■Največji slovenski dnevnik t Združenih državah
[Velja za vse leto • • .	$6.00
Ca pol leta.....$3.00
|a New York celo leto .	$7.00
E£a inozemstvo celo leto	$7.00
gias naroda
List slovenslčih: delavcev v Ameriki.
II " The largest Slovenian Daily in | the United States.	I
a Itsoed every- day except Sundays B 1	and legal Holidays.	|
|	75,030 Readers.	„ 8
i«-....-*j "
JEF0N: COKTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Harch 3, 1879.	TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 191. — ŠTEV. 191. __NEW YORK, '1'iiUKSDAY, AUGUST 14, 1924. — ČETRTEK, 14. AUGUSTA 1924.	VOLUME XXXII. — LETNEgTxXXII.
ANCOZI BODDIIZPRAZNIll PORUHRJE
lečna odločitev glede izpraznenja Ruhra bo zavržena v najkrajšem času. — Francozi in Belgijci so se dogovorili glede izpraznenja in zastopniki obeh držav se bodo sedaj sestali z Nemci. — Dogovor glede ameriških okupacijskih stroškov mora imeti prednost pred vsem. — Konferenca bo kmalu zaključena.
Poroča John Balderston.
London, Anglija, 13. avgusta. — Vcerajšni dan je bil d zmede na mednarodni reparacijski konferenci. Iz-iznonje Kulira, kakorliitro je prišlo enkrat resno na »to, se je izkazalo težavnejšim Rut so pričakovali opasti. Posledica tega je bila cela <ploha vznemniljivili vori<\ a za vso mešanico in zmedo, ki je bila posledica skusa, da se uravna preveč stvari naenkrat, je ostala Ina volja, da se sklene dogovor glede tega problema, f Poslanik Kellogg je danes prvikrat interveniral, da Lini ameriške interese na plenarni seji konference. Po ravičilu ministrskega predsednika MacDonalda radi nllosti postopanja, je bila predložena francoska resolu-a, ki dol ^ea konferenco zavezniških finančnih ministrov Parizu.
Poslanik Kellogg je podal povsem formalno ugej.o lo, — kajti vse to je bilo že davno dogovorjeno, — da I le biti Združene države zastopane in da naj se izpreme-vsled tega frazo tako, da se bo glasila: "Finančni niiiri-ri zaveznikov in zvezanih sil".
Filip Xnowden je rekel, da je to nemogoče in sicer ra-tega, ker niso Združene države "a^Ocijirana sila", ker so odobrile versaillske mirovne pogodbe. MacDcmald napravil mir, ko je ] retllagal, naj povabijo zavezniki kladnišikega tajnika Združenih držav ali njegovega zaupnika.
Resna intervencija poslanika Kellogga je prišla po-lieje ter se je obračala proti francoskemu manevru, da oropa Združene države pravice prioritete glede denar-, katerega bi se dobilo na temelju Dawesovega poročila. |
Poslanik Kellogg je pojasnil, da more imeti dogovor lenjen vnaprej z zavezniki glede stroškov ameriške ar-ftdne oktipaeije ob Renu, prednost pred vsemi drugimi htevami. Rekel je, da je treba na temelju Dawesovega ičrta poravnati vse zahteve na naslov Nemčije iz dohodov Dawesovega načrta in da je treba zadostiti ameriški rioriteti, prodno bosJta dobili Francija in Belgija gotov i*mu\ izviraioč iz udeistvovaiiia teera načrta.
Izven ofieijelne konference so se včeraj celi dan vrta fraaieosko-nemška \ o ga j an j a glede Rubra. Glavna o-ira se tiče francoskih ekonomskih zahtev, ki se ztle Nemem skrajno neprijetne.
Prvikrat je bila sprejeta povsem določena francosko-elgijska politika glede Rubra na konferenci med ministr-j kini predsednikom Heriiotom, vojnim ministiom Nol-»toin, Perretti-jem Delia Rocca za Francijo Ker Tlieuni-om in Hlmansom za Belgijo.
Posledica tega je bila, da so poslali Francozi in Bel-ijci pismo nemškemu kancelarju Marxti ter prosili na-j cinike nemške delegacije, naj se sestanejo žnjhni danes,1 a otvorijo oficijelna pogajanja za izpraznenje Kuhra.j Ministrski predsednik Horriot je obvestil zbor "velikih; štirinajstih", da bo najbrž še danes padla odločitev v tej j zadevi, nakar bo lahko konferenca lutro zaključila svoje delo ter uveljavila Dawesov nači*L	!
SOVJETSKI ORGAN NAPADEL !
TAJNIKA HUGHES A.
Moskva, Rusija. 13. avgusta. — V nekem članku, priobeenem v sovjetskem organu Ixvestja'\ ki nosi naslov: — Velika artilerija proti sovjetski federaciji. — dol-ži elankar ameriškega državnega tajnika Hughesa, da skuša organizirati veliko koalicijo pr^ti Ru-seiji in njenemu sedanjemu vladnemu sistemu.
List trdi. da soglaša inozemsko časopisje v tem, da je imel obisk ameriškega državnika v Evropi v resnici namen preprečiti zopetno uveljavljenje boljših odnošajev ^ med sovjetsko Rusijo ter drugimi deželami.
List navaja različne izjave amif riškega tajnika v Anzliji. Franc-ji in Nemčiji, iz katerih je bajt-razvidno, da zasleduje ta cilj.
ŠVICARJI NE TRPE RUSOV.
London, Anglija, 13. avgusta. Soglasno z objavo tukajšnjega švicarskega poslaništva je švicarska vlada izdala odredbo, soglas-I so s katero je državljanom rusk t* »sovjetske države prepovedano sto-Bpki na švicarska tla.
DROBNE NOVICE IZ NEMČIJE.
-
Berlin, Nemčija, 13. avgusta.-Vsled 44divje stavke" v Porenski in Vest f ali j i je izprtih 180.00U stavbinskih delavcev.
Dva Kolinčana izjavljata, da sta iznašla proces, kako pridobivati zlato iz živega srebra. Trdita nadalje, da je postopanje zvezano z dosti z manjšimi stroški kot neko drugo, katero je iznašel neki nemški profesor.
V	znani romarski kraj Einst-deln v Švici je dospelo 40,000 nemških romarjev, da prisostvujejo slavnostnim prireditvam pred samostansko cerkvijo.
KRVAVA DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
V	sredo zjutraj se je za vršila na iztočni 117. cesti v New Yorku krvava tragedija. Salvatore de Coi-di, star 54 let. je ustrelil svojo 41 let staro ženo Vetio ter izvršil nato samomor. Sosedje so izjavili, da sta se zakonska prepirala vso noč, a ne vedo, zakaj.
Dve hčerki sta že odšli na delo, ko ee je zaročila tragedija.
AMERIŠKO DELO ZA LA FOLLETTA
b(^.'JHB^HHb^.. MMiM^MMBfc	—~mSHSI---g jfjTMBBlLfrTMilfl'Mfr'liVyiiTaiMI^ i*nl l'< m "fc—MT—ML
UNDERMOOD * UNitAWCiOO, H.JT.
Pred kratkim se je vršila 44-ietna konferenca American Federation of Labor v Ambassador Hotelu, Atlantic Citv. Vodstvo je sklenilo, da bo delavstvo z vsenn silami podpiralo izvolitev progresivnega kanndidata La Folletta. Slika nam kaže člane .vvrševalnega odbora. V prvi vrsti sredi sedi Samuel Gompert.. predsednik Federacije.
NADALJEVANJE AMER, ; POLETA KROG SVETA
Ameriški armadni letalci, ki se mude v Islandiji, hočejo nadaljevati s poletom. Ladja z dobavami je v Angmagsaliku, a si je morala priboriti pot skozi led.!
- i
Reykjavik, Islandija, 13. avg. j Ameriški armadni letalci, poroč-1 nika Smith in Nelson ter mehanika obeli, nameravajo v četrtek! poleteti iz Revkjavika v Angmag- j .salik na Grenlandiji, če bo vreme j dovoljevalo tak polet.
To je bilo sklenjeno včeraj zvt* > čer. potem ko je prišlo iz Ang-magsalika sporočilo, da si je dobavni parnik Gertrud Rask priboril pot skozi ledene mase ter dospel v pristanišče, kjer so v zavarovane mpristanišču razmere u- i godne za pristanje z aeroplani.
Podadmiral ilagruder. povelj-j nik patrulnega brodovja. je po-slal danes z zastavne ladje Richmond povelja na mornariške pn-tralne ladje, ki se tičejo njih lire- . tanja tekom nadaljevanja poleta
Križarka Iialeigh bo ostala bližini obali Grenlandije ter ».prejela poročnika Srnitha in Nelsona. Torpedna rušilca Billinslev m Reid bosta od plula danes na pozicije ob poti iz Revkjavika v. Angmagsalik. Križarka Richmond bo odplula od tukaj v četrte«: zjutraj ter zavzela pozicijo in. morju, 150 lpilj od obali. Ko bc--sta aeroplana priletela mimo, in. odplula križarka naravnost proti Cape Farewell, na najbolj skrajni južni točki Grenlandije.
Včerajšne vremenske razmere so bile izdelane za polet, soglasne-s poročnikom Smithom, ki je rekel zvečer, da je dobil sporočilo, da je ob obali Grenlandije lahko videti na razdaljo petdesetih milj in da je voda mirna.
Aeroplan poročnika Nelsona, katerega so potegnili na suho a svrho popravil, bodo danes popoldne zopet splovili.
Na krovu križarke Raleigh, 13. avgusta. — Neki poizvedovalni aeroplan, pripadajoč križarki Raleigh, je poletel včeraj v pristanišče Angmagsalik ter pristal v bližini dobavnega parnika Gertrud Rask, kateremu se je koneč-no posrečilo priboriti si pot skozi led s svojim tovorom zalog z;; ameriške armadne letalce, ki se nahajajo na poletu krog sveta.
Poveljnik aeroplana je našel pristanišče, ki leži varno za majhnim otokom. Mirno vodovje pristana je povsem prikladno za poročnika Smitha in 'Xelsoina, da pristaneta tam.
To je bil prvi aeroplan, ki je obiskal zapuščeno obal Grenlandije.
MATI JE ZADAVILA SVOJI DVE HČERKI
Mati je zadavila dve svoji hčerin ter skušala nato izvršiti samomor. Mož ni mogel pojasniti dejanja svoje žene.
i -
Lindsay, Ontario, 13. avgusta. Nekako tri milje od tukaj ležeča farma je bila včeraj pozorišče trikratne tragedije. Mrs. George Fanning, stara osem in dvajset let. je zadavila svoji dve hčerki. Bemice in Lois, stavi sedem, oziroma o-eiti l.-t. na improviziranih vislicah ter skušala nato izvrš.t! samomor s tem. tla si je skušala prerezati vrat.
Ko se je George Fanning, njen mož in oče otrok, vrnil domov, je našel ženo z globoko rano na vratu. sedečo na po-tHjii V •»■ s-dnji >o! i i je našel obe hčerki, obilen; j v najboljšo obleko, navidezno \ globokem spanju, na postelji. Sku šal je obe prebuditi, a nista dali nobenega znamenja življenja. Ko je pogledal natančnejše, j«' zapazil vrvico, ovito krog vratov obeli otrok.
Takoj uvedena preiskava je po kazala, da je mati obesila svoji hčerki na nekem brunu nad vodnjakom. Ko sta bili mrtvi, ju j<j odrezala, oblekla obe v najboljšo obleko ter ju položila na posteljo. Potem je vzela nož ter si skušala prerezati vrat.
Faning je rekel, da si ne more j pojasniti groznega dejanja svoje žene. ki je vedno ljubila otroka ter lepo postopala ž njima.
Zaslišanje coronerja se je pričelo popoldne, a bilo preloženo na petek v svrho nadaljne preiskave.
ŽENSKA UNIČILA SVOJO LEPOTO, KE JE BIL MOŽ LJUBOSUMEN.
Berlin, Nemčija. 13. avgusta. — Ker je bila preveč lepa, da bi bila srečna, si je polila Mrs. Possi.
,žena nekega bogatega tvorniear-i ~
ja v Ženevi, po obrazu kislino. <1^ uniči svojo lepoto. Svoje dejanje je pojasnila s tem. da hoče najti '•* svojem zakonskem življenju srečo in mir ter potolažiti in pomiriti ljubosumnega moža.
— Ni bila nioja krivda. — je nadaljevala. — če so ljudje občudovali mojo lepoto in če mi je vsakdo delal poklone. Sedaj bom vsaj lahko živela v miru.
Njen mož pa se ne strin ja s tem naziranjem ter je najel najboljše špecijaliste. da odstranijo brazgotine ter vrnejo njegovi ženi prejšnjo lepoto.
leJAKl, NAROČAJTE SE HA GLAS NARODA'. KAJVEOJI SLOVENSKI DNEVNIK V CQBOtmH DRŽAVAM.
STRAŠNE POSLEDICE KITAJSKE PQV0DNJ!
Nad petdeset tisoč ljudi je Tito-' nilo. Na tisoče vasi pod vodo. j Deset milijonov prebivalcev strada. Potres na Japonskem, j
Šanghaj, Kitajsko. 13. avgusta. > Vsled zadnjih nalivov so v tej pro-^ vinci reke prestopile bregove in j preplavile silno ozemlje.	{
Nekatera poročila pravijo, da je utonilo nad petdeset tisoč oseb.' Na tisoče in tisoče vasi je pod vo-lo. V Peking prihajajo dolge vr--te beguueev. ki niso rešili ničesar drugega kot golo življenje. !
Washington, D. <13. avgusta. Ameriški poslanik Schurman je sporočil državnemu departments iz Pekinga, d;: potrebuje pomožna :keija t-ikoj dvajset milijonov do-' larjev. da se ž.* vsaj nekoliko od-pomore velikanski bedi.	j
Nič ni pretirano, če se een: št«-- ' vilo pf trebnih in strada jočih nad lvajset milijonov.	j
Ker je bila dosedaj velika sn-^a. je letina slaba. Vse kar je pa količkaj dobro kazalo, je voda odnesla.	I Tckio, Japonsko. 13. avgusta. V zapadnem delu Ilnndo province se je pojavil močan potres.
-Ljudje so vsi prestrašeni pobe gnili iz svojih stanovanj, toda kolikor se je dosedaj izvedelo, n» potres zahteval nobene človeške žrtve.
UNITED MINE WORKERS PROTI ZNIŽANJU PLAČ.
Indianapolis, In d.. 13. avgusta. "Fnited Mine Workers Juurnal'%1 ki je glasilo premogarske organizacije. objavlja v svoji zadnji izdaji sledečo izjavo:
Nekateri lastniki premogovnikov in predsedniki premogovnih družb zahtevajo revizijo .lack-sonville pogodbe Posledica te revizije bi biltVznižanje plač v industriji mehkega premoga Vsi napadi na pogodbo in sedanjo plačilno lestvico premogarjev se bo do pa izjalovili. Jacksonville pogodba bo ostala v veljavi do konca ter ne bo niti izpremenjena niti amendirana.
ILLINOISKI PREMOGARJI ZA LA FOLLETTA
Chicago, III., 12. avgusta. — Frank Favrington, predsednik združenih premogarjev v Illinois su, je brzojavil senatorju La Fol-letu. da bodo vsi njegovi ljudje volili zanj. Pripomnil je. da je njegova platforma v vseh ozirih boljša kot pa demokratska oziroma republikanska.
DRŽAVNI PRAVDNjKJBNOVIL NAPAD
Obramba morilcev Leopolda in Loeba je zaključila svoje delo in Crowe je pričel zaslišavati celo armado prič. Dr. Patrick je rekel, da ni mogel najti nobenega znaka duševne bolezni. — Ako sta I*eopold in Loeb blazna, je blazen vsakdo, ki zakrivi krivično dejanje. — Morilca sta se smehljala.
Chicago, 111., 13. avgusta. — Vse "olajševalne okoliščine'' v zadevi minora štirinajst, let starega Roberta Franksa so bile navedene ]»red sodnikom Caverlyjem, in država se je lotila naloge, da navede 44obtoževalile okoliščine" ter dokaže, da sta morilca duševno zdrava. Včeraj ob treh popoldne je po pričevanju dr. Hulberta obramba izjavila, da je zaključila svoj slučaj.
Državni pravdni k Crowe je pričel nato svoj protinapad z majhno armado prič. Price so opisale normalno obnašanje obeli morilcev po njih aretaciji in tekom njih priznanj. Nato pa je privede! državni pravdni k dr. Hugh Patricka. To je bil signal za uničevalen naskok na izvide "izvedencev", ko so proglasili oba morilca "duševno bolnim".
l>r. Patrick je bil v največjem ognju, ko je bila obravnava prekinjena. Navedel je svoje kvalifikacije kot špecijalist za živčne in duševne bolezni svoje študije od easa, ko je leta 1884 zapustil Bellevue, na vodilnih zdravniških šolali- Evrope in svojo štiridesat let dolgo praksa Sodnik Ca veri v se je prvikrat smejal tekom procesa. Vprašanje se je glasilo: "Kaj delate sedaj ?" Odgovor: "Bil sem profesor emeritus na Northwestern vseučilišču, a sem se umaknil radi ostarelosti."
Ironični humor te izjave je napotil Leopolda in Loeba, da sta sklonila glavi ter se smehljala. Dr. Patrick je predsednik American Neurological Association in član ducata zdravniških družb. Pomožni državni pravdni k Sba-baro ga je nato vprašal:
"Ali je bil na temelju vašega opazovanja in preiskave Rieliard Loeb duševno bolan dne 1. junija?"
"Ne, razven če bi domnevali, da. je vsak človek, ki izvrši nameravan in hladnokrven umor, duševno bolan. Nobenega dokaza duševne bolezni ni bilo v vseh ugotovi-lili in sporočilih mladiča glede zločina ali v njih prejšnih dejanjih. Opaziti je bilo le pomanjkanje zavesti velikosti zločina."
"Ali st e ist e ga nine n j e tudi gl ed e Leopolda ?'' "Da."
"Kakšno je vaše mnenje?"
"Da ni nobenega dokaza duševne bolezni."
SMRT* NEMŠKE DVORNE DAME.
Berlin, Xe.mC*ija. 12. avgusta.— Tukaj je umrla v >t;irosti osem-nisedemdeset:h let grofica Tereza Ahlefeld. ki jt» bila prva dvorna dama prejšnjo nemške eesariee.
T'mrla je v velikem pom:t::jka-|Hju.
ANGLEŽI SE BOJE ZA SUDAN.
London, Anglija, 13. avgusta. Londonski jutranji listi so se pečali danes obširno in na odličnem mestu z nemiri v Sudanu, katero pripisujejo zaroti mteresiranih o-seb v Egiptu, kojih namen je pre-
i
gnati Angleže iz Sudana, da uvedejo tam egipčansko vlado.
