, kakor delavci in ljudstvo Poljske, Romunije, Jugoslavije itd.?« Z VOHUNSKEGA PROCESA V SOFIJI Izdajstvo in vohunstvo sredstvo za borbo proti komunizmu Borba med ZDA In OtM xa vire strateškihsurovin.JlSJSm, LAKE SUCCESS. 23. — Sovjetski delegat Malik je predložil komisiji za atomsko energijo osnutek resolucije, s katero se poziva komisija, naj takoj začne s sestavljanjem osnutka konvencije za prepoved atomskega orožja in konvencije za nadzorstvo nad atomsko energijo. Ti dve konvenciji se bi morali podpisati in uveljaviti hkrati. Sovjetska resolucija predvideva, da se morata oba osnutka predložiti Var. nostnemu svetu najpozneje 1. junija 1349. Obtoženci priznavajo svoje zveze s predstav niki tujih držav, katerim so dajali podatke SOFIJA, 25. — Danes zjutraj ob 8.15 se je pričel proces proti 15 protestantskim pastorjem, ki so obtoženi vohunstva, izdajalstva in trgovanja z valutami- Prvi je bil zaslišan pastor Nikola Mihailov-Naumov, ki je priznal krivdo in izjavil, da se kesa. Obtoženec je več kot tri ure govoril o svojem delovanju. Natančno je pripovedoval o svojih stikih z raznimi tujci, med drugimi z nekim Blackom, članom misije ZDA. Ta mu je večkrat naročil, naj dobi podatke vojaškega, gospodarskega in političnega značaja. Obtoženec je dejal, da za vse svoje delovanje ni nikoli prejemal denarja, ampak je vse opravljal zastonj. Mislil je namreč, da je to ((edini način borbe proti komunizmu«. Popoldne je nastopil pastor Janko Ivanov Nikolov, ki je tudi pri-znal svojo krivdo. Izjavil je, da je vse do januarja 1949 pošiljal ne; kemu dostojanstveniku njegove Veroizpovedi v ZDA poročila, in sicer predvsem vojaške narave. Po 9. sept. 1944., to je, odkar je y Bolgariji prišla na oblast Domovinska fronta, je pastor Ivanov in z njim njegovi tovariši reformistične veroizpovedi, bi! mnenja, da je položaj kritičen, kajti bali so se, da bo komunistična stranka prej ali slej prevzela vlado, kar je bilo po njihovem mnenju velika nevarnost za svobodo in celo za obstoj njihove cerkve. Zato je on ob prihodu misije ZDA v Sofijo stopil v stik s kapitanom Thomsonom, kateremu je dal razna obvestila. Potem se je sestal tudi z Blackom, s katerim sta se sporazumela za podpiranje propagande, ki bi bila nasprotna Domovinski fronti ter naklonjena ZDA; obenem pa bi ta propaganda ustvarjala ugodno ozračje za ustanovitev opozicijske stranke, katere delovanje bi bilo v korist ZDA. Proces se bo nadaljeval jutri zjutraj. Prisostvujejo mu številni predstavniki poslaništev, predvsem Velike Britanije, ZDA, Italije in Romunije, kakor tudi predstavniki tiska vseh držav. Proces se ne vrši pred posebnim sodiščem, temveč pred rednim sofijskim sodiščem in obtoženci imajo odvetnike, ki so si jih lahko sami izbrali. tovarne v Nemčiji DUE&SELDORF, 25. — V , nemških industrijskih krogih se govori, da bodo ZDA kupile več kot 100 tovarn, ki so na seznamu za de-montažo. Države, ki bi imele v primeru demontaže pravico do teh tovarn na račun reparacij, bodo baje za odškodnino prejele denar ali blago. Pravijo, da so med temi tovarnami tudi jeklarne ((August Thyssen, Duisburg-Hamborn«, ki so najvažnejše v Evropi in ki so pred vojno proizvajale več kot dva milijona ton surovega jekla na leto. predpisi za občinske volitve v coni A Nov bolgarski list v Jugoslaviji BEOGRAD. 21. V Jugoslaviji je doslej izšlo 23 publikacij narodnih manjšin, in sicer v 1.546 000 izvodih. Tem publikacijam se je v teh dneh pridružila še nova: list bolgarske manjšine v Jugoslaviji ((Glas Bolgarov v Jugoslaviji« V uvodniku prve številke izja'vlja člankar, da bo list služil koristim bratstva med bolgarsko narodno manjšino in drugimi narodnostmi ter se bo pri tem trudil, da ojači bratstvo med jugoslovanskimi narodi in bolgarskim narodom. NEW YORK — Predsednik Truman bo baje zahteval dovoljenje, da lahko pošlje v zapadno Evropo opremo za vojsko. (Nadaljevanje na II. strani) Predpisi za občinske volitve v coni A (Nadaljevanje s 1■ strani) Clen XXIV. V tem členu je govora o varnostnih ukrepih, o primerih, kdaj more predsednik voiivne sekcije zahtevati pomoč policijskih organov in v katerih primerih more intervenirati policija sama, če bi kdo motil po tek volitev. Clen XXV. VOLIVNA PROPAGANDA Na dan volitev je prepovedana neposredno ali posredno vsaka propaganda vštevši javna zborovanja in sestanke V javnih ali občinstvu dostopnih prostorih- Prekrški se bodo kaznovali z zaporno kaznijo do H mesecev in z denarno kaznijo od 2000 do 10 tisoč lir. Clen XXVI PREDHODNI VOUVNI POSTOPEK Oddelek 1. ~ Na dan, ko so volitve razpisane, bo ob ti zjutraj predsednik vzpostavil volivnl urad, poklical skruiinatorje in tajnika. Ce bi vsi alt le nekateri skrutina-tox-ji bili odsotni, ali ce niso bili določeni, pokliče predsednik izmenično najslarejšega in najmlajšega od prisotnih volivcev, ki znata citati in pisati, da jih zamenjata. Oddelek 2. — Cim je ugotovljena vzpostavitev votivnega urada, izžreba predsednik številko vsake skupine lOO glasovnic, ki jih morajo overoviti od predsednika določeni skriitinatorji. Predsednik odpre zavoj glasovnic in razdeli skrutinatorjem toliko gla. sovnic, koliko je v vollvni sekciji .vpisanih volivcev. Skrutinator zapile zaporedno številko na odrezek vsake glasovnice in se podpiše na zadnjo stran gla-aovrtice. Med tem postopkom ne sme nihče zapustiti dvorane. V zapisniku je treba omeniti serije glasovnic, ki jih je podpisal vsak skrutirtator. Oddelek 3. — Ko je najprej ugotovil, da je nedotaknjen pečat, ki Zapira omot, V haterefn se nahaja pečat voiivne sekcije, ga odpre in potrdi številko na pečatu. Nato predsednik pritisne pečat na glasovnice, ki so jih skrutinatorji opremili s številkami in podpisali ter jih — po preštetju — vloži v prvo žaro ali v posebno škatlo, če sta obe žari določeni za glasovnice po glasovanju. Oddelek d. — Nato predsednik proglasi začetek valitev. Volivci volijo V istem redu kakor so dospeli na volišče, ne glede na Vrsthi red, v katerem so vpisani v Volivnem seznamu. Predsedniku je prepuščeno, da naloži skrutihatorju, naj poimensko pozove volivce, če bi na-itala prevelika gneča v dvorani. Oddelek 5. — Morejo voliti volivci, ki pokažejo osebno izkaznico ali kakšeh drug dokument o istovetnosti, ki ga je izdala javna uprava, le da je opremljen s sliko. V tem primeru se vpišejo podatki y dokumentu V posebno razpredelnico na seznamu, ki ga je oVerO yila volivna komisija. Ob pomanjkanju ustreznega dokumenta o istovetnosti, more Istovetnost volivca potrditi eden od članov Volivnega urada, ki ga osebno pozna in se podpiše v omenjeno razpredelnico o istovetnosti. V primeru nesoglasja glede ugotovitve istovetnosti volivcev edlo 6a predsednik na osnovi člena XXII, Clen XXVII. VOUVNI POSTOPEK Oddelek 1- — Po ugotovitvi volivčeve osebne istovetnosti, odtrže predsednik odrezek volivnega potrdila, ki ga je treba ihraniti v po* sebnl mapi; potegne iz žare ali iz škatle, kakor omenjeno v členu XXVI oddelek 3, eno glasovnico in jo, primerno prlpognjcrto, izroči volivcu, hkrati s tintnim svinčnikom čitajoč ha glas na odrezku zapisano Število, ki ga eden od skrutina-torjev ali tajnik zapiše v volivnl seznam, ki ga je overovila volivna komisija, v posebno razpredelnico zraven volivčevega imena. Volivec se more prepričati, če je zapihano število enako onemu, ki je zapisano na odrezku glasovnice. Oddelek 2. — Volivec gre nato k eni izmed posebnih miz (kabina) in, ne da bi se mu smel kdor kolt pflblilati, glasuje tako, da ria glasovnici prekriža s svinčnikom znak. ki odgovarja od njega izbrani listi, ali napravi ktiž v čelVefoRotu, ki VfCbUjč ta znak. Oddelek 3. Volivec more dati preferenčni pla* kandidatom liste, za katero glasuje, s tem. da s tintnim Svinčnikom zapiše Ime in pri irtičk ali samo priimek Izbranih kandidatov v posebne vrstice v osrednjem delu glasovnice. SleVilo preferenčnih glasovi ki jih Volivec more oddati, znaša 4 V občini Trst in 2 v ostalih občinah cohe. V primeru enakega priimka kandidatov iste liste, je treba zapisati imir in priimek in, če je potrebno, tudi ime očeta. Cč ima kandidat dva priimka, more volivec, ki hoče oddati preferenčni glas, zapisati enega izmed občfl. Potrebno pa Je zapisati oba priimka, če bi ostajala možnost zamenjave med več kandidati. Preferenčne glasove je mogoče oddati tudi tako. da se namesto priimka zapišejo številke, s katerimi so označeni kandidati na listi. Preferenčni glasovi označeni s številkami zapisanimi V Isti vrsti si nični, če bt zaradi tega mogla nastati negotovost. Preferenčni glasovi, ki presegajo število določeno za občino, so nični; Veljavni so le ostali. Nični so tudi tisti preferenčni glasovi, ki ne označujejo s potrebno jasnostjo kandidata, da ga Je mogoče ločiti od vsakega drugega kandidata iste liste. Neveljavni so tudi preferenčni glasovi kandidatom liste, ki je različna od tiste, za katero se glasuje. Ce volivec ni označil nobenega znaka liste, ampak je oddal le enega ali več preferenčnih glasov kan didatom Iste liste, se smatra, da je glasoval za listo, kateri pripadajo kandidati s preferenčnim glasom. Prepovedani so drugi znaki ali označbe. Oddelek 4. —: Ko je volivec izpolnil postopek, omenjen v gornjih oddelkih, mora pripogniti glasovnico po črtah, ki so na njej označene, in jo zalepiti. Predsednik mu poprej objasni ta postopek, a se pri tem vzdrži vsake primerjave; vsekakor pa mu objasni način in število preferenčnih glasov, ki jih volivcev more oddati. Oddelek 3. — Ko je glasoval, izroči volivec zaprto glasovnico in svinčnik predsedniku. Predsednik ugotovi zapečatenje glasovnice in. če glasovnica ni zapečatena, pozove volivca, naj jo zalepi v kabini, ugotovi istovetnost glasovnice s pregledom podpisa in pečata, in s tem, da primerja število zapisano na odrezku z onim zapisanim ha volivhem seznamu sekcije; odtrga odrezek po začrtani črti in vrže glasovnico v žaro. Eden članov volivnega urada ugotovi, če je volivec glasoval, s tem da se podpiše zraven Volivčevega imena v posebni razpredelnici omenjenega volivnega seznama. Oddelek 6. — Glasovnice brez odrezka ali brez številke, pečata ali podpisa skrutinator ja, se ne vržejo v žaro; volivci,ki so jih predložili, ne morejo več glasovati. Take glasovnice predsednik in vsaj dva skruttnatorja podpišejo in jih prilo-Že zapisniku, v katerem se tudi še posebno omenijo volivci, hi so glasovnico prejeli, a je niso oddali. Oddelek 7. —: Skupno z glasovnico mora volivec oddali tudi svinčnik. Kdor ne izroči glasovnice ali svinčnika, sc kaznuje z denarno Itaztiljo od 1000 do 3000 Ur. 3 ista denarno kaznijo sc kaznuje predsednik, ki ne odtrga odrezka glasovnice. Oddelek 8. — Predsednik volivnega urada, ki ne odtrga posebnega odrezka VoliVnčga potrdila, se kai nuje z zeporno kaznijo od 3 roese cev do 1 leta. Oddelek 9. Eha veljavna glasovnica predstavlja en glas liste. Borba med ZDA in Anglijo (Nadaljebahje s 1. strani) lastili številnih pozicij v britanskih domlhionih. Splošno znano je ameriško prodiranje