Agitacija v ta namen se vrši že več mesecev ter jo vodi organizacija. ki je znana pod imenom "Bela zastava".
ŠPANSKE ČETE OBKOLJENE V MAROKU.
i
Madrid, Španska. 13. avgusta. Vojaški direktorat je danes objavil, da je položaj španskih čet v Maroku jako nezadovoljiv in da so domačini obkolili močan oddelek španskih vojakov. Posadka I potrebuje takojšnjega ojačenja.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Dum so liaiš mu« JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $13.40 2000 Din. — $26.60 5000 Din. — $G(3 00
Pri nakazilih, ki ma&aj« manj ko« nt tM Aaarjrr nimwi |infci|
■S centov sa poštnino in droge stroške.
Supočilja na zadnje poŠte In izplačuje Total Umi stoT*.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI:
200 lir .......... $10 20	500 lir..........$24.50
300 lir .......... $15.00 1000 lir.......... $48.00
Pri naročilih, Id znašajo manj kot Ml Ur rifwi feoehej pa II entev mM poštnine in droge stroške.	/
Razpošilja na zadnje pošte tn IzplaCnJe Jainuki Baaka t Tnt«, Opatiji in Zadra.
Ea poKOjatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATIfSOfl
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. * ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se TC&trat In nepeft* tako van o; Iz tega razloga nam nI mogoče podati nstsnfne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—,
---------
Olede izplačil v amer. dolarjih glejta poseben oglas y tem Usta.
Denar nam je poslati najbolje fca Dimasti« Festal Mmtj Ordsr ali m New York Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK IS Oorttandt Street.	Mew York, E. T,
N. OorOaadt «T.
GLAS NARODA. 14. AUG. 1924.
------II—-^ ~	I ■ ■	Mil ■ ■ II I— — ■
[ *GLAS NARODA"1
I	-	; r	II
{SLOVENK D Al L. V)	I!
j—cas=g==== *	'
Own*d and Publish«« by
P»Ttn1n Publishing Company
c	(A Corporation>
PRANK IAKI1H.	__LOUIS »CNEPIK. TffMUft.
piac* of BuilMn of tU* Corporation and Addraaaaa of Abova Offleara: aa Cortlmndt 8tr—t. Borough of Manhattan. N«w York City. N. Y.
* O L A S NARODA**
(Voica of thaPaopJa)___
laaurt Kwy Pay Excopt Sunday and Holiday.
Za aalo tat« w«Ja IM sa Am.rlko fZa N«w York xa •«!• late r—
In Kanad« «...«.......... •M8] Za Pol lota ........
Ka Ml lata	, ......... IS.00 Za Inozemstvo za oola lata	»7-BC
Zm Strt tata"IIH...........t1.6o'z* pol lata .............——.....
__Bubacrtption Yearly »6-00__
_	Advertisement on Agreement
«Olaa Naroda" Izhaja wakl dan lzvxemčl nodolj In praanlfco^.____
Dopisi, bre« podpisa In oaebnoatl a« na prtobfiujejo, Denar naj ae blagOTOtl po-MjKU po Money Order. Pri apremembl kraja n&roCnikov. prosimo, da. aa nan tudi prejlnjl blvallSCe nama nI. da hitreje najdemo naalornlfca._
„	«Q|_A8 NARODA"
■ Certland« Street, Borough of Manhattan, New Yerft, N. V, Telephone: Cortlandt 2876_
LASTNINA "SOVRAŽNIH" TUJCEV
K« .r smo že poročali, je i mol pred kratkim svoj deviški . $»ovor demokratski predsedniški kandidat John W. Davis - ter je v svojem govoru republikansko stranko dodobra osvinjal.
Kot že navada, je pri tej priliki poudarjal, da ni bilo im bivši demokratski vladi niti madeža ter da ga tudi ne bo, ako pride 011 na površje.
Pri ti nt je pa vede in namenoma pozabil povedati, kako je delalo in kako se dela z lastnino takofcvanili sovražnih tujcev.
Kot znano je k malo po izbruhu vojne zasegla vlada premoženje in lastnino vseh "sovražnih" tujcev, predvsem lastnino Nemcev in Avstrijcev. Sedaj v šestem letu po sklenitvi miru je ta lastnina še vedno molzna krava stranke, ki je na površju.
Lastnina reprezentira vrednost Itristopetdeset milijonov dolarjev.
Upravlja ji cela armada uradnikov. Ta armada se je le malo aJi nir zmanjšala izza sklenitve miru. Uprava stane vlado letno na stotisoče dolarjev. Samo advokatom je bilo treba lansko leto plačati za razne "nasvete" nad sto t isoč dolarjev.
Nekateri sovražni tujci so tožili vlado za odškodnino. Vlada je najela in plačala advokate, da so tožitelji izgubili tožbe.
Ameriška vlada pravi, da bo to lastnino obdržala kot jamšf-ino toliko časa, da bo ugodeno vsem njenim zahtevam. Zaplemba privatne lastnine v mirovnem času pa * ni v soglasju z mednarodnim pravom. Toda kdo se briga za to (
Pod vodstvom vlade tvorijo ti milijoni velikanski ko-rupcijski fond.
Demokratski upravitelj sovražne lastnine in bivši ge-enralni pravdnik Palmer je zaposlil z denarjem iz tega fonda svoje najzinožnejše pristaše ter si ustvaril na ta način ogromen in močan političen stroj.
Za časa svoje administracije je prodal nemške patente za izdelovanje )>arv in kemikalij. To je bil tak škandal, da ga je celo Hardingova administracija skušala popraviti.
Pa se je vse skupaj, zvodenelo, in lastnina sovražnih tujcev je bila najboljša molzna krava Hardingove administracije in je sedaj neprecenljiv vir Coolidge-ove uprave.
Harding je bil dovolil upravitelju, da lahko pro4a pod roko vse premično in nepremično premoženje, ki ne znaša več kot $40,000.
Meseca marca je bilo določeno, naj se vrne prejšnjim , lastnikom premoženje, ki ne znaša več kot $10,000.
Soglasno s to postavo se je dosedaj izplačalo nekaj nad devet milijonov dolarjev.
Tristo petdeset milijonov dolarjev je pa še vedno v blagajni. Iz tega sklada črpajo republikanski veljaki svoj dobrobit.
Proti tej korupciji ni crknil Davis nobene besede. Kajti započela jo je in precej časa izvajala demokratska administracija.
Jugoslavia irredenta«
Iz Istre.
Italijanski novinar Scocchi je napisal o Puli v milanskem listu "Sera" dolg članek. ki osvetljuje njem1 sedanje razmere. Izvaja, da je premaknitev mej porušila že marsikako mesto. Navaja celo bogati Oglej. Zadnja leta pred vojno se je bil v Puli nekak prikrit boj proti avstrijski mornarici. V času,vojne je dala tudi Pula do-brovoljce za'italijansko armado. Ko so j»rišli novembra 1918 italijanski vojaki v Pulo, so jih pul*-aki meščani z delavci iz arzenala na čelu ginljivo pozdravljali koo osvoboditelje. Prišlo pa je, kar je moralo priti. Italija je koncentrirala svoje defenzivne m ofenzivne . naprave pri obeh a.rzcnalih v Ta-rantu in Speziji ter je izpraznila one v Benetkah m v Puli. Izpraznjena je bila. tudi v Napol ju, toda Aočkn sta mesti Benetke in Na-
polj komaj občutila lahek ubod v svoje gospodarstvo, je bila Pula,« ki je zrastla in se razvila izključ-| no z izpopolnjevanjem arzenala. z odpravo istega paralizirana.
Fašisol se zelo zanimajo za rudnik pri Labinju. hoteč spraviti delavstvo v svojo organizacijo. Taj-nikn fašist o vsikega sindikata Ma-rinelliju je bilo te dni dovoljeno ogledati si rudnik, toda ravnateljstvo mu je poslalo pismo, da si more ogledati rudnik samo v popolnoma privatni obliki in ne kot tajnik kake delavske organizacije. Vzdrževati se ima vsake propagande, ker ravnateljsovo rudnika noče nikakega razburjevaanja delavstva. Fašistovski listi besne radi tega na rudniško ravnateljstvo m zahtevajo od delavstva, da vstopi vse v fašistovski sindikat, češ. da samo ta mu bo mogel izboljšati sedanje stanje.
Kaj posploši cigareto —
Dobra kakovost in pravilna zmes mil in ugoden okus Zmerna cena — Pripraven zavojček
Vse to najdete v novih London Life cigaretah.
Najdete kakovosti posebno izbranega tobaka, pravilno zmešanega, da proizvede mil in prijeten okus.
Imate okus bogate dišeče cigarete, ki jo izdelujejo največji izdelovalci turških cigaret na svetu.
Plačate 18 centov za 20 cigaret. Zmerna cena za prvovrstno cigareto.
Dobite zavojček iz težkega štanjola, ki vam ščiti vsako cigareto ter ohrani njihovo svežost in okus.	/
r~> /2
Kupite danes zavoj Ugajale vam bodo.
2.0 drl si
^SSRseS^k
Lipski sejmi,
Piše Leo Minnigerode.
j Vsako veliko mesto ima par po-sebnosai katere vam bo domačin pokazal z velikim ponosom in katere morate, na diplomatičen način pohvaliti, če mislite hvalo resno ali ne. Saško mesto Lipsko nt? tvori nikake izjeme, kljub odločno komunističnemu razpoloženju me-rodajnih faktorjev. Postavlja se z velikostjo ter veliko trgovino.
Prebivajci Xovega sveta sme tako vajeni velikih stvari, da nam ne imponira posebno dejstvo, da ima Lipsko največjo železniško j postajo na svetu, v primeri s katero sta Pennsylvania in Grand Central postaji v Xew Yorkuj majhni, postajo, koje neizmerna fronta sega na razdaljo več koT; tisoč čevljev in ki ima toliko | tračnic, da lahko odide ob istem i
času šest in trideset vlakov. Ta
. . i
postaja ,ie v svoji ogromnosti izven proporeije za mesto pol mi-ljona prebibalcev.
Tudi nam ni imponiral velikanski spomenik izven mesta, imenovan Voelkerschlacht Denkmai. v spomin na bitko pri Lipskem leta 1913. s katero je pričela zahajati zvezda Xapolena. Spome-1 nik je preveč barbarski ter diši> preveč po Bismarckovih idejah oj "železu in krvi'\
Tudi nas ne navdušuje dejstvo, | da je Lipsko sedež najvišjega j sodišča v Nemčiji ter sedež slavnega in starega vseučilišča.
Ogrevati pa se pričnemo, ko razmišljamo o knjigarski industriji. Mesto ima vee kot dvesto tiskarskih naprav in več kot tisoč založniških uradov ter je bilo v zadnjih dvesto letih središče evropske knjigovezniške umetnosti. Nekeatere, v Lipskem napravljene knjige, so v resnici krasne stvari.
Velika železniška postaja, barbarski spomenik in milijoni knjig, dobrih in slabih, so vedno del Lipskega, a kožuhovina pride na površje dvakrat na leto, tekom ,
velikih sejmov. X<-.-teti milijoni kožuhov! Človek bi domneva!, da je bila slehrna žival s kožuhom ubita, da se založi lipski trsr. Veliki vozovi in tovorni avtomobili so do vrha naloženi s kožuhi n-kožuhi vise iz vseh oken.
In kakšna mednarodna množica kupcev in mešetarjev! Elegantni Japonec v ameriški oblaki hodi poleg brezbrižnega Angleža. ki pa ima vedno odprto oko za dobro kupčijo. Kitajec in nm j sten Armenec trži s Tartarjem z ruskih step. Ameriški trgovec zbi ja s svojimi dolarji ceno navzdol. ; kajti drugi ne morejo tekmovati ž njim radi svojih oslabljenih va-; lut.
Tn kako raznovrstna je kožuho ; vina! Prihaja iz vseh koncev m ! kotov zemlje. Kožuhovina snežm-ga leoparda z visokih gora Himalaje; Ijam iz And. lisic iz Canad« in drugod, tigrov. opic iz Abisi nije in čudnih žival; iz Avstralije. Kožuh za kožuhom. Pristna in ponarejena roba.
Govoril sem z nekim trgovcem .ki je preživel večino svojega živ i Ijenja v New Yofku v trgovini > ■ kožuhovino.
i — Poglejte ta avtomobilski kt»-! žuh, — je rekel. — Napravljen je iz kože mladih Ijam v Andah. j Potipajte, kako mehak je. Lja-me ubijejo, ko so stare tri ali šti-! ri dni. Drugače bi postala dlaka kmalu trda in kožuh bi ne bil nič s vreden. Te kožuhe pošiljamo \ Ameriko, kjer jih drago prodajajo.
—	Po čem ?
—	Po nekako $800. Več sto kož pa apretiramo tako. da se jih prodaja kot fine lisičje kože. Ljudje, ki kupijo kožuhovino. ne bo<fo nikdar spoznali razlike. Oe bi vedela družba za preprečenje okru-tosti nad živalmi za vse trike te obrti, bi znorela." Poglejte te kože jagnjet. Te male živali ubijejo predno pridejo na svet, ali
pravzaprav ubijejo jih z materjo vred. Kožuh ima pred rojstvom nek poseben blesk, ki se izgubi, ee je jagnje rojeno ter staro en sam dan.
—	To imenujemo medvedji ko-1 j žuh, — je nadaljeval ter pokazal
j krasen kožuh. — l'e ga kuni bogat mož. misli, da ima medvedji kožuh ter je zelo srečen. Dejan-1 ski pa je to kožuh kitajske koze j in polovica medvedjih kožuhov, katere se proda, obstaja in prihaja od kitajskih koz.
—	Zapazili >te brez dvoma, flr. j je tukaj v Lipskem na milijone | zajčjih kož. Prihajajo iz vseh delov sveta in tudi Avstralija jih* dosti dobavlja. Še nikdar pa niste culi. da 1)1 kdo nosil zajčji kožuh. To je prepoceni. Ljudje nočejo nositi cenene kožuhovine in vsled tega moramo te zajčje kože. izpremeniti v kožuhovino druge vrste.
—	Kam gre večina te kožuhovine ?
—	V London in New York. P::-^iz je bil dober kupec, a vse. ka:-prihaja iz Nemčije ali pride preko Nemčije, je sedaj v Parizu prepovedano. Razlike pa ni nobene, kajti kožuhovina iz Lipskega pri de v Pariz preko Londona.
I ZA SLABO PREBAVO g
pomanjkanje teka ter 1 sploSno oslabelost,	i
vzemite	gj
SEVERA'S I BALZOL.
SploSna tonika za moške 1 ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s _ svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cm 80 in 86 centov.
VprafajU svojega lekarnarja.
Peter Zgaga
Postava je postava, in postavo je trejia spoštovati. Nesrečna je pa tista dežela, v kateri se postave do pičiee izpolnujejo.
Kmalu bi se bil pripetil slučaj, ki bi bil nadvse značilen in brez primere v moderni zgodovini.
Kot znano, je poslala amerišk« vojaška oblast tri zrakoplovce na polet krog sveta. Borili so se z ogromnimi težkočami. preleteli su Pacifik, Japonsko. Kitajsko, Indijo. Perzijo, Balkan. Srednjo Evropo. Anglijo ter se sedaj nahajajo na Islandiji.
V primeri z napravljeno potjo jih loči od Amerike le dobršen skok. Mtdpotoma naj bi se vstavili na Grenlandiji, kjer pa ni nobenega pripravljalnega izkreeva« ! "sča.
Vojni department se je zbal za življenje drznih zrakaplovcev ter sklenil prepotovati nadaljni polet. Končno se je pa premislil, ;n zrakoplove! bodo najbrže danes nadaljevali polet.
Pa vzemimo, da bi vojaška o-blast ne dala tozadevnega dovoljenja in da bi zrakoplove! nadaljevali brez dovoljenja polet in bi se jim polet posrečil.
Ob prihodu v Ameriko bi bili navdušeno sprejeti. Navdušenje bi bilo opravičeno, ker bi bili dost-j T_rli nekaj, česar ni doslej dosegel ;e noben človek na svetu.
Brez dvoma bi jih pa tudi zc čakala na letalnem polju vojaška patrulja, ki bi jih odvedla v z.v por. ker se niso pokorili arm a nemu povelju.
★
Švicarska vlada je prepovedala ruskim podanikom vstop v dežHo.
Izjavila je. da bo vsak Rib. ki ho prišel v Švico, nasilno izgnan.
Kusoni iti boljševikom je to č:--to vseeno in si ne bodo vsled te prepovedi delali sivih las.
Boljševikom popolnoma i je. da se je Lenin v Švici politično izšolal in da mu .i«' dovolila švicarska vlada dovolj svobode.1 sredstev in časa. <la se je politično udejstvil in postal nenadomestljiv vodja ruskih boljševikov.
Boljseviki morajo biti švicarski
vladi večno hvaležni, ★
Neki ameriški sodnik je rekel, da so Amerikanci najbolj brozpo-' staven narod na svetu.
Amerikanci ne odnehajo ]>re.l. dokler niso v vseh ozirih ''naj-i bolj".
j Amerikanci so najbolj bogati, j najbol j napredni, najbolj zmožni, j Ali jim more kdo zameriti, ee so tudi najbolj nepostavni. I	*
j Z amendment i k ameriški ustavi je čudna reč.
Le oglejmo si osemnajsti in devetnajsti amendment.
Osemnajsti amendment je vzel pijačo iz ameriške politike ter jo poveril ameriškemu domu.
Devetnajsti amendment je pn vzel ženo iz ameriškega doma ter jo poveril politiki.
Kdo si je na boljšem oziroma na slabšem: ameriški dom ali
ameriška politika ?
★
X>ki sodnik v Lousiani je prisodil dvema ženskama po deset dolarjev kazni, ker sta hodili r hlačah po ulici.
— Maščevanje je sladko — si je najbrže mislil sodnik. — Ke>-svoje babe. ki nosi doma hlače, nr morem kaznovati, bom pa ti dvt* ženski.
•k
Nihče bi se svoje službe tako hitro ne naveličal kot bi se je Stjepan Radič, ako bi postal predsednik hrvatske republike.
^jjfi Grozdje!
Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in droge podatke name, predno naroču-jete od tujcev. Naslovite:
A. J. TERBOVEC
2231 Chestnut St., San Francisco, ■ Cadif. !■■ ■ ■■ ■ ...... ■ '
/^crnČER^s. H OSKRBA MATEHNSTOM
^OTRO^EGA ZDRAm J|
<b iiMi«L<a[> W Br a/T °ibk h tu m*i 11«» m t
|«nfW> |» whip ULtl mm mritelm
JW^ M«I irth Zate ••
UTrl ■»<■ mliM prh« flLM MipdMNhp^Mx Wjm
ČLANEK 85.
Od 18. do 24. meseca — štirje 1 di na dan.
Ob T. zjnraj.—Koruzni. ovseniB I»senir-ui r.\trub. (k*> zatiraj navedf« Servirajte z lulekoiu ali pa s sunB maslom in soljo. Po eno uieliko kull jajce vsaka »Iva ali tri dni. Včasih I sekano kokošje mesu na kruhu. (1 mleka. Otrolmi piškoti in surovo nJ a 1 i na star kruh in surovo maslo.
ol» '.t. zjutraj.—Sok ene oranže. I
Ob 11. jutraj.—Suho poveje il zdrobljeno ali pa nastrgano. Sreel njeeje. zarebrnfee. fino razsekano. I koš. špinaPa. glaviee špnrdjev — I cejeni paradižniki, dobro knhano I renje- zmečkana karfijola. Pečenol bol kil ali kuhana jabolka. Suh krul surovo maslo Po lil. nieseeu ])(i krompir in dobro kuhan strm-ji I
! Žol.	.1
Ob .">. pojioldne.—Kokošja, ffovojal [ janjet-jii jnlia z rižom ali starim fl h oni. zilrobljenim v juho. Pudind koruzneira škroba ali navadnega ter kuhane eeSplje. Piškoti iz otrJ i ter surovo maslo ali pa star krul surovim nmslom.
Ob r, z vere r.— Pšenu-ni zdrob. i nična smetana, kuhana po dve url. Dajte rno do tr«-li velikih žlie 7. r kom ali pa s surovini maslom in s<; i <~ašo mleka, prejief-enea ali ]>a star kruha s surovini' maslom.
i Pripoinha. «Mr«'k sme dobiti t<d prvih sedmih let svoje starosti le lo mesa. Itazcntega se sme d:iti otr
*	meseno dijeto le po enkrat na dati
•	sicer zelo malo. »"e vključuje dijeta ^ato hrano, ki vsebuje dosti protei kot jih imajo napriiner jajea, prrah,
1 ribe. se lahko meso izloei- razen - vam zdravnik priporoči.	j
t
Čitajte
le članke vsak teden ska ter jih obranite za poznejšo uporabil
j Stoletni starček na p3tu okB I	sveta.
Popotniki, ki se odpravijo ■ dolgo pot okoli sveta, so navatl mladi in krepki ljudje, ki lalH prenesejo vse težave in napH dolgega potovanja. Y zadnji času j>a se je je pojavil 95-lefl starček, ki je stavil, da bo v fl ločenem roku peš prepotoval svet. Starček je te dni stavo A bil. Pogumni potnik je doma« Anglije in se imenuje John Pred 22 leti je sprejel stavo z fl kim angleškim lordom za 3CH funtov šterlingov. da bo v 21 lefl peš prepotoval 316.000 anglešlH milj. kolikor pač znaša pot I kopnem okoli sveta. Po preteB dvajsetih letih in treh mesecev™ je starček vrnil v svojo domovino, kjer je prejel ob 1 j ulj en o nagrado. Starček pripoveduje, da je na svojem potovanju doživel mnogo anekdot. Slučaj je celo hotel, da bi kmalu postal promeni minister v neki državici v centralni Ameriki. Tam .so se ministrstva menjala skoraj vsak dan. K-o se je vrnil v Atvglijo. bi ga pa kmalu že prvi dan zadela težka nesreča. Neki motociklist je za v ožil v starčka, in ga podrl na tla. "Ko bi vsi potovali peš kakor jaz, bi se nikomur ne moglo nič hudega pripetiti". — je rekel prisotnim, ko so ga dvignili in mu osnažili pr.LŠno obleko. Morda bo usoda pogumnemu starčku naklonila še nekaj let mirnega in srečnega življenja !
SLOVENSKI KONTRAKTOR —
se prpor«K-a rojakom v Miners Milit, H s1" nover, Luzerne, Duryea In Forest City^
Pa. za napravo novih hi5 in popravila. _
PlSite na —
RUDOLF MIHELICH 64 Mines Rd.,	Miners Mills. Pa.
Belphone: 6918 R. W. B.
ŽENITNA PONTOBA.
Mladenič star 35 let se hočem seznaniti s Slovenko ali kako drugo Slovanko okrog 20 let štaro. Jaz sem Bolgar in imam stalno delo. Katero veseli in ima resno voljo, naj mi piše in pošlje slikoj Alex Ivanoff, Gregson PrinlB Butte, Mont.	M
GLAS NARODA, 14. ATO. 1924.
Glasil® Jugoslovanske
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota*
Katoliške Jednote
Ihkorporirana leta 1901.
Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, »33 E. 1S5 St.. Cleveland, O. Ptodpredaednfk: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 1 Tajnik: JOSEPH I'ISHLER. Ely. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely. Minn. I Blagajnik neizplačanih ymrtnin: JOHN' MOVERN, 412 — 12th Ave, Eaat. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V GRAHEK. 303 American State Bank Bldg, 600 Grant Street at
Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZRASNIK. Room 206 Bakenell BIdg. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. III. I FRANK SKH-ABEC, 4S22 Washington Strc-et, Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNIK, Box 4t>0. Ely, Minn. I GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson BIdg. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Združevalni odbor:
V AI. EX TIN* riRC. 760 London Road. X. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 383 Tark Street, Milwaukee. Wis. JOkJIP STERLE, 404 E. Mesa Avntuc. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 528 Market Street, Waukegan, III.
.--Jedn itino uradno gladilo; "Glas Naroda".	-
Vse stvari tikajoče se uratdnih t:dev kakor tudi denarne poSiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po&ila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem -novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati flan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovi'ev novih društev se pa obrnite na gl tajnika. Novo druStvo se lahko v: tanovi z 8 člani ali Članicami.
Nekoliko o združenju.
| Ni bil moj namen več pisati o
■	združenju, ali moram, ker se .,-e
■	precej članov J. S. K. J. zaletelo I v mene, od kar sem dal dopis v
■	Glasilo. Cenjeni člani, ni treba rni-I sliti, da sem jaz za združenje za-I to. ker sem morebiti radikalec ali I boljševik. Ne, jaz sem za združe-I nje samo zato, ker samo v zdrii-
I ženju vidim boljšo bodočnost za . I člane in članice J. S. K. J.
rita! sem skoraj vse dopise zrt ali proti združenju in vidim, da je večina dopisovalcev proti zdru ženju zato. ker ni glasilo S. N. N. J. katoliško!
Mogoče je še nekaj članov .7. S. K. .T., kateri ne vedo. da je l S. N. P. Jednota napredovala v I članstvu odraslega in mladinske-I ga oddelka v zadnjih par letih I več, kot vse druge Jednote ali I Zvezo; In potem se mi bojimo I združiti se s tako Jednoto?
Jaz mislim da ne. Mi bi morali biti veseli, ker z združenjem bo-' mo postali člani ene največje in napredne Jednote v Ameriki. Nekateri pišejo, zakaj bi se združili, saj smo lahko sami in lepo na-j predujemo. Člani J. S. K. J., po-! glejte malo nazaj in videli boste da ne napredujemo kakor bi mogli in /.akaj * Zato, ker nas je preveč, mislim preveč Jed not in Zvez in ker ni priseljencev.
Lahko je bilo pred svetovno vojno, ko so prihajali in odhajali priseljenci kakor se jim je ljubilo, ali sedaj je drugače, k»# so se vrata zaprla in ko je borih sedem ali osem sto Slovencev, 111-
vatov in Srbov pripuščenih v Zdr. države ameriške. Biili so časi, ko je prišel Slovenec v Ameriko m pristopil v društvo v svoji najboljši dobi ali starosti, plačeval asesmente od dveh do deset let in potem pobral svoj suit case in z Bogom v staro domovino, ne da bi zahteval svoje zavarovalnine. Koliko je nas sedaj v tej deželi, da bomo šli v staro domovino'. Po mojem mnenju niti dva odstotka. Vsi drugi bomo zqjjtevali svojo zavarovalnino oziroma jo bodo drugi zahtevali! Po mojem mnenju je boljše, ako se združr-nio in nas bode več skupaj. D»-lali bomo vsi za eno Jednoto in ne za deset. Lahko bomo rekli n;. š:m sinovom in hčeram, da je naša Jednota sigurna in da se jins ni treba bati, da bi prepadla. Ivo bodo naši sinovi in hčere pristo pal i k našim društvom in ne k amerikanskim Life Insurance al-' društvom, bomo lahko rekli, ti? >mo solventni in da se ne bojimo da bi propadli.
Zato apeliram na vse Slovane po Združenih državah, da bi delovali na to. da bi se združili vs: v eno veliko Jednoto. Ni se trt-ha bati nobene reči. samo delujte naprej in vaš cilj naj bo združenje.
Pozdrav vsem članom J. S. K
Jednote!
Anton Ivochevar,
član dr. št. 42. Pueblo, Colo.
P. S. Nasvidenje na priliodnj konvenciji JSKJ.!
Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J.
Pazljivo čitam Izjave, katere podajajo v javnost posamezna društva kakor tudi posamezni člani.
Zavoljo tega sem se tudi jaz namenil, da podam svoje mnenje. Ako član čita jednotina pravila, točko za točko in konča čitanjv pravil, ne more drugega reči, kot da so pravila inajboljše sestavljena. V resnici so, pa le toliko časa, dokler jih ni treba uporabljati. Kadar se pa kaj pripeti, da bi jih član ali društvo rabilo v kaki zadregi, se pa izkaže, da so pomanjkljiva. Te pomanjkljivosti pravil ni nikomur šteti v zlo. Nihče ne more vedeti vnaprej, kaj se bo še pripetilo.
Toliko se pa lahko izboljšajo, da se jih popravi oziroma jim kaj doda. Ena pomanjkljivost v naših jednotinih pravilih je, ko prav nič ne določajo, ali ima društveni predsednik pravico voliti ali nt. Moj namen ni, da bi kateremu pravice jemal, ampak želel bi. da bi bila jednotina pravila jasna v tej zadevi. S tem bi se preprečil;.-vsak nesporazum pri društvih, ka-kateri bi lahko nastal zaradi pomanjkljivosti pravil.
Kot je meni znano, ni še dose-daj še noben društveni predsednik nikdar volil, bodisi javno ali lajno. Ali slučaj se je pa zgodil,
ravno pri našem društvu sv. Ste lana, št. 26 JSKJ. v Pittsburgh Pa. To pomanjkljivost naših pr?. vil je izrabil naš društveni preti sednik pri vol it vi za društvenega delegata XII. redne konvencije JSKJ. in je on ravno tako voli kot vsak drugi član.
Zavoljo tega priporočam, da b slavni delegat je to vpoštevali it postavili novo točko v jednotiiu pravila. ki bi bila popolnoma ja^ na glede volitev.
Po mojem mnenju naj bi se dc dala v člen XXVIII. takoj po^ točko 2. in sicer:
3. Predsednik krajevnega dru štva nima pravice voliti bodis pri javnih ali tajnih volitvah dru štvenih uradnikov ali pri drugil društvenih volitvah. Pravico pr ima voliti pri splošnem glasova njiL ki je razpisano od glavnegr urada J. S. K. J.
S tem bi se preprečilo, da bi se še kaj enakega pripetilo, pri ka kem drugem društvu, kakor se jr pri sv. Štefanu, št. 26 J. S. K. J
Čitam tudi, kako so nekater1 nasprotni, da trgovci ne bi smel: biti v glavnem urada. Tudi jaz sem bil enkrat tesmu jako nasproten. Ko sem pa i?ain to mastno službo okusil, sem pa prišel do prepričanja, da sem bil v Veliki zmoti. Prepričal sem se, da ravno
trgoveS ima več časa in manj izgube, kot pa navaden delavec. Trgovec lahko več zastonj napravi kot pa delavec, ker ima več časa zato.
Stvar je pa tudi ta. da smo enakopravni člani vsi. bodi si delavec ali trgovec. Vsak enakopraven član pa ima pravico voljen biti. Ako ima ali je v taki trgovini, d;: bi lahko našo Jednoto izkoriščal, se ga pa enostavno ne voli. saj toliko previdnosti in razsodbe vendar med navzočimi delegati?
Vseeno je. ali je delavec ali tr-»ovec v glavnem uradu, pravično in natančno mora eden ali drugi svoje delo izpolnjevati. Ako se pa izkaže, da ni pravičen ali točen, alt da svoje dolžnosti zanemarja, je pa naša dolžnost, da zahtevamo od ostalih gl. uradnikov* da ga takoj odstranijo in s splošnim glasovanjem drugega na njegovo mesto izvolijo, ako nima svojega namestnika.
Nisem trgovec, da bi se zato potegoval, r#ipak sem navaden delavec. Vse za pravico in poštenost. to je moje geslo.
Kar se pa tiče spalnih vozov, ki nekatere tako v oči bodejo, bi pa želel, da bi vsi tisti, ki so proti, napravili daljše potovanje, da bi proiiiišli sami. kako se človek izmuči. ako nima <?vo.iega počitka. Ako človek nima počitka, ni zmožen. da bi pravilno in natančno svoje delo izpolnil. Jednotino delo zahteva, da mora imeti človek trezno glavo in zbran razum ako hoče pravilno svoje delo izvršiti. Zavoljo tega mora imeti počitek. Ako'. pa vam je vseeno, če je delo površno ali zanemarjeno, potem ie vzemite počitek osebam, katere so .določene za tako važno de-.o. Posledice, katere bi lahko nastale zaradi površnosti, pa sami _->ebi pripišite.
Stvar je pa tudi ta, da vsak potovalec napravi na dan 24 ur, dobi pa samo za S ur dnevnice. Torej se mora 16 ur brezplačno mučiti in svoje živce habiti. Kako fina previdnost!
Ako bi bil kak prebrisan delegat, bi naredil dnevno samo S-ur-no potovanje, ostalo pa bi si vzel za počitek. Kdo bi mu mogel kaj nasprotovati ■ Jaz mislim, da nobeden, ker on bi svoje S-urno delo napravil. Kdo bi imel škodo? oškodovan kot Jednota?
To se seveda tiče delegatov, prihajajočih od daleč.
V slučaju, da bi se spalni voz ne plačalo, bi pri prihodnji XIII. redili konvenciji, ne bilo niti enega oddaljenega delegata navzočega. Ako bi se pa hotelo, da bi st tudi oddaljeni udeležili, se mora dnevnice povišati. Dnevnie se pa ne more povišati samo enim. ampak vsem, in kdo bo zopet drugi oškodova nkot Jednota?
Zavoljo tega naj ostane tako. kakor je dosedaj, in Jednota bo najmanj oškodovana.
Kar se pa tiče združenja J. S. K. J. s S. N. P. J. pa izprevidim. la na ta način kot se sedaj za to združenje deluje, se ne bo nikdar :zvršilo, ker se sploh tudi ne mo *-e. Znano je vsakemu, da je naša T. S. K. J. že dve združevalni pogodbi izdala, ali niti ena ni bila Se vpoštevana od strani S. N. P. T. S tem se je izkazalo, da S. N P. J. ni za pravično in pošteno združenje z našo J. S. K. J., am nak samo jo hoče podjarmiti, ka kor se je že izkazalo s sv. Bat-baro in Delavsko Zvezo. Ravno tako bi se godilo našim članom J. S. K. J.
Ako bi S. N. P. J. ne pričakovala dobička od priklopitve J. S K. J. ne bi bila tako delavna za prikloprtev. Kako hitro pa ima ^den dobiček, ima drugi gotovo :zgubo, ker brez izgube ni dobička.
Zavoljo tega bi priporočal slavni XII. redni konvenciji, da na;-Dapolnoma prekine vsako še na daljno delovanje za združenje Ker edina naša J. S. K. J. je svobodna demokratska Jednota, kaf pa drage niso.
Po primimo se podvojenega dela za povzdigo in napredek J. 8. K. J. in doseglo se bo najvišji napredek za povečanje naše organizacije. Zakaj ne bi bili mi tako delavni za našo J. S. K. J., kakor je S. N. P. J., ki deluje z vsemi močmi za svoje povečanje. Izreči ji moramo največjo pohvalo v tem delovanju. Zakaj bi ne naša Jednota ne začela delovati nato, da bi kako drugo Jednoto ali Zvezo pridobila za priklopitev k naši J. S. K. -T. Ali ne bi bilo to umestilo za našo organizacijo ?
Pričakujem, da me bo kdo fino zafrknil. ali ne ustrašim se tega. Od mladih let sem bil za svobodo in pravico, in bom tudi deloval do zadnjega. Ker ima naša J. S. j K. J. svobodo in pravo demokra-l cijo. nočem, da bi to izgubila, kar se dandanes najtežje pridobi. Deloval bom. tla se kaj tak^a ne bo zgodilo.
Zavoljo tegn. cenjeni delegatje in dclegatinje J. S. K. J. pazite, da ne odvzamete svobode in demokracije članstvu J. S. K. -T. na X1L redni konvenciji J. S. K. .1.. ampak da jo ohranite in ako je mogoče še bolj izpopolnite kot Jo sedaj. Jednota bo napredovala, da ji ne bo treba nikdar misliti na kako priklopitev h drugi Jed-'noti.
Naj zadostuje za enkrat, ako pa bo potrebno, se bom pa še ka.i več oglasil.
Z bratskim pozdravom članstva -T. S. K. -J.!
Ivan Varoga, član dr. sv. Štefana, št. 26. JSKJ.
Braddock, Pa.
Clen I.. točka 1. naj ostane kakor je, ako se ne združimo. V .slučaju .da se združimo, naj se imenuje cela organizacija Jugoslovanska Delavska Podporna Zveza. Kot izprevidim iz različnih dopisovanj*. tega še tako hitro ne bo. V prvi vrsti gre krivda vsem glavnim uradnikov vseh slovenskih jednot, ker za to ne delujejo. Drugi vzrok je pa. ker so eni preveč rdeči, drugi pa preveč pobožni. Na tak način bo težko priti do združitve.
Člen [V., točka 3. G-lavni uradniki naj se volijo potom splošnega glasovanja in naj nastopijo j s 1. januarjem za dobo štirih let. i Noben uradnik pa ne more biti voljen več kakor za dva obroka. Lahko je ponovno izvoljen čez 4 . leta, ne pa več.
Člen VI. Ta člen naj se briše popolnoma, kajti konvencij nam ni potreba, ker kakor se vidi rt dopisov, večina njih pohvali dosedanja pravila.
Ako ni katera točka dobra, se jo popravi s splošnim glasova i njem.
Člen IV. Izvrševalni odbor sestoji iz glavnega predsednika, podpredsednika, glavnega tajnika, glavnega II. tajnika itd.
Člen XII. Plače naj ostanejo pri starem izvzemši glavnega tajnika. Njemu naj se vzame 50 dolar jester se da tistih $50.00 drugemu tajniku in temu k tej svoti še doda da bo imel $150.00 mesečno ter naj dela skupno z glavnim taj-'niikom v jednotinem uradu.
Doda naj se opomba: V slučaju, da se znižajo plače drugim različnim delavcem in se poceni hrana n stanovanje se tudi vsem uradnikom sorazmerno odvzame.