v Indijo; glede Afrike je britanski tisk že tolmačil veliko zaskrbljenost zaradi postopanja Južnoafriške zveze, ki se obrača k ZDA. ZDA poplavljajo britanski Imperij zkozl »zaprta vrata« kolonij, ki jih je Velika Britanija vedno skrbno zapirala. Ameriški ekspanzionisti so že dolgo Čas« s požrešnostjo gledali na dežele južno-v2hodnje Ažrje, katerih bogati viri strateški surovin se izkoriščajo pod nadzorstvom Britancev in drugih imperialistov. A-meriski monopoli so se sedaj polastili številnih važnih pozicij v teh deželah. V Indoneziji je 40% vsega tujega investiranega kapitala v a-merlških rokah in Američani nadzorujejo dobršen del proizvodnje petroleja, kos,tra, gumija, nikla in drUglh strateških surovin. V bližnji preteklosti je bila britanska Malezija središče gospodarskega in polltlčhega gospostva Velike Britanije v južno-vzhodni Aziji, doČim prevladuje danes tu ameriški kapital. Enak razvoj se oblikuje v Siamu. Durfhi in v drUglh področjih južho-vzhodne Azije. Borba med ZDA in Veliko firitanijo za vire surovin, predvsem za strateške — petrolej, gumij, kositer, redke kovine, itd. — se vedno bolj zaostruje. Nasprotstva v imperialističnem taboru niso nikakor omejena na križanje interesov med ZDA in Veliko Britanijo. Britanski monopolisti pripravljajo načrte, ki naj bi spremenili industrijske države, kakor Francijo, Belgijo, Italijo itd. V pomožna poljedelska področja v zvezi z njihovim gospodarstvom. Velika Britanija sama misli povečati lastno proizvodnjo strojev in kemijskih proižVOdov. da bi jih dobavljala državam zahodne Evrope. Toda ta načrt Je v škodo interesov Francije, Belgije ih drugih držav* V kolikor so mOttopolišti teh držaV sami zainteresirani rta tem, da najdejo ižhodne trge za svoje proizvode. Nasprotja V anglo-ameriškeffl bloku in ncizbeždošt hadaljnje zaostritve pa vendar ne izključujejo možnosti sodelovanja med temi družabniki, ki skušajo zato najti izhoda la tega položaja ter se predajajo aVatltiiram v Inozemstvu z namenom, da bi rešili medsebojna nasprotja ha stroške drUglh držav. TRŽAŠKI DNEVNIK Uoflsiuo CHDfl rei z notftfnl oflnusli i dela Razširi« liudske Ironle na Mattem BUDIMPEŠTA, 2*. — Začasno predsedstvo madžarske ljudske fronte jc imelo sejo. ha kateri je razpravljalo o prošnji neodvisne demokratične stranke patra Balo-gha ter zveze radikalne in demokratične stranke za pristop v ljud-sko fronto. Začasno predsedstvo je pristalo na sprejem teh dveh strank, ki sta bili na seji zastopani po svojih voditeljih putru Baloghu in Ferencu Hallerju. Pred ljudskim sodiščem se bo 28. februarja pričel proces proti 13 o-sebam, ki so obsojene tajnega prekupčevanja z devizami. Med obtoženci so tudi trije duhovniki. Cistah prekupčevalci so trgovci in bankirji, med katerimi je tudi en bančni ravnatelj ter tajnik princa Esterhazyja. Obtožnica navaja, da so dejanje obtožencev v tesni Zvezi z Mindszentjrjevim političnim kom-p lotom. V tem mesecu naj bi bilo odpuščenih z dela 250 delavcev, nekaj drugih pa bi bilo službeno premeščenih v Tržič - Delavci nočejo več pogajanj, temveč zahtevajo takojšnjo ukinitev ukrepa o začasnih odpustih z dela ter uresničitev upravičenih zahtev Prav sedaj, ko so pogajanja za rešitev spornega vprašanja kovinarskih delavcev CRDA, je Vodstvo ladjedelnic nenadoma sporočilo koordinacijskim odborom, da namerava premestiti nekaj uslužben-iev v tržiške ladjedelnice. Obenem je izjavilo vodstvo CRDA, da ni pripravljeno izplačati vsem tistim delavcem, ki bi prišli v poštev za premestitev, denar, ki bi jim po delovni pogodbi pripadal. Ob zaključku seje, ki je bila v sredo zvečer med predstavniki delavcev CRDA in med predstavniki delodajalcev, je irig. Moretti javil, da namerava vodstvo premestiti v Tržič 30 delavcev, uslužbenih pri izdelovanju cevi. Člani koordinacijskih odborov so zahtevali, da bi odločitev odgodili, dokler ne bi bil o tem vprašanju sklenjen sporazum. Medtem ko je vse kazalo, da je vodstvo sprejelo predlog članov koordinacijskih odborov ter da bo vso stvar še enkrat s predstavniki delavcev proučilo, so v tržaških ladjedelnicah že pripravljali sezname vseh tistih, ki bi morali biti službeno premeščeni. Ponovno so stopili člani koordinacijskih odborov v stik z vodstvom ladjedelnic ter so dosegli, da je vodstvo obljubilo, la bo ukinilo ali vsaj začasno ustavilo ukrep o službenih premestitvah. Vendar pa je dal ravnatelj podjetja ing. Carlini nalepiti sezname o začasnih odpustih z deta in sicer 33 uslužbencev, med katerimi je bilo 29 delavcev, uslužbenih pri izdelovanju cevi. in 6 aVtoeeftičnih varilcev. Obenem z objavo tega seznama je ing. Carlini tudi izjavil, da so to šele prvi začasni odpusti dela in da jim bo še v teku Sega meseca sledilo skupno 250 začasno odpuščenih delavcev. ■Seveda je ta vest zelo razburila delavstvo ladjedelnic, kt je takoj poslalo svoje predstavnike k Vodstvu podjetij, ki so se končno z vodstvom sporazumeli, da bo trenutno Ukinilo lzVedbo tega ukrepa ter da bo počakalo na rešitev Vprašanja, ki bi jo morali doseči na včerajšnjem sestanku ha sedežu Združenja industrijcev. Delavci, katerih imena so bila vključena v sezhamih za službeilo premestitev, in tudi tisti, ki jih je hotelo vodstvo z novim ukrepom začasno odpustiti z dela, so se takoj sestali s člani koordinacijskih odborov ter so sklenili, da bodo sprejeli službeno premestitev, nikakor pa ne bodo dovolili, da bi se izvršili v ladjedelnicah novi odpusti dela. Zahtevali so, da se takoj skliče glavna skupščina, na