Vrhovni zdravnik je dosedaj upravičen do 25c od vsake prošnje za sprejem ali za zvišanju zavarovalnine ter 25 centov od vsake bolniške nakaznice. Njemu aaj se da primerna svota mesečno.
Člen XIII. naj se zbriše, ker pomočnika ne bo treba ako se izvoli IT. gl. tajnika.
&t. 1. jZdruževalni odbor naj ne odpade. Zadevo se naj poveri gl. »dboriL Gl. odborniki si lahko izvolijo štiri može za slučaj, da pride še katerikrat razpravljanje za združitev, kaT bo gotovo še prišlo prej ali slej.
Člen YXTX. Št. 1. Za člana Jedaote se sprejme vsaka oseba
M.	■ I M ■ !■ ■ J II ■ M	IIm
od 16. do 45. leta za $1.00. $2.00 in $3.00 dnevno bolniške podpore, od 45. do 55. leta pa samo za $1.00 bolniške podpore in $250.00 smrtnine.
Za Mladinski oddelek naj bi se izplačalo tem članom kadar se stari 21 let .primerno svoto in k temu naj se pripiše primeren ases-ment. Recimo, da bi dali $500.00 ali $1000.00. Ako to naredimo, bomo lahko rekli mirne ve*t.i. tla smo pomagali in nekaj storili za našo mladino. Dozdaj pa nismo še nič. Ako se to zgodi, bomo zagotovo tudi obdržali mladino v nasi Jednoti. kakor je pa zdaj. je pa ne bomo. Dokler starši žive, je dobro, potem pa Goodbye, mla-
Idina.
Clen XXXV. Vsak član se lahko zavaruje za 1, 2. 3 dolarje bolniško podpore dnevno tlo 45. leta. od 45. do 55. pa za en dolar. Št v. 2, člen 35. naj ostane pri starem.
Odpravnina naj odpade. K temu se pa doda: vsak član po 18. me-ecih dobiva $20.00 mesečno, dokler ozdravi ali umrje.
Kateri vzame odpravnino, listih tristo kmalu porabi in potem pa ostane v milost in nemilost drugim.
To podporo se izplačuje iz onemoglega sklada.
Dosedaj plačuje vsak član m Članica po 2c mesečno, zanaprej naj bi plačal po 5c mesečno. Ako bi ne mogli shajati, naj se še lc naloži.
( len 37. Operacije so zadosti vi^ok". Prklejalo pa na j bi se k operacijam še stroške X-Ray. ker stanejo od $25.00 do $50.00.
Glasilo naj ostane Glas Naroda.
Toliko naj zadostuje, bo pa še kateri kaj boljšega povedal.
Predno končani, prosim in pozivam člane in članice društva sv. Alojzija, da se udeleže prihodnj seje. katera se vrši 17. avgusta. Pričetek ob 2. uri popoldne. Dajte delegatu vaše nasvete. Morda imate boljše, negro jih ima on.
S tem pozdravljam vse člane m članice društva sv. Alojzija, št. 31 v Braddock, Pa.
Udani
J. A. Germ.
Reading, Pa.
Približuje se čas, ko se bo o tvorila dvanajsta redna konvencija, in članstvo se oglaša posamezno in društva se oglašajo.
V glasilu z dne 31. julija sem : eital nasvete bratskega društva JSKJ. Društvo priporoča, da se premenijo nekatere točke v pravi, lih. Priporoča se, da zanaprej naj bi plačala Jednota delegaciji k vožnje stroške, dnevnice pa naj Jbi rplačaBO vsako dn^štvd t^anio svojemu zastopniku. Menda je takih več članov, ki se ne bodo strinjali s to točko, kajti druge organizacije. katere niso imele dosedaj v pravilih, da bi st vse, to j« dnevnice in vožnje stroške plačak delegatom iz skupne blaga jne, bo-[ do skušale to vpeljati. Upam, da tudi mi bomo šli nazaj na on<o sta-i ro pot, kot smo že enkrat bili. Nadalje se govori, da ne bo Jednio. ta mogla izhajati z upravnim skladom kot ga imamo sedaj. Moje mnenje pa je, da kakor smo do sedaj obvlaidali vse izdatke, mislim da jih bodemo tudi zanaprej. Priporočljivo bi pa bilo, da se plača delegatom in glavnim uradnikom po $7. dnevnic mesto $8.— Razvidno je, da se pri naši Jednoti najdražje dnevnice.
Nadalje se svetuje, da bi se predelala točka v sedanjih pravilih, ki veleva, da več kot dva delegata nesme poslati na konvencijo nobeno društvo, pa naj- šteje kolikor hoče Članstva. Po mojem mnenju, in tudi mislim, da so drugi tega mnenja, zadostujeta povsem dva delegata od enega društva, ker vemo, da kan* bo eden delegat predlagal, mu ne bo dragi tega izpodbijal. Delegata, ki gresta po dva od enega draatvo poročata eno in
isto stvar. Večkrat poroča le eden, drugi pa pritrdi. Da bi se pa dva društva združila, da si izvolita enega delegata, zopet ni prav. Mnogo je društev tako oddaljenih tako da je izvolitev delegata jako otežkočena. Pa še druga težkoča: če je pri enem društvu 12 članov, in pri drugem 15, bo gotovo izvoljen član večjega društva. Šibkejše društvo bi le pomagalo močnejšemu dnKttm do zastopstvo na konvenciji.	se mene tiče, mi je vseeno, če tudi bi spadal k majhnemu društvu, toda, mnogi bi se počutili nekako ponižane, če bi vseskoz propadli kandidatje manj šili društev. Toraj po mojem mnenju bi zadostovalo Ie enega delegata od vsakega društva. Malim pa naj bi se znižalo število. . Ako šteje 20 članov bi lahko poslalo enega delegata. Kajti potem šele zamoremo vpoštevati ge^lo: "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE". — Vzemimo primero. Tam kjer je veliko število Slovencev., je društvo veliko, in obratno, je majhno. Za prospeh društev pa vsi agit.iramo, in v kra jih, kjer je le maltf število naših rojakov, je pa pot bolj trnjeva za agitacijo kot pa v velikih naselbinah.- Tudi plača vsak član eutak delež za stroške konvencije. Res je, da so od manjših društev nižji prispevki oziroma dohodki kot -od velikih, zato pa smo menda bratje, ki smo si vzeli načelo: Vsi za enega eden za vse Nadalje, ?e mi naj oprosti, ako sem se izpodtaknil kot posameznik \ bratsko društvo, kajti s tem, kai sem navedel, se bo tudi večina j menoj strinjala.
Konečno pozdravljam članstve JSKJ.
John Pezdirc, tajnik dr. 61, Reading, Pa.
Zanimanje za 12. redno konvencijo JSKJ. je postalo zelo živahno. Društva kot posamezni člani se vedno v večjem številu oglašajo. Nekateri kritizirajo, drugi priporočajo.
Opazil sem že več priporočil za zvišanje različnih podpor, nobeden pa še ni priporočal zvišanja . mesečnih asesraentov. Gotovo je l|težko priporočati kaj takega."To-i da cenjeni sobratje in sosestre. ra Jčunati moramo na to že sedaj.
LjAko bomo zvišali podpore, bomc l • t
.tudi prisiljeni zvišati mesečne j asesmente, ker vedno jnoramc j imeti to pred seboj. Ako hočemo J vzeti iz blagajne, moramo preje j notri vložiti. Zatorej je dolžnost društvenih odbornikov oziroma - delegatov, da to stvar raztolina ■ čijo članstvu na sejah meseca av "'gusta. Največ nezadovoljnosti na stane med članstvom, ako se zvi
k I	y
šajo mesečni asesmenti na konvenciji. Zatorej je velike važnosti, da je članstvo na jasnem, da ne pride po konvenciji do nepotrebnega prerekanja pri društvih
Neki član iz Chicage ima ze!o v želodcu glavnega predsednika. ' Smelo trdim, da kar se tiče poslovanja glavnega predsednika, je v ' resnici popolnoma zadovoljno, o čemur se omenjeni sobrat lahko prepriča od nadzornega odbora . JSKJ. Da pa ima tudi naš pred-. sednik napake, je gotovo, ker tu-. di jaz ali sobrat iz Chicage nisva brez njih.
Sobrat Vider je tudi nekaj omenil predsednika porotnega odbora, da bi bil lahko prihranil nekaj stroškov JSKJ. z zadevo v "West Virginiji. Meni kot porotniku je , to cisto neznano. Omenjeni naj stvar bolj jasno pove, da bomo razumeli.
Pozdrav članom in članicam Jugoslov. Kat. Jednote.
G. J. Porenta.
Ljudje ne zahtevajo toliko enakosti kot prilike, da izkoriščajo svoje boljše stoječe sodobnike.
Naznanila.
-
Članstvo dr. sv. Alojzija, št. 6 JSKJ. se opozarja, da se polno-številno udeleže prihodnje mesečne seje, to je 17. augusta ob 1. i uri popoldan v mali dvorani S. N. Doma.
I Ker je to zadnja seja pred kon-! vene i jo. se j>rosi vse člane, člani-j ee. kateri imajo kake nasvete in 'priporočila, za izboljšanje pravil | JSKJ.. da gotovo poročajo o pra-| vem času. kajti poznejša navodila se ne bodo v pošte vala. Saj že pregovor pravi, da po toči zvoniti, je , prepozno.
j Toliko v naznanje! j	John Kumse, tajnik.
i Članom in članicam društva Vitezi Sv. Jurja, št. 49 v Kansas City, Kansas, se naznanja, da se , udeleže prihodnje seje, katera se j bo vršila 17. augusta v navadnih i prostorih. Zaradi neudeležbe se vsak član in članica kaznuje s kaznijo, določeno na zadnji seji. Izvzeti so samo bolniki, ■j Na dnevnem redu imamo veli-i ko. o čemur nismo zamogli skh»-• pati pri zadnji seji zaradi male : udeležbe; ako na sbo več skupaj, . več se bo sklenilo glede skupne-l ga članstva. Torej, pridite vsi! ij Opozarjam pa vse tiste člane L in članice, kateri so zaostali s svo-i jimi doneski, da to na prihodnji 'seji poravnajo.
J Posebno pa opozarjam tiste, ka-. teri imajo kazen zaradi neudelež-. be dvajseletletnice društvenega .'obstanka, dne 1. junija, da to kar | najhitreje poravnajo. Ako ne, jim I bom za tisti dolarček odvzel vso
I bolniško podporo v slučaju bolezni ali druge nesreče. Potem se pa pritožite na glavni urad. Nekateri J člani se protivijo temu in praw | jo, da kadar vsi drugi plačajo to kazen, bom tudi jaz. Večina je že plačala to kazen, samo še par jo trmoglavih.
Posebno so pa nekatere članice brihtne v tem oziru. Pravijo: Jaz , nisem za podporo pri Jednoti, jaz ne bom plačala. Cenjene članice, L društvo je obhajalo dvajsetletnico in v ta namen je določilo kazen enega dolarčka zaradi neude-iležbe. Naša Jednota nima nič o-pravka. kar društvo sklene za dru-■ štveno blagajno, ako ste pri Jed-. noti za podporo ali ne. Društvo i vas za tako kazen lahko suspen-( dira. V to svrho vam priporočam, da prečiitate društvena in i > *
jednotina pravila, potem bost© bolj na jasnem. 1 j K sklepu tega naznanila, vas ;ivse članice in člane prosim, da 'vpoštevate to naznanilo, ker pro-jsil vas ne bom, kakor da bi šlo r moj žep, ampak bom vzel pero, (tinto in papir ter naznanil glav-"jnemu uradu: ta in ta ter on je ' suspendiran iz našega društva.
S sobratskim pozdravom, Vam . udani
Marko GuŠtin, tajnik.
'
Cleveland, Ohio.
Tem potom se vabijo vsi člani in vse članice društva sv. Janeza . Krstnika št. 37 JSKJ.. da se go-' tovo udeleže redne mesečne seje, 1 ki se bo vršila v nedeljo 17. avgusta v navadnih prostorih.
Na dnevnem redu bo veliko zelo važnih točk in potrebno je, da se rešijo, če le mogoče, ker to je zadnja seja pred 12. redno konvencijo JSKJ. Dolžnost vaša je, da če vam niso pravila povolji, je sedaj čas, da se pritožite, če bo mogoče, da jih konvencija popravi.
Posebno se pa vabijo še tisti, ki so dobili pisma, pa se niso zglasili pri tajniku do 10. tega meseca, da se bodo lahko zagovarjali, zakaj se niso zsglasili.
Upam. da pride vseh 445 članov in članic na sejo, da se vidimo, koliko nas je.
Z bratskim pozdravom
Frank Kaear, tajnik.
glas naroda; i4.aug. 1924.
Spremembe med društvi in Jednoto za mesec julij.
Društvo §t. Cirila in Metoda, štev. L Ely, Minn.
Pretopili: Frank Jer^he, 83, 24119. 1500. 36; Marth Tkalcich, 82. 24120. 1000. 42; Tonp Jakovitz, 07, 24121, 1000, 17. Zopet sprejet: Steve Straus, 93. 16591, 1000, 20.
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Mfam. Pristopil: John Alalovasich, 08, 24129, 1500, 16.
Društvo sv. Barbare, št. 3, La SaDe, HL Prestopil k društvu št. 124. La Salle, IU.: John Pohar, 75, 13083. 1000, 35.
Društvo Sv. Barbare, št. 5 Soudan, Minn.
Pristopil: Joseph Vaida, 99. 24171, 500. 26. ! mrl: Matt Ve^el, 78. 12197, 1000, 31.
Društvo sv. Aojzija, štev. 6, Lorain, Ohio. Pristopili: Josephine Pavlieh, 08, 24140. 1000, 16; John Horvat,
95,	21142. 1500. 29; Angela Horvat, 00, 24141, 1500, 24. Zopet sprejet: Rudolf Tom a ž in. 07, 23073. 500, 16. Umrla: Mary M. Kodelja, 08. 24061, 500, 16.
Premenil zavarovalnino iz $1000 na $1500: John Tomazich, 06, 21383, 1500. 16.
Društvo iv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Prestopila k društvu št. 141. San Francisco. Cal.: Margaret Mervieh, 8.103, 500, 32.
Prestopili k društvu št. 144, Detroit. Mich.: Michael Mairle, 77, 11968. 1000. 32; Anna Mairle, 77, 21291, 1000. 44: Jacoib Kau eic, 78, 18188. 1000, 37.
Društvo sv. Štefana, štev. 11, Omaha, Neb. Premcnila zavarovalnino iz ."^500 na $1000: Frances Kostelic, 06, 21903, 1000 17.
Društvo sv, Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Prestopil k društvu št. 31, Braddock. Pa.: Frank Simoncic. 98, 22270. 500. 24.
Suspendirani: .John Gazboda. 86. 20685. 500. 34; Frank Zaje, 88, 22162, 500. 34.
Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Zopet sprejeta: lJara .landrešoč, 19. 10085, 500, 28. Odstopila: Verona Mušnak, 93. 19065. 500. 24.
Društvo sv. Jožefa, št 14, Crockett, Cal Prestopili k društvu št. 141, San ^Vancisco. Cal.: John Clemens. 80. 1106. 1000. 22; Frank Orekar, 63, 10670. 1000. 45; John Lovrin, 6-3, 1808. 1000. 36: Matija Troja. 70. 12904. 1000, 40: Barbara Orektr, 87. 14340. 1000. 24; Marija Lavrin, 72, 8469. 500, 34; Marija Troja. 75. 13054. 500. 35.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 15. Pueblo. Celo. Umrla: Martin Gersich. 67. 9991. 1000. 41; Peter Pugel. 76. 1171, 1000, 26.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa.
Pristopil; Anton Černel. 87. 24135. 1500. 37.
Društvo sv. AlqjsUa *tev. 18, Rock Springs, Wyo.
Pristopil: Nick Uzeiac. 84. 24153. 1000. 40. Umrla: Katarina Benedieič. 79, 8646. 1000, 32.
Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo.
Pristopili: Mary Ambrozich. 84. 24125, 1000. 30; Joe Drobnik, '
96.	24126. 1000. 23.
Društvo sv. Jurija, štev. 22, So. Chicago, SOL
Pristopila: Mary Kobe. 08. 24139. 1000. 16.
Društvo sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, ISfiim.
Pristopila : Emily Petrovcic, 07. 24115, 1000, 17.
Društvo sv. Štefana, štev 26, Pittsburgh, Pa.
Frištopili: Peter Olenik. 97. 24149. 1000. 27.
Društvo Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo.
Pristopil: Frank Košek. 96. 24154, 1000. 29. Prestopil k društvu št. 109. Keewatin, Mirni.: Jakob Kumi> 73, 1«086. 1000. 40.
Prestopila k društvu št. 27. Diamondville, Wyo.: Frank Ilren. 95, 23031, 1500. 28: Frances Ilren. 03, 20066. 1000, IG. .Suspendiran : Joseph Marolt, 76. 20766, 500, 45.
Društvo sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa.
Pristopih: Frančiška Peršin. 86. 24156. 500, 33; Anna Špik, 08, 24155. 1000. 16.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Mfait,
Umrl: Rudolph Kcchevar. 83. 21140, 250. 38.
Društvo sv. Alojzija, štev. 81, Braddock, Pa.
Pristopil: Joseph Pelan. 96. 24143. 1000. 28.
Društvo sv. Barbara, štev. 33, Trestle, Pa.
Suspendirana: Jacob Cvetan. 76. 6S02. 1000. 31; Antonija Cvetan, 84, 9225, 500. 23.
Društvo Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Pa.
Zopet sprejet: Anton Zgone, 76. 4268, 1000. 29. Odstopil: Andrej Malovrh, 70, 2619. 1000. 34.
Društvo sv. Alojzija, štev 36. Conemaugh, Pa.
Pristopili: John Ton.ee, 08. 24151, 1500, 16; Jennie Zajec, 08. 24147. 500, 16; .Mary Kolar, 08. 24148, 500, 16; John Brezovec, 08. 24150, 1000, 16.
Premonila zavarovalnino iz $500 na $1000: Julia Kapler 05 20949. 1000, 18.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, Cleveland, O.
Pristopil: Vmeent Zupančič. 00. 24136. 1500, 24. Zopet sprejeti: Fiank Roje, 04. 23714, 1000, 20; Milan Žagar, . 85. 19913, 500. 33; Alojzij Sktibe, 89, 16434. 500, 24; Marija Petek. 32. 16230, 1000. 21.