kateri bi proučili položaj, ki je nastal po objavi zgoraj navedenih seznamov. Tudi sedaj je vodstvo CRDA pre- lomilo svojo besedo ter je izdalo ukrep o začasnih odpustih z dela, čeprav je samo dan prej obljubilo članom koordinacijskih odborov, da bo vso stvar skupno z njimi proučevalo. Prav tako je vodstvo tudi pozabilo, da bi moralo o vseh nameravanih odpustih z dela obvestiti tudi tovarniške odbore ih notranje komisije ter z njimi proučiti vse možnosti, ki bi lahko to preprečile. Ti novi odpusti z dela in grožnja, da bo v teku tega meseca odpuščenih z dela še 250 delavcev, so v polnem nasprotju s tako lepimi obljubami Marshallovih pridigarjev, ki so že na vse VetroVe raztrobili veselo «vest», da je vsem tržaškim ladjedelnicam zagotovljeno delo. Torej prvi rezultati obnove v naših ladjedelnicah bi bili — novi odpusti z dela in službene premestitve brez izplačila delavcev? Ni nam potrebno še posebej poudariti, da je ta stvar o odpustih z dela še bolj zaostrila pogajanja za rešitev mezdnega spora delavcev CRDA in da so sedaj delavci pripravljeni vsa pogajanja prekiniti tet prisiliti vodstvo z odločno borbo, da ukine ukaz o novih začasnih odpustih z dela. Da delavstvo ni več pripravljeno potrpežljivo čakati na «izpreobrnitev» stališča delodajalcev, nam je najboljši dokaz to, da so že včeraj pričeli prihajati delavci CRDA na svoje sindikalne sedeže in tam glasno in ostro zahtevali, da se prične z borbo, ki bo dokazala delodajalcem, da je slepomišenja in izgovaria-nja že zadosti, ter da je treba vse zahteve delavstva končno rešili. Niup»«luli*i la.šisti tožijo napadeno žrtev Kloveneu • NodiSt-e seveda da prav fašistom 4. avgusta 1947. leta so se »mladeniči« v Drevoredu XX. septembra izkazali z odličnim dejanjem, ki meče kaj slabo luč na bahače, ki govore o dvatisočletni kulturi Spravili so se na dva slovenska otroka, ker sta govorila slovenski in ju tudi pretepli. V bližini pa je bil Anton Hrovatin. ki se je seveda zgražal nad takim razbojniškim početjem. Toda to je mladeničem zadostovalo, da so se spravili še nad njega z besedami ste son anche ti un s'ciav0«. Ker je bilo teh pretepačev dosti, Hrevatin pa sam, so se seveda, kot je njihova navada, junaško spravili nad njega. Hrevatin je dobil nekaj Udarcev, vendar jfe sem pa tja tudi komu vrnil. Uspelo pa mu je. da se je umaknil tolpi. Srečo je imel, da je bil V bližini Ustavljen voziček, na h jem pa bič, katerega ie Hrevatin takoj zagrabil. Z njim je začel mahati po fašistih. Ti so takoj junaško pokazali pete, čeprav jih je bilo mnogo več. Omeniti je še treba, da je nekdo od teh imel pri sebi tudi samokres, pa jo je raje pobrisal. Hrevatinu je medtem prišel na pomoč njegov brat. Vendar pa jima ni kazalo drugega, kakor da se čim prej umakneta tolpi, ki jima je začela slediti. Proti njima pa so še začeli metati stole in mize iz bližnjega bara. Zasledovali so ju še naprej in ju celo obsulj s kamni. Sele tedaj je prišla policijska *eiher-genza«, ki je aretirala Hrevatina in šest napadalcev, med njimi tudi 2E-letnega Josipa daldarula. Ta je imel sicer nekaj lažjih znakov, ki lijiidskit oblast ne kakor n. pr. manufakturistl, P8'1 nice, prodajalne čevljev itd., počenši s 1.1.1949 podvrženi P‘*j čevanju prometnega davka IV* J na podlagi pavšalnega In ne s kolkovanjem posaniezn računov. Zaradi tega so tudi Pra_. kar omenjeni obrati dolžni viti pritok denarja od Prodaj?4a letu 1948, ki bo služil kot pod»* za odmero davka v letošnjem **' Urad Slovenskega gospodarske** združenja v Ul. Fiiz) 1»/»« 78*08) je za vsa pojasnila oor»W in drugačne narave na razpo* sj svojim članom dnevno od do 13 ure. Čitajto in širite Primorski dnevnik! ROJSTVA, SMRTI IN PORDIŠ Dne 25. februarja 1949 so s? dili v Trstu 4 otroci, umrlo )e oseb, porok pa je bilo 10- csj. Cerkvene poroke: delavec j, mak Ivan in gospodinja »e g.,. Angela, ladijski strojnik »m* gg. vio in gospodinja Bel lan Nives> -cj JaVec Savarin Josip in Ptc .liiše S furman Albina, narednik am An\cs vojske Johnson Joseph ih ura Garelli Alberta, livar Secco ^ in gospodinja Cuselli Marija, Scipelliti Franc in gospodinja ^ settich Karmela, ladijski k11,1 ogc-Valle Domertik in gospodinja .c; curln Albiha, merilec beor ^ Viktor in trgovska poriioc" Chersulli Velia, delavec CepekTjj tillo in snažilka Fahelli Ana, ameriške vojske Nola Chad 18 spodinja Križman Emilija. . jgi Umrli so: 71-letna Dominu* (tg reza Santa, 83-letni GasP Qjga, Mlchele, 66-letna Miniutti , jng 82-letni Ludvik Mičhelc, ”r’ 78-Bubulo Helena. Vd. Kukovet«, letna Bodenwincler Alojzi)8- v(j; Anton, 90-letna Kočevar MarU ' ^ Artilcinni RH-lpfni F?PT*lin0 _ Antigoni, 58-letni Berti no_.tnj 49-letni Omari Vincenc, Spazzai Franc, t dan stara. |j8. r,pe/./.ai ndiii, , j/b- Susan Mary, 1 dan stari CaPP t;n vid Wavčsly, 44-letni Hf Frahc, 27-lethi Vinci Teodoro- KINO ROSSfcTTI. 18: »Ključi rnja*> Pečk, T. Mitchell. koP* illi EXCEL9IQR. 16. «Lepotiee t *"^ik šču«. Film v barvah. Ester hams. Red Skelton. FENfCfc. 16: »Zena«, Margarit* tnati. FU.OOHAMMATICO. 18: «p°m Veter«, C,ary Oratit. . fr ITALlA. 18: «Kadar ga srečal« spe«, Oreer Garson. jacK ALABARDA. 18: »Tihotapci«, f, Courvav, Clark Gable, Eva oa ^ KINO OB MOHJiJ. 16: «VZS°J* stevn, sovjetski filltl. IMPERO. 16: «zcna one noc>»« Mllland. Terčsa VVright. . V1ALE. 13.30: «Vihar v puščav ( NOVO CINE 15 30: »Džungla pl* jrortd menih«, Dolofes Pel Rn>. GARIBALDI. 18: »Pokolj v Apache«. John Ford. piK MASSIMO. 16: «Tarzan pro« jjjjk 5tim», Johnny JVaišSfhUeher, ly in J. Shcfield. IDEALE. 18: »ZMBljl rdečekOž«''-Fosler. flitf- MARČONI, 16: »Doktor Jek.m Hyde». Ingrid Bergman, ARMON1A. 16.30: «Qianni in m ji ODE6N. 13.30: »Noč v paradi® Občfoii. , J,l?i® AZZURflO. 16: ((Kapitan 0IOOO"' Lombarde. ^»fiit^ RADIO. 18: »Caporabana«, Miranda. VITTORIA. 18: »Srebrn« Belita. „,,r,DtU' BELVEDERE. 15.30: »Veseli P°' f* S AVON A 15.30: «Napad sestT Flvnn in O. De HiVIllan* VEnERIA. 15: »Zakladi JužneS rja«, G. Houston, ,tr*I IJNV, V». JIVZUOIAZI«. in iD' KINO V NABREŽINI, Danes »Singapur«. Nočna sinita Lekarne Alabarda, 1 stvsktj Cipolla, Ul. Belpoggio 4:ir,,lf,a, "J Ul. Roma 13 lil Godina ^ne„0ia» Ginnastica 6 imajo stalno službo. OMilO 0 V NEDELJO 27. FEBRUAPjA izlet AJDOVŠČINO POSTOJNO KANAL iO TO L HI IH Vsi, ki so se prijavili za 0. *■ ifl- izlet v Ajdovščino w gi*«^ t. ni. za POSTOJNO, naj v soboto 26. t. nt. pri “Adi * GO RIŠKI DNEVNIK fOPRUŽNlCA UREDNIŠTVA IH URRAV1 PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OOR8CI • SVETOOORSKA ULICA 42 • TIL. 74» Bejstva govore 'st dogodki, ki so se odig ruvali na Goriškem od IS. septembra 1947. teta do danes, so pokazali, da je bila ™ladina vzgojena v najhujšem fa-sisticnem duhu prav na Primorskem, kjer si je fašistični aparat amislil nasilno in načrtno uniče-v»nje slovenskega naroda. Gorica te bila nekaka izhodna točka za vse take temne namene in ni čuda. je še danes pravo osje gnezdo rasistov, P0 razmejitvi je pa postala irolišče in zatočišče raznih beguncev iz vsega obmejnega ozemlja, a so se tako dobro ugnezditi v 6o-bivši fašistični hierarhi m biriči, so temu največ pripomogli Mcričahi, ki so vse te razgrajače Podpirali, ker so prav gotovo imeli načrtu, ustvariti Slovencem v Go-Ki pekel, med obema sosednima rzamma pa prepad, M naj strogo M tudi zahod od vzhoda. Da tudi italijanske oblasti ne že-ria ^rn*Qa sožitja med obema na-7t,:°ma na iem ozemlju, nam prika__ JtjO dovolj jasno dogodki zadnjih eceu. Žvižganje v sejni dvo-‘'ani županstva na gradu, škandaioz-b početje o priliki proslave sto-«mce Prešernove smrti in pred Revi bomba prt plesu Planinskega Usltia. Med te dogodke se uvršča-,se druOi vmesni, nič manj varni "> epi proti Slovencem, ki imajo zavreti širši kulturni raz-ah slovenskemu kulturnemu udejstvovanju. kpSt ka'e’ Aa se to delo, kr o- ZMrievanju, da smo v demo-drzavh vodi spet tako kot ai Popolnoma načrtno: raz-• a t s silo vse Slovence, kjer koli se zbirali, posebno pa v mestu, ustvarjati povsod psihozo strahu, odo Slovenci dovolj prestrašen/n SC ne kodo več upali dvigniti L, *n takrat jih lahko po vseh egrafih mirovne pogodbe primete ta vrut. e„Da M ta sistem zatiranja Sloven-ceL..Sf(Z-e?a in znanega kova du-kdnl'h *°le' to mora Priznati Vsa-5f- ‘, Prav malo ukrepajo obta-ohr ^ se ,0 ne nadaljevalo, to '“h vsak goriški Slovenec., sr^ten-te raznih demokristjanih oh sliin!h časopisov, ki skuša-vrai, vsaki priliki poglobiti so-rorfn L'° msd obema tu živečima na-lo t/u0’ v za-dnjih tednih Zdvze-jam razmah, da ga lahko primer-9im J^kojnemu «P‘ccoin» in dru-in u, ^az‘ za dosego enega ceni CC'/a c^°’ onemogočiti SloVen-nastnm kulturno delo z javnimi PrikJ?1’ ~ udmenom, da se Gorica lij. le v šbčtu kol popolnoma tta-nem mest°. ^ njihovem nesram-Ijain ^?tvarianiu dejstev pa pozab-PrePn 1 ^S(i’ ^a *abž škandali gredo Pričn ■ meia italijanske države in sDoštl?- l'semu svetu, kako Italija Preleti merilU sloi!lnct rt0 smo Primorski dov ;n ' vajeni takih Izpa- dita te-km i® naŠ0 Pleča že nava' kai ukrn ,,,, Jar’ bo iTeba čimprej način ’ 3e nam na človeški noše pravo, deželn >n° hddnl moramo biti pri brano nL stattltu’ kjer nam bo to šftdkrhf0- po,cinkosti odmerjeno. Dc-Vzein *C"a on(0 Slovencev je pod-slu. lejJ!Lmua korakov v tem smi-tudt I t Vvtrebho je, da premo 5e »p u i strnjeni in enotni, da 716 bomo kesali. Is/>red sodišča ^Ptojoli in zavrnjeni prizivi JJjojem nasilneži iz Tržiča *r>diin!,a^ S° Soriškem kazenskem Vov f ',leS|edali celo vrsto prizi-slopmiA j' J'*1 vloži" ilegalni pre-b' s,r„]., ; *vne nieie Proti ubsod- Sodišče u fue: se jim je zdela pre- — me P0^'!0 kazen Fran- Ja
  • be- so v, ”ameravanega prestopa z,,Pora ih lil,0.b,8ojeni n“ 2 Pieseca tioi gJal Ilir globe 28lethi Que-31 Igj Cecco Leotiard, star h' Rizii 'I5*,'101113 ik Osoppa, 4llet-V»Uht um " iz Hd‘»ina, 241etni ?abris i k iz VcfiZone. 28letni željan t? Is in 251ptnl Venturini kazen snrL °?ea' SodiŠ8e ^lfn Je Sunki, L ° v V°8oJno. baio2iia , n 'e Soriška sodnija s'6pa h,«,! r, 1 nameravanega pre-Armi" nskega maja 401«tne- ?’rasashisanaBl T Diannanlon‘j" iz lu' 3(ilelh Brešanu Emi- •‘ntl Di p ' b>ivi Mariju, Illiletns-prnafdu Jožefu in 431etlie- mu Clapizu Alojzu iz Venzona. 