Umrl Frank Leskovec, S4. 12295. 500. 25. • Prestopila k društvu št. 71. Tollimvood, Ohio; Anton Šega. 86, 7316. 1000, 21; Anton Kilšlan. 76, 15339, 1000, 36;
Suspendirani: Anton Brodnik. 95. 23465, 1000, 28- Marija Bo-lek. 89, 20065. 1000, 30; Anton Debeve, 89. 18282. 1000. 26; An±. Dol in ar, 07. 234(57. 500. 16; Joško Gahron. 93. 29079. 500. 29: Frank Ivane, 88, 20428, 1000, 32; John Intihar, 73, 12916, 500, 37; Ciril Jevc, 95, 16416. 1000, 18; Marija Jurgliž, 74, 9375, 500, 32; Mihael Kožar, S3. 1,3134, 1000, 27; Izidor Kranjc, 74, 19L91. 1000, 43; Jotott Lovšin. 78, 4414. 1000, 23; Katarina Lovšin, 79, 9396, 500, 27; Frank Marineič, 81. 3255. 1000. 24; Frank Podlipec, 67, 7904, 1000, 41; John Pekolj, 75. 13970. 1000. 35; John Plut. 77, 4023, 1000, 29; John Pritekelj. 70. 116S. 1000, 31; Marija Pritekelj, ,81, 8516. 500, 26; John F. Pcirko. 93. 21682. 1000, 28; Mary Perhavec, 82, 9411, 500. 24; Magdalena Sprajc, 74. 8243. 500, 32; Victor Sustarsic, 06, ,22839, 1C00. 17; Anton Vintar. 88. 19165. 300. 29; Anton Vogrig,
S8, 21836, 500, 34; Louis Stapar, 97, 22576, 1000, 26.
Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash.
Pristopili: Charles Faren-pohar. 08, 24160, 1500, 16; Marija .Capeta, 06. 24159, lOCO, 81; Johu Brozovich, 08, 24157, 1500, 16; »Chas. Klarieh. 08, 24158, 1500, 16.
Društvo sv. Mihaela Arh., štev. 40, Claridge, Pa.
j, Pristopil: Martin Žakel. Jr., 08, 24130, 500, 16.
PtoBtienil zavarovalnino k $500 na :1000: Frank Hrovatic 06 |24Q12, 1000, 1&.	,
Društvo sr. Jožefa, štev. O, Eaest Palestine, O.
Pristopila; Vincent Fink. Sr.. 88, 24131, 500, 36; Vincent Fink, Jr., 08, 24132, 500, 16.
Umrl: Frank Hotak, 04. 23261, 500. 19.
Društvo sr. Alojsija, štev. 43, E. Helena, Mani.
Pristopil: Steve Čacich, 89. 24137, 500, 36.
Prestopil k društvu št. 142, Anaconda, Mont., Martin Mravi-nac, 88, 22571, 1000, 35.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio.
Prestopila k društvu št. 103, Collinwood. Ohio: Josepjhine Zu-paicic, 02, 20045, 500, 17.
Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Lad. Pristopila: Kristijan Vidrik, 82, 24133, 500, 42; Joseph Kuk-rnan, 08. 24133, 500. 16.	'
Suspendiran: Joseph Zaitz. 85, 3875. 500, 20.
Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, H. Y. Pristopil: Ignacij Hude, 84, 24161, 1000, 41.
Društvo sv. Jožefa, štev. 53, Little Tails, N. T. Pristopila: Jennie Cankar, 84. 24127, 1000, 40.
Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Pristopila: Rose Štipič, 95. 24133, 1000, 29.
Društvo sv. Alojsija štev. 57, Export, Pa. FremenHa zavarovalnino iz $1000 na $5C0: Helen Kogovšek. 00, 23853. 500. 24.
Društvo sv. Jurij a* štev. 61, Beading, Pa. Pristopila: Julia Kovalbušič. 85, 24122. 1000. 39.
Društvo sv. Florijana, štev. 64, So. Range, Mich. Prestopil k društvu št. 144. Detroit, Mich.: Peter Klobučar. 84, 10563, 1000, 24.
Suspendiran: Paul M. Lukavich. 02, 20082. 500. 17. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, Ohio. Zopet sprejet : John Velkavrh, 76, 17502. 1000. 37. Suspendirana: John Omrza. 03. 23551, 1000. 21; John Smrke. 89. 17646, 500. 25.
Društvo sv. Barbare, štev. 72, Taylor, Pa. Pristopila: EUa A. Kocbevar. 95. 24116. 500. 29.
Društvo sv. Jožefa, štev. 76, Oregon City, Oregon. Prestopil k društvu št. 141. San Francisco, Cal.: Felix Plre-prost, 78, 18488, 500. 38.
Društvo sv. Rešnega Telesa, štev. 77, Greenburg, Pa. Prestopila k drucvu št. 26. Pittsburgh. Pa.: Anton Koss, 76. 1876, 1000, 31; Jožefa Koss, 83, 1883, 500, 35.
Društvo sv. Barbare, št. 79,'Heilwood, Pa. Suspendiran: John Verbie, 80, 7731, 1000, 27.
Društvo sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, HI. Suspendiran: Martin Zelenšek. 93. 22880. 1000. 29.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82, Sheboygan, Wis. Pristopil John Mervar, Jr., 08, 24117, 500. 16. Umrl: John Koehevor. 79. 17143, 500. 32.
Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. Zopet sprejeta : Paula Krashovitz. 90. 18323. 1000. 25.
Društvo sv. Jožefa, it. 85, Aurora, MHm, Suspendirani: Mary Lozar, 78. 13822. 5C0. 31; Steve Vodopivee. 88. 11137, 1000. 21: John Kibar, 88. 12423, 1000, 21; John Tanko. !/2, 16965, 1000, 21; Antonia Iiihar. 93. 19750. 1000, 25; Tmbro Markovih, 96, 22371. 1000, 27; Frank Jerato«vieh. 88. 18548, 1000, 28; Joseph Soverinski. 79. 11920. 1000. 30; Paul Geeersa. 31, 1856o! 1000, 35; Louis Lozar. 73. 12308. 1000. 36: John Hobolich. 77. 18497. 1500, 40.
Društvo sv. Jožefa, št. 86. Midvale, Utah.
Pristopil: Nikolaj Svetich. S7. 24123. 1000. 37.
Dniltvo sv. Roka, štev. 94, Watikegan, DL
Pristopila : Anna He. SS, 24170. 1000. 36.
Društvo sv. Frančiška, štev. 90. Moon Run, Pa.
Prestopili k društvu št. 33. Trestle. Pa.: George Pivk, 82, 2060, 1000, 21; George Pivk, 06. 22034, 1000, 16; Ivana Pivk, 82, 9155. 500, 24.
Društvo Matere B. Karmelske, štev. 100, Monongah, W. Va.
Suspendirani. John Vidoli. 68, 13673, 1000, 42.
Društvo sv. Feliksa, iter. 101, Walsenburg, Colo.
Zopet sprejeta: Smilana Bokan, 92, 20019. 1500. 36; John StaT-cevich. 92, 23005, 1000. 30.
Društvo Marije Vnebovsjetje, štev. 103, Collinwood, Ohio
Zopet sprejeta: Agnes Korošec, 89. 19667, 500. 28.
Društvo sv. Martina, štev. 105, Butte, Moni.
Prestopila k društvu št. 144, Detroich. Mich.: John Perko. 80, 5909, 1000. 26.
Suspendirana: Frances Vidich. 07. 22Š81, 500. 16. Umrl: John Pet rit z. 75, 15858, 500. 37.
Društvo sv. Janeza Krst štev. 106, Davis, W. Va
Suspendirani: John Tauželj, 83. 7322. 1500. 3; Jolm Sivec, 77. 77, 14613, 1000, 7; Neža Tauželj. 82, 10750. 500, 34; Joe Zakrajšek,
02,	20756. 1000, 26; John Zakrajšek, 02, 20757, 1000, 19; Rafael Za-krajšek, 04, 22066, 1000, 18.
Društvo Duluthski Slovani, štev. 107, Dulnth, iffrnn
Zopet sprejet: Frank Zidar, 89, 2139. 500, 32. Suspendiran: Gabriel Selakovieh, 93. 228872, 500. 30.
Društvo sv. Marija Trtai, štor. 109. Keewatin. Mfam.
Suspendiran: John Mikalich. 96, 18259, 1000, 19.
Društvo sv. Jurija, štev. 111, Leodville, Colo.
t Prestopila k društvu št. 37. Cleveland. Ohio: Anna Anžur, 97, 20651, 1000, 23: Philip Anžur. 88. 15811, 1000, 24.
Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Mfam.
Pristopili: Peter Vadlovskv, 08, 24118, 1000, 16; Mollie Kaplan, 08, 24152, 500, 16; Louis Senta, 01. 24162. 1000, 23; Joseph Škufca, Jr., 98, 24163, 1500, 26; Jacob Gline, 94, 24164, 1000, 30. Zopet sprejet: Anton Jerman. 82, 16672, 1000, 31. Suspendiran: Steve Mizera. 96. 20026, 1500, 22. Umrl: Dom j an Mestnik, 88. 17232. 1000, 25. Prestopila k društvu št. 2. Elp. Minn.: Vincent Markovich, 80, 16111, 1000. M ; Elizabeth Markovich, 78. 18835, 500, 37.
Prestopila k društvu št. 141, San Francisco, Cal.: Anton Jer-mai, 82, 16672, 1000, 31; Fred Pucelj. 82, 17803, 1000, 32.
Društvo sv. Jurija, it. 118, Cokedale, Golo.
PristopU: Joe Plešovec, 95, 24144. 1500, 29.
Društvo Marije Čist. Spoč. štv. 120, Ely, MiTvn
Prist oprla : Josephine Burja, 00. 24172, 1000, 24.
Prestopila k društvu št. 54, Hibbrng. Minn. • Mary Staydohar,
03,	22042. 1000. 18.
Društvo sv. Frančiška, iter. 122, Homer City. Pa.
Pristopiti: John Lisae, 85. 24166. 250, 39; Marko Krešo, 84, 241167, 500, 40; Tonv Glavan, 08, 2416&, 1000, 16; Joe Evanich, 08, 24169. 1560, 16.
Suspendiran: Joseph Semarija, 88, 22350, 1000, 24.
Diašltu "Dastica", štov. 124, La Salle, HL
Umrle: Frances Anžlevar, 87, 22820, 500, 36.
Pristopna: Angelina Kadolina, 96, 24124, 250, 26.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126, Hew Derry, Pa.
Pristopila: Charlie Delia. 93. 24146. 1000. 26; Anna Delia. 05. 24145, 1000, 19.
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 128, New Duluth, M"™ Zopet sprejet: Peter Srdieh, 82, 22677. 1000, 41.
Društvo Severna Zvezda, štev. 129, Ely, Minn. Zopet sprejeta: Mary Rozman. 01, 21656. 500, 20.
Društvo sv. Antona, štev. 131, Great Falls, Mont. Suspendirana: Mary E. Seman, 05, 23882. 500. 19.
Društvo Napredek, štev. 132, Euclid, Ohio. Zopet sprejet: James Robie. 93, 23821, 250. 30; Matilda Krajnc, 06, 23819, 1500, 18.
Društvo "Bratje v Slogi", štv. 185, Rices T^iij«^ va. Prestopila k društvu št. 6, Lorain. Ohio: Anna Stokrpa 78 21897. 1000. 44.
Društvo Jutranja Zvezda, štev. 136, Dunlo, Pa.
Pristopila: Anna Naglic. 94. 24165. 500. 30.
Društvo Jutranja Zvezda, št. 137, Cleveland, O.
Zopet sprejeta: Mary Pajk. 03, 23659. 1000, 21. Suspendirani: Mary Babitt. 03. 20838, 1000. IS; Ursula Budic. 84. 11638. 500. 25; Pavlina Durjava. 05, 21662. 1000. 16; Katarina Gruden, 93, 1S200. 500. 22; .losephina Zupančič, 06, 23274. 500, 18; Angela Macerol, 95, 23273, 500. 28.
Društvo Studenec pod skalo, štev. 138, Exp or, Pa. Zopet sprejet: Mica Teodorovie. 97, 23350. 1000. 27.
Društvo sv. Jožefa, št. 140, Morley. Colo. Pristopil: Joe Sehruby, 08. 24128, 1000. 17.
Društvo ''Golden Gate", št. 141, San Francisco, Cal. Suspendirani: Anton Malensek, 02. 23870. 500, 22.
Društvo "Rožmarin", št. 143, Slickville, Pa. Suspendiran: Kljak Joseph, 86, 23910. 1000. 38.
OPOMBA: Peieg Slanovega imena navedene številke xna&ije frva leto rojstva, druga eertifiketno številko, tretja «avarovala« sveto, torta rased.	J. Pishlsr, gL taJniV
Dopisi in naznanila.
Girard, Ohio.
Tukaj se je ponesrečil rojak Vincenc Pire. Bil je član dveh društev in sicer Jugoslovanske K. Jednote in Slovenske Narodne Podporne Jednote. Dne 6. avgusta je šel še vesel na delo. Med delom se je utrgalo kolo in je odletelo v njega. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dne 10. avgusta za vedno zaspal.
Anton Nagode.
Claridge, Pa.
Naznanjam vsemu članstvu in vabim tudi bližnja društva na VESELICO, ki jo priredi nase društvo sv. Mihaela Arh. štev. 40 JSKJ. v soboto 30. avgusta. Dobiček bo v korist blagajni. Na redni seji je bilo sklenjeno, da vstopnino plača vsak član in članica. Člani plačaj , po $1.00, članice pa po 25^. Ni razlike, če je enakopravna ali neenakopravna. S tem opozarjam vse člane našega društva, da to vpoštevajo, da potem ne pride do kakega oporekanja. Godbo bomo imeli izvrstno. Za drugo postrežbo in prigrizek preskrbi izvoljeni odbor. Torej na-svidenje 30. avgusta v Slov. Nar. Domu v Claridge, Pa.
Joe Jereb, tajnik.
Lorain, Ohio.
Kakor znano, se vrši konvencija JSKJ. letos v naši lorainski naselbini. č'a.s hitro beži, in pričakovani dan bo naenkrat tu. Priprave se vrše na vseh straneh. "Gospodinjski Klub S. N. Doma" bo skrbel v tem času za prehrano gg. delegatov, da jim ne bo treba iti daleč iskat, kar želodec potrebuje.
Zato se prosi vse članice kluba, da se gotovo udeleže prihodnje seje 17. avgusta ob pol 2. uri popoldne, da se pomenimo vse potrebno, kar se tiče kuhinjske dolžnosti.
Torej toliko naznanje članicam kluba. Vse se pričakuje omenjeno poipoldne.
V. Kumše, tajnica.
Girard, Ohio.
Konvencija že trka na vrata in samo še eno sejo imamo, predno delegatje odpotujejo. Zato sem si tudi jaz vzel malo časa, da opozorim članstvo društva sv. Antona št. 108 v Younigsatownu, Ohio, naj bi se vsaik udeležil seje dne 17. avgusta, da se naroči delegatu, kaj ima poročati in koga naj voli na tej konvenciji. Glejte, da ne boste prišli eno sejo po konvenciji ter protestirali: to ni prav, pa to ni prav! Sedaj je še čae, da se zberemo in pregledamo pravila,, kaj je za črtati in kaj naj ostane* Sedaj je še čas, da se odločite, ali ste za združitev ali ne. Zdrufeitev bo poglavitno vprašanje na tej konvenciji. Več članov j« za združitev. Združimo se lahko, ali pod kakšnim pogojem se bi zdrtv žili, ne da bi samo našo blagajne
izročili. Jaz sem za to. da bi se na tej konvenciji sklenilo, ali se združimo a4i ne. Če ne bi bilo članstvo za združitev, potem naj b? se debata zaključila.
Tudi sem čital v glasilu z dne 7. avgusta, da bi se točka 13 iz-premenila. da bi član smel malo delat, ne pa da bi denar služil. Potemtakem ženska v gospodinjstvu ne sitimi denarja, ampak le svoje delo opravlja. Take bi bile vedno lahko bolne. Ako je član bolan, ne sme enostavno nič delat.
X as viden je dne 17. avgusta !
Anton Nagode, delegat društva št. 108 JSKJ.
Chicago, m.
Iz urada društva Jugoslovan št. 1(M JSKJ. se poroča vsem članom in članicam, da je sklep društva, da se nikogar ne zalaga iz društvene blagajne. Torej bratje in sestre, vpoštevajte to. Oni, ki imate navado, da plačujete po 2 me*»eea in sicer za nazaj, zakaj ne bi plačali en ali dva meseca za naprej ? Ako kateri član ali članica oboli in je suspendiran, ne bo dobil bolniške podpore in ne smrt-nine. Naj vsak sam sebi pripiše, ako se kaj takega pripeti. Vsi, kateri še za mesec avgust ali kaj več nazaj dolgujete, poravnajte naj--kasneje do 21. tega meseca, drugače boste suspendirani, jaz pa nimam, da bi zalagal.
Prihodnja redna mesečna seja bo dne 6. septembra. Pri tej seji bo naklada za društveno blagajno 50^. kakor tudi za mesec december. Ker ne bomo imeli veselice ali piknika, smo primorani to storiti. Dvorano, uradnike in druge potrebščine moramo plačati, drugih dohodkov pa ni.
Pridite polnoštevilno dne 6. septembra. Mogoče se oglasi kateri delegatov pri seji, ker isti čas bodo popotovali skozi Chicago.
Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne Jednote.
Joseph Blish, tajnik.
1850 W. 22nd St.
San Francisco, Cal.
Dragi sobratje društva Golden Gate št. 141 JSKJ.! Tem potom se vam naznanja, da smo se preselili v drugo dvorano. Naša dvorana je sedaj na 512 Vermont St. Seje se bodo vršile vsak drugi četrtek v mesecu.
Naže društvo obvešča tudi vsa druga društva, da bi napravili pri konvenciji še en razred za $3«.00 bolniške podpore. S tem razredom bi pridobili mnogo več novi'h članov.
Za odbor društva Golden Gate št. 141 JSKJ.: John Clemens, »predsednik.
Joseph Leksanr tajnik.
And. Boben, blagajnik.
Naznanjam, da ima nase društvo št. 131 v Great Falls, Mont. J. S. K. J. 17. avgusta sejo v na^ vadnem prostora. Ker borna imfe-
li na programu pravila in nar<H čila našem delegatu, prosim, dfl se seje vsi udeležite. Zdaj vam jI prilika, dragi sobratje! Pridite il povejte svoje ideje, potem naj* bo lažje dati navodila našemu del legatu.
Torej na veselo svidenje 17® avgusta!
Z bratskim in sestrskim pozdraB vom
Anton Golob, tajnik. I
Tem potom naznanjam članonM dr. sv. Petra in Pavla, št. 66 J. si K. Jednote v Joliet, 111., da sfl prihodnje seje. t. j. 17. avgusti polnoštevilno udeleže, ker to j| zadnja seja pred konvencijo. Vsal član naj svoje mišljenje pove tudi dobro prej prečita pravila ,lH S. K. Jednote. Pri zadnji seji jH bilo malo članov navzočih, zat® vam polletni račun na kratko razS ložim.
Dohodki;
V blagajni 1. jan. 1924 $ 778.161 Člani (ee) in ml. oddelek za ases. plačali	86.591 Februarja članice (ee) in ml. oddel. za ases. plačali 199.471 Februarja obresti od
denarja na banki	7.781
Februarja pri bazarju 796.40 I Marca člani(ce) in ml. oddelek za asesment plačali	228.391
Aprila člani(ce) in ml. oddtelek za asesment plačali	198.32 I
Aprila obresti od Liberty Bond	2.12 I Maja člani (ee) in ml. oddelek za asesment plačali 177.24 I Junija člani (ce) in ml. oddelek za asesment plačali 236.11 I
Skupaj . . . $2710.58
Stroški:
Januarja za ases. članov in članic	$ 199.42 1 Januarja za ases. ml. J oddelka 5.10 I Februarja za ases. čla- I nov(ic) in ml. oddelek 204.581 Februarja stroški ipri
bazarju	381.791
Marca «:a ases. članov
in članic	192.33 I
Marca za ases. ml. oddelka	5.10 Marca za blagajnika in
tajnika bond	2.00 ]
Marca za društvene ko-
verte	1.50
Aprila cerkvi sv. Jo-sepha. Joliet, 111., ve-likončno darilo	10.00
Aprila za ases. članov
in članic	199.66
Aprila za a«es. ml. oddelka	5.40 Aprila Antonu jZugel 2.50 Maja za asfes. članov
in clanic	199.36
Maja za ases. ml. oddelka	5.40 Junija za ases. članov
in članic	205.65
Junija za ases. ml. od-
delka	5.40
Skupaj ... $1625.19 Dohodki	$2710.58
Stroški	$1625.19
Ostane v (blagajna 30. jun. $1085.39 Društvo šteje 87 članov in članic in 37 v ml. oddelku.
Nekateri član pravi; kaj bom na sejo hodil, saj lahko brez mv-ne narede. kar hočejo, 'Pega pa ne premisli, da kar on društvu plaea, da niti en peni me gre v društveno blagajno, ampak vse Jednoti. Kaj pa ko pride mesec december* "DruBrfcv^enth odbornikov je plača $151 (beri sto petdeset in en dolar) in pa -če kateri član od društva umre, mu se mera rz društvene blagajne plačati $50.00. Kje je potai denar T Zato vas še enkratt opozarjam, da se prihodnje seje vsi udeležite. Z bratskim pozdravom
John Kren, tajnik.
Opotsarjam članstva dr. iv. Roka št. 94, JSKJ., da st prihodnje seje, <Jne 17. avg. v pofai'Jni Številu vdeieže. Seja je vašim zatto prosim, da pridite vsi, da se pogovorimo radi' konvencije. -;	. Tajnik.
Dopisi in naznanila JSKJ.
„ jGtoAS	14. AUa. 1924.
I NAZNANILO	j
Igatom in delegatinjam dva I te redne konvencije J. S. K. J.
lenjene glavne uradnik*-, delte in delegatinje se uljudno J ki, da naznanijo, kako stanu--ne žele za časa konvencij*. pn Laeih ali v hotelu, losebnio se opozarja tiste, ki BObe v hotelih, da pravočasno nauijo, to je vsaj do X. sep-Ibra, tako da bo vse v najlep-I redu preskrbljeno, [sa pisma naj se pošiljajo nn [dsednika pripravljalnega ort-Li sobrata : John liuehar. 1GGS B3r<l St.. Lorain, Ohio, ["oliko v prijazno naznanje! ' bratskim pozdravom
John Kumse, tajnik. 14. 21. 28)
HVALA IN PRIPOROČILO.
Najlepše -e zahvaljujem vsem ustvenim in glavnim uradnikom za tako hitro izplačilo irtnine za mojim sinčkom John odnikoin. Sinček je umrl dne o. lija. -nirtnina mi j«* bila pa že plačana dne julija. Tudi seru hvalo dolžan organi-ttorju (lrn>tva Jugoslovan štev. )4 v < 'liieagu, II!., kiiteri mi je ■etoval otroke zavarovati v mla-inskftn oddelku. Nesreča ne po-iva. in smrt ni i je vzela mojega jubljeuea.
Zatorej priporočam vsem Slo-enctm. kakor tudi bratom Hrva-om: zavarujte se «amt in vaše itroke pri JSKJ. Kar se plačuje i
a otroka, še omeniti ni vredno —'
i
Se enkrat hvala vsem!
John Vodnik st. South Kenosha, Wis.
_ I
Vsem članicam društva Jutranja Zvezda, št. 137 J. S. K. J. naznanjam, da se prihodnje seje. ki se vrši 21. avgusta, v polnem številu udeleže, ker je ta seja zadnja pred konvencijo in imamo še več drugih važnih reči za rešiti. Nasvidenje na prihodnji seji! Sestra tajnica
K. Urbas.
Ob tej priliki vabim vse člane Iruštva sv. Jerneja št. 61, JSKJ., la se v polnim številu vdeležite [>rihodnje seje, ki se bo vršila dne 17. avgusita ob navadnem času.
To bo zadnja seja pred konvencijo, toraj je važno in potrebno, :la se vsi do enega vdeležite zgo_ raj omenjene seje in sporočite, kar ram srce veleva za izboljšanje pražil naše Jednote.
Toraj na dan z nasveti in naro-"ili delegatu 12. redne konvencije. Pričakujem »bile vdedežbe. Z bratskim pozdravom
Anton A. Verbie, tajnik.
RESOLUCIJA.
Pravila, točka 3, stran 22. in 23. zahtevajo, da vsak delegat za redno ali izvanredno konvencijo mora biti ameriški državljan. Nase društvo je na redni seji 20. julija zaključilo, da se pošlje resolucija vsem društvom J. S. K. T., da se ta točka suspendira na redni konvenciji, ki se bo začela i- Lorain, Ohio 8. septembra 1924. V pravila naj se uvrsti, da je vsak "•lan enakopraven, pa naj je bil nneriški državljan ali ne. Vsak ima prnvieo biti delegat na konvenciji J. S. K. J.
Zato ste prošeni. da o tej reso-luciji razpravljate na vaši redni
(Pečat dr.> V.\\ društvo sv. Barbare, št. 39,
Roslvn, Wash.: Anton Cop. Ivan Segota. Oeorge Bolf. S imun Mikulich.
DELEGATI IN DELEGATINJE ZA XII. REDNO KONVENCIJO J. S. K. J.
Društva : : Ime : : Naslov
1	Joseph A. Mertel, Box 27«. Ely.
Minn.
Frank .Teridi. Ely. Minn.
2	Anton Poljane, Box 9f>4, Ely.
Minn.
Joseph Kolen z. Box 737. Ely. Minn.
H Joseph Brezovar, 2128 — 8th St.. Peru, 111.
4 John Demsliar. Box 237, Presto. Pennn.
Ti Anton Oornik. Tower. Minn. 0 John Kumse. 1735 E. 33rd St.. Lorain, O. Frank Janf-ar. 1686 E. 32 St.. Lorain. O. 0 Joseph Plautz. 430 — 7th St.. Calumet. Mich. John Henieh, 4221 — 11th St.. Calumet, Mich.
11	Miehael Mravenee. 1454 S. 17th
St.. Omaha. Xelir.
12	Frank Alič. 417 X. Millvale Ave.
Pittsburgh. Penna. Frank Straus. S04 Madison Ave. Pittsburgh, Penna.
13	Joseph Xnliknr. HFD Box 137.
Lafrohe, Penna. 15 .Toe Merhar, 1201 Bohmen Ave., Pueblo. Colo. Frank Braid a. 739 Moffat St.. Puehlo. Colo. 10 William Pleskovic. 829 Bradley
Alley. Johnstown. Penna. 18 John Putz. 402 — 7th St.. Rock Springs, Wyo. Tom Chadez. Box 517, Rock Springs. Wyo.
20	August Verbie. Box 113. Gilbert.
Minn.
Matt Zadnik. Box 5S5, Gilbert. Minn.
21	John Sehutte. 4751 Baldwin C't.
Denver, Colo. Joseph .Tartz. Box 120 C Stockyard St.. Denver. Colorado.
22	Anthony Motz. 0641 Ave "M".
Eveleth. Minn. Ceorge Kotze, 115 Grant Ave.. Eveleth, Minn.
26	Joseph Pogaear.' 5300 Berlin Al-
ley. Pittsburgh. Pa. Frank Pugne. 5633 Butler St.. Pittsburgh. Penna.
27	Z. A. Arko. Box 172. Diamond-
vllle, Wyo.
29	Valentine Peternel. Box 172. Im-
perial. Penna.
30	John Lamuth, 104 E. Spruce St-
Chisholm. Minn. Frank Pncel. 223 W. Poplar St., Chisholm. Minn.
31	John A. Germ. 507 Cherry Way
Braddock. Pa.
32	G. J. Porenta. 310 So. Merldlai
St, Puyallup. Wash. .33 Anton Eržen. RFD 1, Turtle Creek, Penna.
t : NAZNANILO in ZAHVALA
i	I
I
Tužnira srcem naznanjam sorotl-| ikom, znancem in prijateljem ši-' oni Amerike zalustno vest, <la jej tepričiikovana smrt pretrgala nit ivljenja mojemu ljubljenemu si- • ,u -	('
JOE WERBIC-U
TTmrl je 29. julija <>b 6. uri 30. i ninut zjutraj v bolnišnici v Wal--»•nburg, Colo. Bolan je bil 5 dini. Ponesrečil se je pri delu, ko je skladal led iz avtomobila v hladilnico, mu je padel ko« leda na! nogo. Kljub vsej bolniški oskrbi je dobil zastrupljen je* krvi. Star| je bil 19 let. Zaposlen je bil pri trgovski družbi Horfano Trading
Co\ .
NajJepša hvala za mnogobrojne,
I vence in sveže šopke, ki so mu jih v tolikem številu položili na krsto.; Lepa hvala vsem. ki so se udeležili njegovega pogreba v tako velikem številu, celo iz oddaljenih krajev Pueble in Trinidada.
Ti dragi sin in brat pa v mi-' ru počivaj.
Žalujoča ostala Joe Werbich., oče,, Alfonz Werbich, brat
t
NAZNANILO iu ZAHVALA
Z žaiostmim Isrcent naznanjam sirom Amerike sorodnikom in znancem žalostno vest, da je 5. avgusti umrla —
FRANČIŠKA RESNIK rojena Urankar v starcsti let. Rojena je oda v vasi Porebcr pri Kamniku r.a Oo-r«>njs'-em Bolehala j.? ve": let na umobolu. V Ameriki zapušča so-T roga Franka Rejnika, dva brata in dva nečaka; v stanem kraju pa >nater, sestro, dva. brnta in več sorodnikov. Ranjka je bila članica društva sv. Frančiška Si. 122, JSKJ. v Homer City. Pa.
Lepa hvala članom omenjenega drjuitva za obilno udeležbo pri po J K^ibu z zastavo, in za krasen ve-j nec in lepa hvala Mrs. J. Lazar iz West Morel and City za udeležbo pogreba in za krasen venec.
Naj v miru počiva nepozabljena. sestra.
John Urankar, brat.
_: t-tjpatlf j*-^'MSJV >1.-1,1 JMI II ■
36	Juhn Brezovec. Box 126, Corie-
mnujrh. Penna. Ignatz G rožnik. RFD 2, Johnstown. Penna.
37	James Delavec. 18207 Waterloo
Rd., Cleveland. Ohio. Frank Kaear. 1231 Addison Rd.. Cleveland, Ohio.
39	George Iir.lf" Box 232, Roslynv
Wash.
40	Andrej Prac'ek. Box 361, Claridge.
Penna.
41	Anton Brelih, 477 E. Martin St.,
E. Palestine. O.
42	Anton Koeevar. 1208 Berwlnd
Ave. Pueblo, Colo.	J
44 Anton Okolish, 218 Liberty Ave.. Barberton. O. John Balant, 436 — 1st St.. Barberton, Ohio. 4." Louis Rudman. 3208 W. 10 St..
Indianapolis, Ind.	j
Joseph Gačnlk, 901 Ketehem St., Indianapolis. Ind. 47 Joseph P.orstnar, P. O. Box 419.
Aspen, Colo. 49 Joseph Cvitkovleli. 518 Dugarro St., Kansas City. Kans. Math. Petek. 437 Orville Ave., Kansas City, Kans.	,
.10 John Murn. 42 Halleck Ave.,
Brooklyn. X. Y. ."2 John Ka s telle, R. 2, Pittsburgh. Kansas.
r>3 Ivan Pumat. 20 Douglas St.. Little Falls. N. T. Frank Masle, .19 Danube St..' Little Falls. X Y.	«
54 John Povshe. 614 — 3rd Ave..
Xo. Hibbing. Minn. r»5 Martin Prah. Box 87, Lemon t
Fnrnaee. Pa. ~>7 Louis Supaneie. Box 7S, Export, Penna.
r»S Hid wig Cliaiupa. Washoe. Mont. Wf Anton Panjan. P. O. Box 627.
Chisholm. Minn. 61 John Pezdlre. 393 X. River St..
Reading. Pa. 66 Joseph Jurjevieh. 1201 X. Broadway St.. .Toliet, 111. 68 John Likon, Box 1288, Monessen. Penna.
70	William B. Laurieh, 1900 West
22 Place, Chicago, 111. . Frank Retel. 2332 So. Kroll St.. Chicago, 111.
71	Charles Krall. 3S5 E. 165 St., Col-
linwood, Ohio, z Anton Bokal. 727 E. 157 St., Col-linwood. Ohio 7o Andrej Gruden, Box 42, Meadow Lands, Pa.
76	Joseph Mrak. 16 Taylor St., Ore-
gon City, Ore.
77	Frank Xovak, RFD 7 Box 40A
Greensburg, Pa. 7S Louis Costello. Salida. Colo.
81	Anton A. Verbie, 373 Wi>odlawn
Ave., Aurora. 111.
82	Anton Borse. S23 Penn Ave., She-
boygan. Wis. S4 George Preskar. Box 733, Agui-lar, Colo.
85	Steve Pavlisie, Biwabik. Minn.
86	Peter Blatniek. 2.">4 Xorth Maine
Street, Midvale. Utah
87	John Golobich. 4110 Pennsylva-'
nia. St. Louis. Mo.	'
88	Matt Peniea, Box 168, Klein.
Mont.
89	Karl Strniša, 114 Miller St., Go-
wanda, X. Y.
90	Joseph Rems. 2327 Putnam Ave.,
Ridgewood. L. I., ^s. Y. 92 Anton Anzele. 322 Moen Ave.,
Rockdale, III. 94 Anton Kobal. 1016 Jackson St..' Xorth Chicago, 111. Anton Celarc. 518 Market St.. Waukegan, 111. 99 Franjt Maček, Box 123, Moon Run. Pa.
103	Johana Pust. 15703 School Ave..
Cleveland. O. JVnna Pierce. 6S6 E. 157 Street. Cleveland. O.	|
104	John Kosicek. 180." So. Racing
Ave. Chicago. 111.
105	John Deslich, 913 Madison St.,
Butte, Mont.
106	Leopold Jeran, Box 4S7, Davis.
W. Va.
107	Louis Zabukovec, 301 E. 4th St..
Duluth, Minn.
108	Anton Xagode, R.F.D. 2'i Avon
Park, fiirard. Ohio
109	Florijan Maitosich, Box 201. Kee-
watin, Minn.
110	Frank Bojts, Box 112, Elcor,
^linn.
111	Anton Koroshetz. 206 W. Chest-
nut St.. Leadville, Colo. 114 Peter Skradski. Ely. Minn.
Matt Boldine. Jr.. Ely. Minn.
116	Alexander Skerlj. Box 256, Fx-: port. Penna.
117	Petpr Zupan. Box 23, SarteU.
Minn.
120 Rose Svetich, Box 379. Ely, Minn.
Mary Koseliak. Ely. Minn. 122 Anton Kovach. P. O. Box 324. Homer City, Ta. Frank Farenchak, P. O. Box 377. Homer City. Pa. 124 Frank Ravnikar, 1237 — 3rd St. La Salle, 111. ' 128 Frank Blatnik. 332 — 99 Ave., West. Xew Duluth. Minn.
129	Frances S. Jenko. Ely, Minn.
130	Ignac Benkse, Box 412, De Pue.
111.
131	Anton Goloh. Black Eagle. Mont ' 132 Lonis Rehar. 21207 St. Clair Ave.
Euclid. Ohio.
*	133 Marie Perjon. Box 744. Gilbert
Minn.
134 Terezija Jereb. Rock Springs. Wyo.
*	135 John BlaZinc, Box 44. Rices Land-
ing. Pa.
*	136 Anton Tauželj. Box 13, Krayn.
Pa.
*	137 Karolina Urbas. 1097 E. 64 St
Cleveland. Ohio i 138 Frank Kuznik, RFD 1, Export Pa.
139 Joseph P. Grmhek. PL O. Bos 233, Cfedlllae, mm»
Par besed o strašni bolezni.
Kuga je ena najstarejših in najdalj znanih bolezni. Popitsi iz starega veka se povsem ujemajo s sliko. ki nam jo kuga še daaies nudi. Bolezen je vzhoda, >od koder s - je že v starem veku. širila v vse dele sveta. Prenašali so jo zJa^ti s pre-komorskim prometom. zara<li česa se je najprej pojavila v obro-žirih mestih, od koder se je razpasla na bližnjo in daljšo okolico. Od epidemij srednjega veka nam je pod imenom "'čina smrt" ali "splošno umiranje" v 14. stoletju opustošala Evropo hi zahtevala ogromno žrtev. Poznejše epidemije nLso bile več tako pogubne, kex so že pričeli z energičnim odvračanjem im ker odsdhdcb kuga ni več v pretežni meri nastopala kot o-pasna pljučana kuga-, temveč k-ct manj nalezljiva žlezina kuga. kar j<i bilo brezdvomno posledica iz-boljšanja higijcMi^kih prilik po stanovanjih.
Kii'ga povzroča bacril, ki sta ga leta 1894. istočasno oilkrila KLta-sato in Yersi»n. V človeško telo prihaja bacil skczi zunanjo kožo ali po sopilill. V prvem slučaju se razvije žlezna kuga (bubon«ka kuga) v drugem siučaju pa pljučna kuga, ki ju je treba strogo ločiti. Pri žlezni kugi zatečejo mezgov-ne žleze v .okolici vstopišea bacilov. Te kužne bule, ki jtih imenujemo bubone. povzročajo hude bolečine. Začetkoma je koža nad njimi še mehka, pozneje pa se napne in odreveni. Naknadno se pa me-zgovnem žilju lahko okužijo še druge žleze. V se te bule ali iz_ plahnejo ali pa se o meče in ogno-je. Žlezna kuga se v redkih slučajih ozdravi, po navadi pa ima za posledico smrtno zastrupljen.je kr_ vi-^Pri pljfiični kugi'se po vdihanju okuženih tvarin razvije težko pljučnici podobno obolenje, za katerim človek po tri do štiri dnevnem poteku umrje. Nekateri razločujejo še tretjo sliko kožne kuge, pri kateri .se na vstopišču bacilov razvije slična prisadu a pika. kakor pri vranščnem prisadu. Vendar se iz kožne kuge brez izjeme razvije žlezna kuga.