451etni Jožef Humar iz Cardnice pa je prejel 4 mesece zapora in 20.000 lir globe, ker prsdkaznovan. Včeraj so bili na prizivni razpravi vsi oproščeni, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. Kazen dveh mesecev zapora in 11.667 lir globe je prizivno sodišče spremenilo v pogojno tudi 29)elne-mu Nenisu Petru, 36letnemu Neni-su Antonu in 461etnemu Maiernni Alojzu, vsi iz Osoppa, ki so jih maja lanskega leta obsodili zaradi nameravanega prestopa meje. K tej skupini je prištevati tudi 381etnega Autera Colavizza iz Osoppa. kateremu so kazen potrdili. Za prizivniki je prišlo na vrsto pet prenapetežev iz Tržiča, med katerimi tudi ena ženska, pod obtožbo, da so se avgusta lanskega leta iz političnih razlogov sprli v tržiški ladjedelnici, kjer so vsi uslužbeni. s tajnico Delavske zbornice Jožico Papa, jo privezali k stolici, ji zamašili usta in ji odrezali lase. Glavna pobudnica tega dejanja.je bila sodelavka 241etna Portel Amabile, huj- skanju katere so nasedli štirje moški in sicer: Soletni Godeas Ivan, 20letni Davide Marijan, 201etrti Doz LiVij in Hletni Gottardo Jurij. Vsi so bili obsojeni, razen Godeasa. ki je prejel z vsemi zakonskimi olajšavami 10 mesecev zapora, na 1 leto in tri mesece zapora. Vsi skupaj bodo morali poravnati sodne stroške. Omejitev električnega toka Pokrajinska komisija za kontrolo nad električnem tokom je 19. t. m. izdala odredbo žt, 4, s katero obvezuje vse potrošnike, razen mlinov za žito in pekarn, ria omejitev potrošnje, in to od 21. t. m. do nove odrrdbe. Potrošnjo je treba o-mejiti: a) na 90"i povprečne potrošnje v polletju maj-oktober 1948. za industrije; b) na 50'. potrošnje v mesecu decembru 1948 za vse druge potrošnike. Da ustrežejo nujnim potrebam potrošnikov, so občinska podjetja poskrbela za poseben motor, kj proizvaja elektriko s precej večjimi stroški. Zato bodo morali vsi oni. ki bodo presegli določeni količnik. za presežek plačati dodatek 5 lir odnosno 15 lir za kw uro. Predavanja za kmetovalce Izlet SFD v Planico ! Slovensko planin--'-., društvo v Pokrajinski inšpektorat, za poije- j Gorici sporoča vsem članom, d« pri-delstvo v Gorici je napovedal za j pravlja za drugo polovico marca, ob mednarodnih smučarskih tekmah. izlet v Plamen. Vsi, ki se nameravajo tega izleta udeležiti, naj se javijo v Nabavno-prodajni zadrugj v Dl. Formica (bivša Štrukljeva kovačnica). Vpisnin«. ki krije tudi stroške za skupno potno dovoljenje, stane 1000 lir. 5jP.O opozarja, da je izlet namenjen samo članom. nedeljo 27. t m. predavanja za kmetovalce v Vcrsi. Vilessah, Merniku in Medeji. Predavali bodo strokovnjaki inšpektorata, in sicer o kulturi sladkorne pese in drugih pomladanskih kulturah. V ponedeljek 28. t. m. se bo v Pierlsu In Škocjanu ob .Uoči pričel kmetijski tečaj za gnojenje. Tečaj bo v učilnici osnovne šole, predavali bodo strokovnjaki inšpektorata. Standrei V Standrežu je električna svetloba v zadnjem času tako opešala, da smo se včasih v zimskih Večerih komaj videli. Ker so si mnogi nabavil, električne kuhalnike, je bil tudi industrijski tok zelo šibak. Sedaj bo tudi ta problem rešen, ker postavlja mestna občina na trgu za cerkvijo novo trasforfnatorsko postajico. Tudi daljnovod bodo v kratkem dokončali, ki vodi s trga za cerkvijo naravnost preko polj k ledenici pri južni postaji. S tem delom bo mestna občina zelo u-stregla vsem vaščanom. Eksplozija ga je ranila Gobelini Aldo. star 33 let. je včeraj popravljal svoje kolo ih si pri delu pomagal z oksidrienim plamenom. Nenadoma pa je bomba s kisikom počita Irt ga ranila v desno j roko. Mož se je za silo obvezal in šel na Zeleni križ, od koder so ga odpeljali v občinsko bolnico KINO Tkanine za brezposelne Vsi brezposelni, ki niso prejeli I Unrrinih tkanin, ki so se razdelje-j vale brezplačno junija lanskega le-j ta. naj se javijo na uradu v Ulici ! XXIV. maja št. 1 od 15.30 do 18 in j naj s seboj prinesejo sledeče doku-j mente: osebno izkaznico, družinski list, živilske nakaznice za štirime-sečje november-februar 1949 vseh članov družine. Razdeljevanje kave Trgovska zbornica v Gorici spo-. roča: Dne 28. februarja se bo pričelo razdeljevanje prvega kontingenta kave za prosto cono. Kavo bodo prejeli vsi potrošniki, ki imajo živilske nakaznice, izdane od občinskega prehranjevalnega urada v Gorici in sicer po 290 g na osebo na odrezek št. III nakaznice za no-vember-februar 1949. Prodaja kave je prosta in potrošniki si jo bodo lahko nabavili v vsaki trgovini. Hazdeljevanje se bo brez nadaljnjega zaključilo dne 26. marca t, l. Trgovci naj se takoj zglasijo na Trgovski zbornici, urad št. 6. kjer bodo prejeli nakazila za dvig kave. SEJO OBČinSKEGft liPHn3 zemlje za zrav-nanje igrišča. To delo je žo pričela v nedeljo, ko je 29 mladincev pripravilo 39 m3 zemlje, Jtadruga bo pripravila v tem času 900 m3 kamenja za zgradnjo hleva za prašiče Imamo načrt, po katerem bomo Vse potrebne mlade prašiče vzgojili doma. Pri tem bodo člani napravili 4000 prostovoljnih Ur. 9e moramo pri tem dati nnšl mladini priznanje, ker ie prevzela iniciativo, dati zaled drugim množičnim organizacijam rta vasi in sektorju. K temu bomo prst oporna dodajali še druga poslopja in si tako Izboljšali gospodarstvo. Geslo našega delovnega programa jei Vse za prvi maj! POPRAVEK Pri obvestilu o veljavnosti tekstilnih nakaznic je tiskarski škrat odnesel pri navedbi datuma veljavnosti nakaznic - ničlo. Pravilno se mora glasiti: VELJAVNE 90 TOČKE VSEH INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC DO 20. MARCA. I STRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. - TEL. 70 Letošnji prvi naj združi vse demokratične sile STO-ja Simbol mednarodnega proletariata, simbol borbe delavskega razreda, praznik 1. maia se bliža. Vsako leto je pomenilo praznovanje 1. maj a najveijo manifestacijo za pravice delavstva, za napredek vsega človeštva, Toda, od leta, ko so delavci in kmetje strmoglavili na barikadah in fronti ruski carizem, ki je predstavljal največjo oporo svetovnega kapitalizma in reakcije, je proslava 1. maja pomenila istočasno pregled z znojem delavcev in kmetov ustvarjenega dela doseženih uspehov in zmag delavcev po vseh državah sveta. Delavci šo se otresli izkoriščevalcev človeštva ter pričeli graditi za dosego boljšega življenja nove družbene