Pri vseh teh oboden jih se pojavlja huda vročica in so bolj ali manj udeJežcni tudi drugi organi. Tako opa'zujemo težka vnetja na očeh i-n ušesih, na ledvicah in možganskih opnah, zatekHno vranice, drisko, izločanje beljakovine in de-lirije. Ob prdcetku kuge umrjejo skoraj vsi oboleli, sčasoma umrljivost nekoliko pade iai znaša povprečno 70 do 90 odstotkov.
Bakteriolška diagnoza kuge je lahko izvedljiva, seveda je pri prvih sumljivih slučajih treba posebne pazljivosti.
I Zanimive ugotovitve so podale raziskave o epidemiologiji kuge. Pokazala so namreč, da je kuga pravzaprav bolezen podgani in da so te živali pri nje ra znaša ru ju največjega pomena. Ze v srednjem veku se je vsakrat opazovalo močno umiranj« podgan, preden se je kuga razpasla pri človeku. Tudi dandanes se kuga skoraj izključno razširja po obolelih podganah na ladjah, zaradi česa se najprej pojavi v pristaniških mestih. Treba je pa prenašale a, ki prenose bo-lezem od podgane na človeka in kr>l , takega so spoznali podganxko bolho. Ta vsesa s krvjo bacile ku. (ge, ki se v njenem želodcu silm (razmnože in ostanejo do 15 dni u. činkoviti. Zanimivo je tudi, da bol. ,ha kuge ua prenaša s svojim pi. kom, temveč z iztrebkom, ki gž pušča na kraju ugriza. Bacili se i; iztrebka presele v malo ranico m koži. Ker bolhe poginule podgan« hitro zapuste, je razumljivo, df širijo bolezen na vse strani, ne li
140 Anton Marinčič, Box 142, Mor
ley, Colo.
OPOMBE: Društvo Štev. 101 pooblaSCa
Joseph Pishler ja. gl. tajnika, da m
stopa društvo na konvenciji.
Društvo 5tev. 118 je izvolilo za de
legata George Preskar-Ja, skupno i
društvom gtev. 84.
I>ro5tvo Štev. 119' pooblaSSa. Antoi
Verblf-a delegata društva Stev. "81
Z bratskim pozdravom,
W Plifci. kL taint
na- druge podgane iui živali, ampak tudi nn človeka. S Akoprav ,je ta način okužbe na
leešči. na vendar ni edini vzrok
!
j človeške kuge. Mogoče je tudi, da se bolezen prenese ml človeka na človeka. Redkeje se to pojavi pri žlezni kugi, ker buboaii. ako se razgnoje. po navadi več ne vsebujejo kužnih bacilov. Zelo opazni pa so v tem pogledu slučaji pljučne kuge. pri kateri razpr-šnje bolnik bacile s kaši jem in slučaji zastrupljen ja krvK pri katerih se bacili pojavljajo v vseh človeških izločilili. v izmečkih, blatu in scču. Posredno se kuga tudi lahko prenese po okuženih predmetih. n. pr. po perilu.	1
Varstvene naprave, ki so proti kugi potrebne, so mednarodno določili na pariški konvenciji leta 1903. Vendar so jih biytveno omilili. odkar mi nam .natančno zmann po katerih se kuga širi. Dandanes m» države le zavezane, da si medsebojno javljajo vsa Obolenja za kugo in da si avizi.rajo 7>!«tnike iz okuženih in okužbe sumljivih krajev. Važnejše so zaščitne odredbe, ki jih ukrene poedina država. Ladje. ki prihajaj.'o iz okuženih krnj:'v nadzonijejo in jim. ako s° pojavi slučaj kuge bodisi pr: potnikih, bodisi pri podganah, odredijo petdnevno karanteno. Potnike Ln posadko izolirajo in opazujejo, ladjo očistijo podgan in razkužijo u_ tovorjeno blago in opravo potnikov. Ako se je kuga vkljub temu zanesla v kako deželo, ima profi-laksa dvojno nalogo. 1. da prepreči okužbe od človeka na človeka.; zlas-ti pa izbruh pljučne kuge in i 2. da odvrača in za tre kugo pri podganah.
Omenimo naj še. da je Človek, ki jo prestal kugo, za to bolezen za dalj časa nedotičen Poznamo' pa tudi umetno imuniziranije z vbrizganjem cepiva, ki ščiti človeJ ka za daljši ali kraji čais. Poskii-!
šali so tudi dobiti serum za zdrav-^
i
1 jen je. vendar do sedalj brez pra-l
ve ga uspeha.
__
-
Petra v Rimu. Kupola cerkve svetega
V zadnjem času se je pričelo zopet govoriti, da je kupola cerkve Sv. Petra ogrožena. Nek ameriški inženir trdi namreč, da je gornji del kupole ogrožen in sicer vsled potresa, ki je "bil preti sto leti. Odrejena je bila zato preiskava kupole, ki pa je ugotovila, da je mnenje ameriškega inženirja napačno. Komisija je dalje konstatirala. da so vsi papirnat« in stekleni znaki, ki so bili pred sto leti pritrjeni na razpoke kupole, natančno na istem mestu in da se niso premaknili niti za deset inko milimetra, ^animivo je, da so se pred dvesto leti pojavile enake govorice o ogroženosti kupole. Te govorice so bile tedaj celo tako sf.lne. da.se ljudje sploh niso upali iti v cerkev Sv. Petra.
t
; NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest,
h
da nam je za veke zaspal naš dobri oče oz. mož
JOHN POŽENEL
' v najlepši dobi svoje starosti 37 " let. grozne smrti v eksploziji *r
-	Gates Mine, Pa., dne 25. julija
-	1925.
1 Pokojni je bil doma iz Ivanjega-z sela pri Rakeku, kjer zapušča sta-i riše, 3 sestre in enega brata, tu-? kaj pa meno udovo s petero nt*-i doraslih otrok, dva brata, enega ? v Thomas. "W. Va. in enega pa " sestro, omoženo Golob .v .Johns-town. Pa., bratranca Jerneja in Frank Selan in sestrični Marija in Ivana tudi v Johnstown, Pa.
Iskrena 'hvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in ga spremili na zadnji poti. g Ostane naj vsem v dobrem spominu.
Žalujoča soproga 9 Mary Poženel in otroci, v starosti od 14. leta do 6 mesecev.
Ekhard, Mine, Md.
.	' - w _ ^ - • - - -■■ ;-----
t
Naznanilo in zahvala.
Tuznim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni zavedno zatisnila oči
ROZI WIDEMSHEK
Tempotom se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so obiskovali ranjko v njeni bolezni in ko so jo v tako velikem številu spremili iz hiše žalosti. 334 K. ihh St.. New York, na pokopališče sv. Trojice v liroooklvn. bkrena hvala za darovane vence in cvetke Lil za vse druge nešttvilne izraze sužalja. Pokojniea zapušča neutolažljivega moža. šest žalujočih otrok ter tri sestre in enega brala. Vsem. ki so jo poznali, naj ostane v dobrem spomin.
Naj ,ii bo lahka ameriška zemlja!
_	Jacob Widemshek, soprog,
Francis, Rozi, Paul. Jennie, Angela, Frank, otroci Mary Zalaznik, Fannie Naglitch in Jennie Zupanchich, se.dre
John Pavlic, brat. New York City. 12. avgusta 1923.
SLOV. PEVSKO IN IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO "BLED"
v Conemaugh, Pa.
Vahi se cenjena bratska podporna in Rodbena društva in posameznike iz greater .Johnstowna in iz okoliških naselbin na _
VF! I If I 171 FT ali PIKNIK (ki 1,ode o^™ proslava
T LLlrU ILLLl dll riMlIlV 19. letnega obstanka društva)
V NEDELJO, DNE 31. AVGUSTA, 1924
na prostoru in v dvorani društva Sv. Cirila in Metoda stev. 16, JSKJ., v .MorrelJvillii o!) takozvanem Black Koad-u.
Prieetek zabave že ob 10. uri zjutraj. Pevske torke pevskih in frodbe-liih društev se b<«do vršil«' na prostem, ples pa v dvorani.
Leta 100.", toraj. preti 1!) h-ti je l.il "liled" prvič nastopil ter zaCel svojo delo za preluij«« naro.la med nami. V tej dol.i j«> mnogokrat seznanil dru;r«irodi-e o milini slovenske pesmi s tem tlok.-tzsil svetu, da ima tudi naš mali narod vse vrline napredek kakt«r tiruci sveti-M.i mirodi. Vedno je društvo Bled rado sotlelov.iN. pri raznih prinnJi:van <»staiih društev brezplačno in tako pripomoglo d<> boljših moralnih ir: gmotnih us{»ehov. Iz tega razi«»jra pričakuje "Hled" mnogol»r«»jnegii obiska našega življa iz Joliustovvna in «ik«»liee.
Vstopniee za moške s*o po ."«0e. ženske in mladina so vstopnine prt,ste. Za plesalce in plesalke še "J." eeutov posebej. Vstopniee se ilr.be pri vhodu na prostor. Začetek t«,r-ii<, «,b lo. uri zjutraj ter traja «lo noči.
Za postrežbo gostom bo oldlno preskrbljeno.	Bratje in Sestre! _
DVE 31. AVGUSTA VSI NA TO RODOLJUBNO ZABAVO!
PRIPRAVLJALNI UUBOR
Pri vsaki priliki —
če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v Doliarjih, Dinarjih ali Lirah, —
če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, —
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, iiložiti ali dvigniti denar, ali —
če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK
ČFEČIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJe stroka J«fxdravi.,£~.le akutnih In kronifnih bolezni. Jas ^^žŽcS^*
*am že zdravim nad 25 let imam skušnje v vseh boleznih vCJ^r
Mn ker znam slovansko, zato va» morem popolnoma razumeti In •posna«! vaie bolezni, da vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let aem pridobil posebno »kušnjo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato «e morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej©.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In tise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, »tare rane, oslabelost, živčno In bolezni v'mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do B. popoldne;
▼ torek, fetrrek in sobota, od 8. dopoldne do S. »večer; ▼ nedeljah In
praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne.
^ t Posebna ponudba ■	M&iro ditateljem!
^Silfeflf "'j^SMliJ ^^feLx, Prenovljeni pisalni stroj
S strešico slovenske čr-^^ T) ke, č, š, ž —'	22
4OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
|	SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Oortl&ndt Street	Mew York, N. Y.
MORSKI JASTREB.
t- 1 i I__B^J 1
Bpiaal Bafaal Sabatini. — Za O. N. priredil G. P.
(Nadaljevanje.) Osmo poglavje. MATI IN SIN.
Zgodaj naslednjega jutra. — komaj po jutranji molitvi, — je prišel k paši BLsksin-el-Borak. Ravnokar se je izkrcal z neke galere, ki je zadela lut španski ribiški čoln. Xa krovu tega čolna se je nahajal mlad ^Ionsko, katerega je čoln vedel preko morja v Alžir. Novica, katci 'o je prinašal ta človek, je bila tako nujna, da so morali sužnji na gaieri Bi.>kaina veslati cclih štiri in dvajset ur brez prest ank a.
Morilko je imel nečaka, — izpreobrnjenca k krščanski veri, a še vedno mohamedanca v srcu kot je bil on sam — in ta nečak je bil usluzben \ šj^anski zakladnici v Malagi. Ta mož je vedel, da se o-premija galero, koje namen je bil prevesti v Napolj zlato, namenjeno za izpiačanjc tainošnje španske posadke. Radi varčnosti naj bi ne imela ti. ladja nikakega spremstva, a je dobila povelje, naj se drži evropske obali, kjer bi bila varna pred piratskimi presenečenji. Sodilo se je, da bo lahko odrinila na morje v enem tednu in MorLs.ko. je takoj sklenil obvestiti svoje alžirske brate, naj pridejo ter se poraste ladje.
Asad .se jc zahvalil Morisku za novico, ukazal svojim ljudem, naj ga nastanijo ter pogoste ter mu Gbljubil delež iplena, če bi bila galera z zlatom zajeta.
Ko jc bilo opravljeno to, je poslal po Sakr-el-Bara, dočim je odšel Marzak, ki je bil navzoč pri pogovoru, s povestjo k svoji materi. Kenzile je vzrojila, ko jc čula, da je Asad poklical Sakr-el-Bara, da vodi to ekspedicijo, kajti to ji je dokazovalo, da so bile vse njene intrige proti korzarju ničeve in brezuspešne.
Kot inrija je privihrala v mračno sobo, v kateri je počival Asad in Marzak ji je sledi.
—	- Kaj sem čula, gospod moj, — je vzkliknila bolj v evropskem
zapo\edovalnem tonu kot orijcntalskem tonu sužnja. _ Ali pojde
Saki cl Bar na to ekspedicijo proti zlati španski gaieri?
Asad se je naslonil na divan ter zrl nanjo z zagonetnim pogledom.
-- Ali poznaš katerega boljše usposobljenega za uspeh ? — jo je vprašal.
—	Poznam enega, ki bi moral imeti pri mojem gospodu prednost pred tem inozemskim pustolovcem. CloVeka, ki je popolnoma udan ter se mu lahko zaupa. Človeka, ki ne bo skušal obdržati zase del plena, ugrabljenega v imenu islama.
—	Ila. ha, -- se je smejal paša suha. — Ali boš vedno klepetala o onih dveh sužnji h In kdo je ta tvoj borilec?
—	Marzak. — je odvrnila odločno ter iztegnila roko, da prkne svojega sina. -- AJi naj tro<i tukaj svojo mladost v lenobi in meh-kužnosti ? Včeraj se je oni pustolovec norčeval iz njega, ker ni na brazgotin. Aii naj dobi brazgotine v sadovnjakih Ka>balia ? Ke.laj se bo naučil biti borilec, da sledi očetu?
—	To bo odločil sultan v Carigradu. — je odvrnil paša. _ Jaz
sem tukaj le njegov namestnik.
—	- Ali «ra bo veliki sultan imenoval tvojim naslednikom, če ga ne boš ti izuril v tem poslu? Srain te bodi, o oče Marzaka. ker nisi po-i 'losen na svojega lastnega sina '
-- Naj mi da Alah potrpljenje s teboj. Ali nisem 2e rekel, da je premlad /
—	\ tej starosti si bil ti sam že na morju -ter služil z velikim Ochialijem.
—	V tej starosti sem bil vsled naklonjnosti Alalia večji in močnejši kot je on. Preveč ga ljubim, da bi ga pustil proč ter mogoče izgubil, še predno bi se razvila njegova polna moč.
—	Poglej ga, — jc rekla ona. — On je mož, Asad. To je sin. na katerega bi bil vsak drugi ponosen. Ali ni čas, da si opaše seimitar trr gre na eno tvojih galei ?
—	Da, da, o oče moj. — je prosil Marzak sam.
—	Kaj? -- je zalajal stari Marokanec. — Ali je tako? In ti hočeš iti proti Špancem? Kaj ti je znanega o takem postu7
Kaj hoče vetleti on, če so ni njegov oče nikdar brigal za to. da ga izšola ? — je odvrnila Fcnzile. — Zakaj rogati se njegovi nevednosti, ki je le plod tvoje lastne brezbrižnosti?
—	- Hočem potrpeti s teboj. — je rekel Asad. a kazal vse znjke nestrpnosti. — Hočem te vprašati, če more po tvojem mnenju rzvo-jevati zmago za Islam? Odgovori mi naravnost.
—	Naravnost ti odgovorim, da je ne more. Naravnost pa ti tudi pravim, da je prišel čas, ko bi moral biti zmožen. Tvoja dolžnost je poslati ga na to ekespedicijo, da se nauči posla, ki ga čaka.
A-sad je razmišljal par trenutkov. Na.to pa je rekel:
—	Naj bo. Odšel boš s Saker-el-Barom. sinko moj.
—	S Sakr-cl-Barom? — je vzkliknila Fenzile, vsa presenečena.
-- Nc mogel bi i.ajti zanj boljšega učitelja.
—	Ali naj gre tvoj sin kot služabnik drugega?
—	Ivoi učence, — je popravil Asad. — Kaj drugega?
—	Ce bi bila jaz anož, o vir moje duše, — je rekla, — in če bi jaz in.ela sina. bi bila le jaz njegov učitelj. Tako bi ga preobrazila, da bi postal drugi jaz. Dragi gospod, to je tvoia dolžnost do Marzaka. Ne poveri vežbanja drugemu in posebno ne človeku, kateremu kljub I tvoji ljubezni ne morem zaupati. Pojdi sam na to ekespedicijo in Marzak naj bo tvoj poročnik.
Asad je nagubil čelo.
—	Postajam prestar. — je rekel. — Nisem bil več na morju v zadnjih dveh letih. Kdo more reči, da nisem izgubil umetnosti zmage? Ne, ne.
Stresel je z glavo m.njegovo lice je postalo otožno. (Dalje prihodnji«.)
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
/
Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar!
Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko in ne boste
se kesali!
Pišite in brzojavite za ceney kajti sezija se je začela!
B&kulich Predovich Company
California Fruit Building Sacramento, Calif.
______
Na večer življenja.
Spisal Claude Marelle.
glas yfxsmx'u. ATO. im
Gospa Kerbaeova je slednjič iz-tresla svojo jezo v žaljivih in o_ tročjih besedah brez zveze. Vrgla je besno svojo jopico na stol in rekla dostojanstveno, kakor užalje na kraljica:
"Jaz grem v soboto."
Peter Kerbac in Žaneta Lot jeva sta ostala sama. Nastala je ona mučna tišina, ki siledi zakonskim prepirom, katerim prisostvuje kaka tretja oseba. K sreči so bili z večerjo gotovi. Peter odrine stol in vzravna svojo visoko postavo, katere šestdeseto leto še ni upogni-lo. Deklica se mu približa in reče bojazljivo:
—	Dragi učitelj, dovolite, da odidem. —
Toda an, gmje-n vsled blagega glasu in sočutja in spoštovanja, ki ga je občutil v tem glasu, prime Žaneto za roke in pravi:
—	Prosim vas, ne puščajte me, ker sem nocoj preveč otožen in sam! —
Ona je odgovorila samo s pogledom. Odšla sta v sobo, kjer so bile cele skladovnice knjig. Svetilke (niso bile prižgame, vendar je skozi odprta okna prihajaJa poslednja svetloba toplega solinunega jdne. Naslonila sta se drug poleg ^drugega na železno ograjo ob ok-.nu. Pred očmi jima je ležala divna slika Pariza ob zahajajočem soln-
I™-	I
J "Vi, kogar vsi smatrajo za tako .vzornega dovršenega moža, ne zaslužite take žalitve."
On se obrne k deklici in občuduje v somraku njen obraz, nj-me plave lase, na katerih je lebdela poslednja dnevna svetloba, njeiao ,skladno telo, ki je imela oblike 30 [let. Zdelo se mu je, da tedaj prvič vidi to lepo devojko., ki je bila že 10 let njegova, tajnica. Vzdih nil, je in dejal:	|
—	Jaz dovršen mož! Glejte, kakšno ime so mi izznašli nevefn*-l jži! Na žalost sem jaz samo nesrečen mož. —	j
Zastal je za trenutek, nato pa nadaljeval:
—	Vi ste davno prodrli v skrivnosti mojih m<oigan. Dan-es je potrebno, da vam odkrijem svoje srce. .. Drago moje dete, ne poznate me. -ničesar ne veste o meni. Kakor prvi dan, ko ste prišli semkaj, tako sem že danes za vas filozof, čigar predavanja in konference na Sorl; ooii vse boJj vlečejo svet, pisatelj, ki ga je akademija sprejela z največjimi pohvalami, slaven človek, čigar ime citirajo časopisi med imeni igralk in boksarjev, z emo bedo: človek v modi.
Bedna slava je to, katere me je skoro sram in rad bi jo zametajal za malo sreče!
Na zahodu je bledela potele&nja nebeška rdečica. Bil je primeren čas za izpovedi. Peter Kerbac na-' dal ju je:
—	Rojen sem poleg oceana, v starem, granitnem Armoru. Moja trda lobanja je ustvarjena iz tega granita. Toda v meni lebde iste megle, kakor nad morjen in nad našimi ravninami. Od svoje mladosti sem hotel prodreti v skrivnosti življenja. To je bil edini cilj mojega živi jena. Delal sem vztrajno in trmasto, kot otrok, ki hoče napraviti vlom s polnimi rokami pevska. Ko sem se oženil, sem bil star 40 let. Do tedaj mi še ni nikdar srce zaigralo. Nisem bil še naletel na srečo. Niti tedaj, na žalost, ko sem stopil v zakon. Morda sem sam temu kriv. Morda pa je kriva moja žena. Kdo to ve? Moja žena je zanikrna in lahkoumna, ona prezira vse, kar jaz strastoo ljubim. Najina značaja sta si prišla kmalu navskriž. Skoro sva si bila popolnoma tuja... V pomnoženem delu sem našel tolažbo...
Ob Sen i so se prižigale obločsni-ee skoro istočasno, kot zvezde na nebu. Žaneta je poslušala nepremično. Samo dolge, črne trepalnice so ji podrhtevale na onemelih očeh.	|
—	Vendar tolažbe ki pozabije-nja nisem našel',' je radaljeval. "Neprestano sem ponavljal: vsak človek ima v svojem življenju pra-
■ *	_	.	r- ■
jvico do nekega dela sreče, a jaz j te pravice nisem imel; zakaj bi je : ne poiskal na drugem mestu. Razmišljal sem o tem. Nič me ni vec vezalo na gospo Kerbaeovo. Zakaj j se ne bi popolnoma osvobodil, da j si na drugi strani ustvarim novo življenje? Govoril sem si, morda bom na svoji pc-ti srečal ženo, ki i mi bo odprla roke! In zares. Srečal sem tako ženo. Lahko rečem
brez livallsanja. da ni bila ena, i „
marveč več takih žen. Ali, na žalost, jaz se nisem mogel odzvati njihovemu pozivu. Nisem imel časa za to. Delo« me je popolnoma jzawzelo okovalo mi jc telo in dušo in mi ni dotpuščaio niti trenu-jtek časa... Zato sem ostal mož. Čigar vestnost se navaja kot vzor. j Toplo se je zasmejal.
—	Glejte, to je prava resmica. j Morete li vi, drago dete, pojmiti, 'koliiko sem trpel v zakonu Cism hitreje so potekala leta, tem bolj j sem izgubljal nad o. da bom mogel jistočasTOo ljubiti in delati. Sedaj sem osiveli in moje lice je polno 'gub. V meni je ostal mlad samo človek, ki vedno hrepeni, kakor v letih moje mladosti... Sedaj morem pričakovati le še smrt, med
1 ... . . , . .
svojimi zaprašenimi knjigami in popisanim papirjem. — 1 VI eg] a se je noč. zračna poletna noč. polna strasti in naklepov. Pet-ter Kerbae je molčal zatopljen v svojo izpoved. Žaneta je nemirno vrtela poleg ni je ga pnstain okoli | tenkega prsta. Slednjič pa je tudi ona spregovorila s tihim in dhte-čim glasom.	j
1 — Učitelj moj. nikdar ne izgubite nade. Poleg vas je nekdo, ki vas ljubi in ki vats občuduje. Da dosežete srečo, vam je treba samb iztegniti roko... ako hočete... ako hočete...	i
f — Torej, Žameta, vi bi pristali na to, da boste ona, katero sem to-jliko časa iskal? Hvala vam za to božanstveno žrtev, katere vrednost dobro občutim! Toda jaz je ne morem sprejeti!
—	Ali... —
—	Ne, Žaneta. to ni mogoče! Vi ste mladi, vzljubili boste človeka, ki je mlad rn lep, kakor ste Vi... Jaz sem star in nelep. Nocoj noč (zakriva mojo odurnost, a jutri bi : jo popolnoma j--no videli.
—	Ali...
—	Prepozno je, poivem Vam. — jČujtee, kaj Vam pravim: prepozno je. —
• V tišini je odbila ura. Ora je prijel deklico za roko, jo rahlo poljubil in vodeč jo .do vrat je dejal:
i — Pojdite domov, dete moje, pojdite brzo! —
I --
Toaleta pred sodnikom.
Elegantno angleško igralko ! Miss Peggie O'Neil je tožil krojač Perron za svoto 120 funtov. Igralka mu ni hotela plačati računa za obleko, katero ji je naredil. Pred sc.,'.ijo je brez ovinkov priznala, da ni hotela pla-cati obleke Perronu, ker nikakor ni bila ž njo zadovoljna. Sodnik je ugibal, kaj bi storil in vprašal igralko: "In zakaj vam ni ugajala obleka?" Ona je odgovorila "Bila mi je pretesna, rokavi prekratki, komaj sem h-dila v tej obleki. Jaz sem pripravljena pred sodnijo poizkusiti to obleko'*. Sodnik je zardel in premišljal, ali naj sprejme predlog gospodični-ali ne, češ kaj bo s sodno dvorano, ako se bo igralka preoblači, vala. v njej. Igrali.a pa je hotela s po* močjo svojo služkinje sleči svojo obleko in obleči "inkriminirano". (Videlo >e ;•» kako je obleka ?e> na. Igralka je pripovedovala, da se je bala za obleko v družbi se-|sti na stol, da bi se jej ne strgala. ,Samo enkrat je bila s to toaleto na cesti. Moški so leteti za njo jkot nori in on? /e bila v strahu, (da jo prime policaj. Krojač je zagotavljal, da je gospodična izrecno zahtevala^. -tako obleko, ki bo tako vplivala na vse njene prija-ijateljice, da bodo kar počile od zavisti. Pred tremi leti je naroči-1 la to obleko in takrat je bila nje-
ROYAL MAIL
Naravnost v Cherbourg in Hamburg.
PRIPRAVNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO.
ORBITA......16 avg., 20 sept., 5 nov.
ORCA ...............30 avg., 4 okt.
OHIO..................6 sept.. 8 okt.
Privatne kabine — Izborna hrana.
Uljudna postrežba. Za informacije vprašajte svoj#ga lokalnega agenta ali pa
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson & Son, Inc. Agents 26 Broadway	New York City
na toaleta senzacija. Sodnik je rekel gospodični, naj napravi par korakov in ko je to storila, je razglasil salamonsko raEsodbo, tla mora Miss Peggie plačati krojaču račun. Rezko je odgovorila, da bo plačala, a uikdo je ne more prisiliti. da bo to obleko nosila. V jezi je strgala obleko s svojega teleso in pred očmi presenečenega občinstva oblekla sijano večerno toaleto.
Oče svojih, štirih hčera ljubimec.
Prebivalstvo vsega Znojma je ogorčeno nad zločinom, ki ga je pred -krakim odkrila policija. Že doLgo se je po Znojmu govorilo, da zlorablja spolno 44-letni delavec A. K. svoje štiri hčere. Toda policija mu ni mogla nikdar 'priti na sled in ga zasačiti in flagranti. Te dni pa je prišla na policijo njegova 20-letna hčerka in I z ogorčenjem javila, da se je njen oče pregrešil tudi proti njenim sestram, od katerih je bila najmlajša stara šele !) let. dočim sta obe drugi stari IG in 17 let. Značilno je, da se ni moglo dognati, če je bila hčerka bolj ogorčena nad zvestobo ljubimca ali pa nad grdim dejanjem očeta. Vse štiri žrtve zverinskega očeta so bile prepeljane v bolnice, ker so bile vse spolno bolne. Obenem je bila oddana v bolnico tudi neka drn 'ga sedemletna deklica, ki je bila tudi žrtev podivjanega pohot-neža.
Oženite se.
I Poslali vam bomo popoten seznam žensk, članic našega kluba, z imeni naslovi in opisi za samo $1.00. Naro ,čite danes. — RELIANCE F CLUB Bos 376, Los. Angeles, Cal.
ZAJE DAVEČ.
i Izmed vseh zajedavcev je trakulja naj-! hujši zaje<tivec. Drugi se preživljajo t [produktom Tlelavca, trakulja pa kot zaje-Idaveč uničuje gostovo življenje, s tem. da ga no^asi odjeda. Le predstavljajte si tra-'	:WjJjo. nekatere so po
petdeset, čevljev dolge, ki vsesava vse dobre so-J^wNfi^M^ kove, katere je vaš že-jflp^^V lodtc- izločil iz hfane ter (	i^^m so bili prvotno name-
njeni, da. se izprt*mene ^■NwBHn v lepo, čisto, bogato j J^^^^BUObSl kri. Ta strašna pošast '	v kratkem času podini-
i	' * nira zdravje bolnika.
Noben človek ne more ^^KMB živeti brez hrane, tra-ulja mu pa enostavno zavre vso dobavo krvi. Z vsakim dnem narašča in postaja večja. Bolnik mora trpeti ^eštevilne bolečine in presenečenja, ki Jih mu povzro a. Vi ne morete usmrtiti trakulje v svo-em želodcu, ker je trdnejša kot ste vi. Ce jo hočete umoriti s strupom, morate
umoriti tudi samega sebe. Je pa način,
otom katerega, se da. odstraniti to stra-ilo človeštva, vsled katerega je Slo toliko Judi v prerani grob. Laxtan je zdravilo, ki se ga poslužujejo vsepovsod. Trakulj« e ubije, ampak jo samo onesvesti, nakar jo druge sestavine Laxtana hitro iz-eno iz sistema. Ko bo enkrat pregnana, boste blagoslavljali dan. ko ste Čitali ta
članek. Ne morete plačati preveC, da s> Iznebite traiculje. XiroClte polno zdravljenje Laxtana za $10.48. Prodaja ga samo ; IJixal Med. Co.. 335 Laxal Bldg.. Box 963
Pittsburgh, Pa. Ne jemljite nadomestil, ampak naročite pravilno stvar. Cenena zdravila so Škodljiva. Pravo blago stane vedno denar. Laxtan je neSkodljiv. Če tudi nimate trakulje. Boljše plačati za dobro zdravilo kot če bi vaši sorodniki plačevali za vaš pogreb. Za zavarovanje zavojčka pridenite 25 centov posebej.
—Adv't
DOMAČA ZDRAVILA
V aalefll imam jadlln« dlftav«. Knajpo vo Jaimanevo kava In Importirana domaČa zdravila, katara prtparaia mar.
Knajp v knllfll
: DOMAČI ZDRAVNIK
I Pilita po bracplafinl aanlk, v fcataram i Ja nafcratko popiaana vaaka raatlln I	za kaj aa rafeL
| IMPORTIRANE KOSE
(n DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE
Kose Iz garantiranega Štajerskega I Jekla, z rinčkom na vijak, 24, 26.
j 28, In 30 palcev dolge ........12.00
« kos s rlnčki po................ 1.75
Srp za klepatl ...................M
> Klepllno orodje .................. 1.25
Brusni kamen "Bergamo".......50
Motlka .......................... .00
Rlbežen za repo, z 2 nožema .... 1.10
PlfilTE PO BREZPLAČNI CENIK Blago pošiljam poStnlne prosto.
MATH. PEZDIB
I Bok 773, City Hall Sta. H |	W«w York, K.
I ra---if
i l|§| Kretanje parnikov - Shipping News fcfl
If. avauita:
Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre; Cleveland, Cherbourg In Hamburg: Orbita. Cher-I bourg; Rotterdam. Boulogne; Glullo Ceoai a. Genoa
17. avousta:
Sierra Ventana, Branca
1*. avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg In Hamburg
10 avgusta:
Paris. Havre; Mauretanla. Cherbourg Tork, Bremen; Conte Verde, Genoa
ti. avgusta:
Arabic. Genoa; Thurlngla. Cherbourg In Hamburg
23. avgusta:
Olympic. Cherbourg; President Harding, Cherbourg In Bremen; Mount Clay Cherbourg In Hamburg; Volendam Boulogne; Dulllo. Genoa
M. avgusta: Beldllts. Bremen
27.	avgusta:
Prance, Havre: Aaultanla. Cherbourg I
28.	avgusta:
Columbus. Cherbourg In Bremen; a«e I • Cherbourg
-."fluata:
Homeric. Cherbourg; Veendam, Boa-logne; Orca, Cherbourg: Muenchen.' Cherbourg In Bremen; Albert Balln. Cherbourg
1.	septembra:
La. Savoie. Havre.
2.	septembra:
llesolute. Cherbourg in Hamburg; — Arabia, Cherl»ourg; Canoi>ic, Cherbourg; America, Genoa.
3.	septembra:
Berengariu, Cherbourg.
4.	septembra:
Brlgenland. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg; Westphalia v Cherbourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen.
i	6. septembra:
I	Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cher-
I	Iwiurg: Roehambeau. Havre; «»iiio.
i	Cherbourg In Hamburg; Nc-%v Amster-
dam. Boulogne; Martha Washir.jS Trst.
9.	septembra:
Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stutt^| ■■ Cherbourg In Bremen.
10.	.septembra:
Paris. Havre; Mauretnia, CherboH Conte Rosso, Genoa,
11.	septembra:
Lapland, Cherbourg; Luetzow C^B bourg in Bremen; Minnekalida. bourg.
13. septembra:
Olj-mpic, Cherbourg; America. cH bourg in Bremen: Suffr«-n, Deutschland. Cherbourg in Ilam^B Ryndain, Boulogne; CoTombo, (Jenu^B
16.	septembra:
Reliance, Cherbourg; Sierra Ventfl Bremen.
17.	septembra:
Aquitania, Cherbourg; France, n-H
18.	septembra:
Mongolia, Cherbourg; \Vuerteni^H Cherbourg in Hamburg.
19.	septembra:
Giulio Cesare, Genoa.
20.-'septembra:
Homeric, Cherbourg; Columbus, buurg in Bremen: Cleveland, Cherbo^H In Hamburg; Orbita, Cherbourg; rH; terdam, Boulogne.
23.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg; York, ChH buurg in Bremen.
24.	septembra:
Berengaria. Cherbourg; Chicago, HaH r^; Uuilio, Genoa.
25.	septembra: Zealand, Cherbourg.
27! septembra:
Leviathan. Cherbourg: Majestic, Ch^H bourg: Lafayette, Havre; Mount Cl^l Hamburg; Muenchen, Bremen; Vol^H dam, Boulogne; Conte Verde, Gen^J
30. septembra; Resolut«-, Hamburg.
1. oktobra:
I\iris. Havre; Mauretanla, Cherbou^H
CUNARD
Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto.
V JUGOSLAVIJO
v 8 In pol dne vsako sr»-do s tremi eksj.resnimi parniki BERENGARIA	AQUITANIA
MAURETANIA
(preko Clierbourga)
ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLA\JlJE. se takoj brigajte za potovanje. Naš urad v , Jugireslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva čistoba hrane. Za podrobnosti
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v stare domovino s parnikom "Suffren". pozdravljam moje -prijatelje: Fr Kerže, m njegovo družino, v C.-.-liimet, ^Iinn., John Lipovec in Jack Lipovec, Jos. Klim, John Beneina. Marko Sneberprer in John Vidmar v Pickens, \V. Va.. ter vse rojake v Ameriki. Zaliva Ijujem se tvrdki fl^rank Sakser State Bank, ter priporočam isto vsem Slovencem.
Melhior Samsa. na potu v Gora pri Sodražici.
Rad hi izvedel za naslov FRANKA SUM RADA, doma iz Bab-ne police pri Ložu na Notranjskem. Zadnjikrat mi je pisal iz države Georgia. — Andrej Kor-dis. Camp 9. Forest Lake. Mich.
Prav vsakdo—
kdo« kaj Uči; kdH k»J ponn]»; kdor kaj kupuj«: kdor kaj prodaja; pra* vsakdo priznava, da lma)g iadorlf uptk ^
mali oglasi
t RQlii H a i i « a j
ROJAKI, NAROČAJTE SE NI 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK * ZDRUŽENIH DRtAVAP
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in bosta najbolj postreienl
Olftc »ob« s no aH drema postaljiaaa. Fiortai aa VO OMb. DomaČa kohinja, Najniij« aana,
AUGUST BACH, 63 Gremwich »t. New Ycrk
rnsuLicHiiNd
Naravnost v Jugoslavijo VM
Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov^S Martha Washington — 6. sept.; 23. okt^W V Dubrovnik aii Trst.
ŽelPznina v notranjost zmerna. Nobe-^B . nih vizejt-v. Vprašajte pri bližnjem^^ ;:iK«-ntu ali pri
pRns. * rn, ? w«» N. v B
"'	" "	H
Pozor čitatelji J
Opozorite trgovce te brtnike, pri katerik kupvM jete ali naročate in ste M ajik postreibe zadovoljil i da oglašujejo v liztn <(G1zjI ! Kar oda". S tea bestfl utitfll vsem
Varava "Glaa Maredf V
Kako se potuje vi stari kraj in nazaj I v Ameriko.
K DOB J« Bamenjen potov&tl t H stari kraj, ]e potrebno, da Ml natančno poučen o potnih liatlli, prt« I ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih Mmiitfll dati "Hlod naSe dolgoletne lakufinjcyl Vam bodo gotovo v korist; tudi prl«l poročamo vedno le prvovrstne par I nike, ki Imajo kabine tudi v LLL ra» redu.
Glasom nove naselniške postave, ki
»e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedriavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-Relniški. komisar v Washington, D.C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste sa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.	r
Frank Sakser State Bank
82 Cortland« St., Ntw Tork
Dol gr os t vseh londonskih ulic znaša nad 3500 kilometrov.