temelje. Zlasti letos bo pomenil 1. maj pregled sil vsega delavstva, ki je poklicano, da onemogoči in prepreči nakane mednarodnega kapitalizma. ki se hoče rešiti iz -neizbežne gospodarske krize, s tem da hujska in Zbira vso svetovno reakcijo proti Sovjetski zvezi. zaščitnici delavskega razreda in pripravlja proti njej vojno. Toda. med tem ko bo delavstvo v kapitalističnih državah na tisočerih zborovanjih, sprevodih itd. javno protestiralo proti ljudskim zajedavcem, reakcionarnim, vladam, ki so orodje mednarodne težke industrije, bančnih trUstov in podobno, bodo delavci, združeni s kmeti, v Grčiji, na Kitajskem, Indiji, državah Južne Amerike nastopili proti svojim zatiralcem s puško v roki: dokler ne botlo osvobodili teh dežel do kraja njihovih zatiralcev! V državah ljudskih demokracij in v Sovjetski zvezi, ki jih vodi, pa bo delavstvo polagalo ta dan pred svobodnimi državljani račun o svojem, delovanju na gospodarskem in kulturnem polju, iVi dro-ma, da bodo kmetsko-delavske množice sprejele zadevne podatke o napredku njihove lastne države ter ostalih držat) vzhodnih demokracij s ponosom na znanje. Zavest ob pogledu na tolike uspehe jih bo rtadnlje krepita pri bodočem uvajanju novega načina življenje. ki je boljši, naprednejši, ki ima za osnovno enakopravnost posameznika in narodov, ki stremi za vedno večjim gospodarskim in kulturnim dvigom kmetsko- delavskih množic in ki vidi svoje uspehe le v mirnem sožitju narodov. Tudi v t sirskem okrožju bo imela. prbslavtt. letošnjega prvega maja poseben pomen. Ravno sedaj je istrsko ljudstvo s sodelovanjem in pomočjo Jugoslavije zaposleno pri gospodarski iti kulturni Obnovi stoje domovine. S lem. hoče izboljšati lastne življenjske pogoje in okrepiti vse demokratične site v okrožju, ki vidijo zavarOVdtie svoje ao-spodarske-sotialme pridobitve ko- maj zaključene borbe, zlasti v ljudski oblasti. Obeležje vseh priprav za čim svečanej$o proslavo 1. maja v Istrskem okrožju označuje ravno letos napor delovnih sil, ki naj prinesejo istrskemu ljudstvu napredek in boljšo bodočnost! Vse naše organizacije, prosvetne, športne, množične, vsi delovni kolektivi, mladina in starejše prebivalstvo se pripravljajo za ta dan, ko bodo zopet dokazali, da so le v duhu enotnosti in enakopravnosti delavstva, vseh stanov in narodnosti mogli doseči dosedanje uspehe. Na tej manifestaciji bodo Zopet izrazili željo tudi v bodoče delali V duhu so Udarnosti z vsemi narodi, ki ljubijo mir in ki vidijo v Sovjetski zvezi jamstvo, da človeštvo ne bo več padlo i* Icremplie kapitalističnih zatiralcev in izkoriščevalcev ter da se človeštvo ne bo nikoli več dalo potegniti p katero koli nesmiselno vojno, ki jo kuje mednarodna reakcija. O priliki letošnjih prvomajniških proslav se bo ljudstvo Istrskega o-Ic rož ja izreklo tudi za solidarnost in enotni nastop delovnega ljudstva ha STO-ju predvsem pa v Trstu samem, kjer je strnjenost vseh an. tifašističnih-demokratlčnih sil potrebna bolj kakor kdaj koli. Na nogometnih igriščih Consko prvenstvo Umag-Petrovija na igrišču v U-magu ob 12.30, Buje-Tadran KD v Bujah ob 15, Novi grad Brtonigla V Novem gradu ob 15. Partizan-Olimpia v Kopru ob 11, Arrigorti B-Rdeča zvezda v Izoli ob 15, Meduza B-Fiorini v Kopru ob 13, Au-rora B-Piran B v Kopru ob 9. Prvenstvo 1. kategorije Bužinija-Seget igrišče v BUžiniji ob 15, Villsnia-Ferbulana v Vlllanli ob f5, Jadran SL-Pnmov. tehnikom v Sv. Lovrencu ob 19. Savudriia-Dalir. v Savudriji ob 13. Brtonigla 8-Materada v Brtohlgli ob 15. Štiriperesna deteljica tihotapcev, ki je že od oktobra lanskega leta na zvit način prekupčevala z raznimi živili in cigaretami, je bila 22. t. m. prijeta In predana v nadaljnji postopek sodišču. Clanl organizirane skupine so 441etni Braz-zatti Francesco iz Trsta, 471etrti Pobega Ivan iz Škocjana pri Kopru, 50letni Guniac Ivanka iz Kopra ir! 241etna Petručič Marija iz Nove Vasi. Razkrinkani tihotapci so opravljali svoje protizakonito delo po točno določenem načrtu. Guniac je v Kopru nakupovala potrebno blago od istrskih žensk, ki so ji nosile na dom. Svojo klientelo je imela posebno po hrvaški Istri. Nakupljeno blago je nosila po skrivnih poteh in ponoči v Milje, kjer je imel zbiralšče Brazzatti, ki ga je nato od tam prenašal v Trst. S svojim blagom je zalagala tud! Pobego in Petritčičevo. hi sta bila povezana v tej skupini in ki sta se posluževala istega načina tihotapstva. Vsi trije iz cone B so imeli glavno skladišče v hiši Pobege, ki jim je ob potrebi nudil tudi prenočišče. Tako je nn primer tam bila stalni gost Petručičeva. ki je že od oktobra 1948. šla iz Nove vasi in se povsem posvetila temu poslu. Brazzat-tiju, oz. vsem štirim, je delo nemoteno uspevalo. To jim ie dajalo tudi pogum, da so bili sčasoma že manj previdni. Brazzatti se je naenkrat prikazal v Kopru, bodisi da se je hotel osebno prepričati o svojih sodelav-| elb. bodisi, da je hote! navezati neposredne stike z dobavitelji, katerih seznam je bil gotovo tudi njemu poznan. S tem je hotel morda z nakupi blaga brez posredovanja njegovih sodelavcev spraviti v žep nekaj več dobička, oziroma s svojim osebnim poznanstvom ljudi še bolj razpresti V mrežo svoje tihotapske skupine. Toda pri enem izmed obiskov so ga naši zaščitni organi .ki so že dalj časa opazovali njegovo prihajanje, zalotili ravno v trenutku, ko je hotel iztihotapiti iz cone B večjo količino tobaka, cigaret in drugo. Pri zaslišanju Brazzattija je bila dokazana povezava še z ostalimi tremi aretiranci, ki ne morejo utajiti tesnega sodelovanja pri skupnem tihotapstvu. « Brtonigla Tudi v nažem kraju smo praznovali 31. obletnico ustanovitve Rdeče armade, Ta dan ni smel mimo nas, ker smo izmed vseh krajev na Primorskem občutili velik vpliv mači Bdeče armade, ko je bil pritisk fašizma najhuiši, Veliki zgledi rdečearmejCeV so bili tudi nam vodniki v uporu in borbi proti fa-Sižihu. Da je bila proslava vidna tudi na Ztihaj. smo vas okrasili in napravili čez glavno Ulico dVa velika transparenta z napisi! živela 31. obletnica ustanovitve Rdeče armade. I za ertotrto izdelavo. Prapori šporlnih organizacij Tajništvo Z.OTV za Istrsko okrožje poziva Vsa športna društva oziroma športne klube, naj predložijo ŽDTV v Kopru do 10. marca t. 1. osnutek za društveni prapor, ki naj vsebuje društvene barve in poseben društveni znak. Posebna komisija pri ZDTV bo odločala o odobritvi ali zavrnitvi predlaganega društvenega prapora. ŽDTV bo nato vsem organizacijam poskrbela Vse vasi morajo dobiti elektriko V deželah z ljudsko oblastjo je električna energija dobrina, do katere imajo pravico vsi državljani V Babičih in Marezigah bo zasvetila električna luč najkasneje prve dbi aprila. Petrolejske svetilke bodo *ie med staro šaro, kamor spadajo, In elektrika bo gorela v stanovanjskih prostorih in gospodarskih poslopjih. Pozneje bodo prišli tudi električni stroji. To so perspektive bodočnosti pri ljudski oblasti. V deželah, kjer imajo ljudsko oblast. je električna energija dobrina, do katere imajo pravico vsi državljani. Elektrika spada v vsak, pa tudi najbolj oddaljen kraj. Tako pa ni v državah, kipr eksploati-rajo elektriko kapitalisti. Tam je elektrika blago, ki ga prodajo za dobiček, kakor vsako stvar. Zaradi tega zaman čakajo kraji, oddaljeni od glavnih tras, da jim prinesejo ta proizvod moderne tehnike. Za primer naj bo naša cona. O-balni pas od Kopra do Novega grada je elektrificiran, ker ima veliko število potrošnikov v mestih. Na obali so tudi industrijski obrati, ki trošijo veliko energije. Notranji predeli p» so bili pooelrtoma Zanemarjeni. BF.LVEG. ki eksploatira elektriko na našem področju, ril hotela napeljati vodov V notranje Vasi. ker sc ji ta investicija pač rti izplačala. Naša oblast pa sl je zadala nalogo, da elektrificira postopoma Ul-dt notranje področje. Napeljava, ki je sedaj v teku za Babiče in Marezige, je del elektrlfikacijskega načrta, ki obsega v severnem delu okrožja pole« omenjenih vasi še Pomjan. Šmarje, Križišče, Gažon, Koštaborto, Puče in še nekatere druge sosedne kraje. Cela trasa rta tem področju bo dolga 39 km in bo dokončana v letošnjem letu. Linija, k! bo dala elektriko najprej Babičem m Marezigam, bo priključena na vod visoke napetosti v Pobegih, od koder bo napeljan enak vod do Marezig. Tam bo transformatorska postaja. Od tu bo izpeljana mreža nizke napetosti, ki bo dajala elektriko sosednim vasem. Dela na glavni in postranskih trasah napredujejo v hitrem tempu. ker ljudstvo pomaga z Udarniškim delom. Vsa dela, razen strokovnih. opravljajo prostovoljno. Tehnični material je prišel iz Jugoslavije, ki 16 pokazala tudi pri tem. da ji je pri srcu napredek nase cone. Brtonigla nju. Vsi referenti so poleg tajnika in predsednika KLO imeli pisane referate in so do najmanjše podrobnosti objasnili delovanje na odgovarjajočem polju. Tako je bilo vse ljudstvo na jasnem o vsem izvršenem delu. Smatramo za umestno poudariti, da je proračun izkazal še 14.317 lir dobička. To dokazuje, da so imeli v rokah gospodarstvo tovaTiii, ki se zavedajo, da imajo zaupan denar skupnosti. V poročilu za gospodarstvo, je bilo izneseno, da bo v tekočem letu krajevna kmečko-nabavno prodajna zadruga razširila prostore, ki ne odgovarjajo naraščajočim potrebam. Prav tako je v načrtu reja prašičev za vse potrebe kraja. Iz zadružne kleti je bilo izvoženega za 5,292.064 lir vina, zadruga oa je izvožila za 1,083.013 lir Vina. V dobi od 13. XII. 1948 do 15. 11. 1949 so pridelovalci oljk izročili v oljčni mlin 118,565 kg oljk. Od teh le blJo Je predelanih 116.889 kg, iz katerih je bilo pridobljenega 19.883 kg olja. Tovarni mila Salvetl v Piranu je bilo izročenih 32.780 kg oljčnih tropin (ostankov, ki služijo za napravo mila). V teku je popravilo bivšega zavetišča, kjer bo nameščen otroški vrtec. Otvoritev tega je predvidena Že za prvega marca. Ni pa zadovoljiv obisk šol. Btarši so v tem preveč starokopitnega mišljenja, da je že dovolj, če znata sin ali hči dobro kopati zemljo. Potrebno je, da bodo otroci sami vplivali na starše in se iznebili še zadnjih ostankov tiste fašistične sužnosti. ki je toliko škode napravila našim ljudem. F,bor volivcev je bil res dober ih je Vsak odnesel Vtis, da bo to služilo tudi za naprej kot napotilo za nadaljnje delovanje. m Pred dnevi je bil v naši vasi zbor Volivcev vsega območja KLO, rta katerem so čioni, ki odgovarjajo za posamezne referate, podali zelo jasna in izčrpna poročila o delova- oiMhtie»h del°V Tr,U je bilQ 6°-nii)mr|črtcjša v ti (un rtojSIbkejša v okoli* Vrdivn„ “e ?t’ uP™vne. ne ta l9ll )mEje ~ rezultati so iz le- llVnih^, 2“'2 f)ri8t' Števila vo- upravičencev predmestja 25.0 odst. okolica 17,4 odst, V predmestjih so bili socialisti najbolje zastopani v Kolonji, i-gor-nji Carboli in Greti. Tu so bili prav tako močni, ali celo močnejši, kakor v mestnem šentjakobskem okraju. nad gjj* O-rbou Približno bil1 ZNlSTVO TRZASKF.GA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70 • Pisatelji diskutirajo o delih svojih tovarišev •