PFl....w>ASKI dnevnik Poštnina plačana t gotovini rAt\n Abb. postale I gruppo LCDU 4UU LIT Leto XXXVn. Št. 250 (11.072) TRST, četrtek, 22. oktobra 1981 OB VRHU V CANCUNU SKEPSA, A TUDI NEKAJ UPANJA Konferenca 22 državnih poglavarjev in predsednikov vlad se začne danes na turističnem otočku Cancun ob vzhodni mehiški obali ob določeni upravičeni skepsi, a hkrati ob velikem pričakovanju m upanju svetovnega javnega mnenja. Najvišji voditelji 8 industrijsko razvitih držav Zahoda (ZDA, Japonske, Zahodne Nemčije, Francije. Kanade. Velike Britanije. Švedske in nevtralne Avstrije) in 14 držav v razvoju (Alžirija. Bangladeš. Brazilija, Filipini. Gvajana, Indija. Jugoslavija. Mehika, Nigerija, Slonokoščena obala, Saudska Arabija, Tanzanija. Venezuela in Kitajska) se bo dva dni pogovarjalo «« prostem slogu» o osnovnem vprašanju sodobnega časa, o preureditvi svetovnih gospodarskih razmerij. Skepso in zaskrbljenost opravičujejo dosedanje negativne izkušnje dolge vrste neuspehov v prizadevanjih pri iskanju soglasja za uvajanje novega svetovnega gospodarskega reda, od temeljne reso lucije generalne skupščine OZN leta 1974. Pričakovanje in upanje pa temeljita na nespornem dejstvu, da so sedanje razmere, sedanji krivični odnosi v gosoodarsicih izmenjavah med bogatimi in revnimi, dobesedno nevzdržni in vir hudih nevarnosti. Dramatična stvarnost, s katero se morajo soočati tudi najbolj zakrknjeni branilci privilegijev bogatega sveta, kjer le četrtina zemeljskega prebivalstva razpolaga s tremi četrtinami svetovnega bogastva, nadzoruje več ket 80 odstotkov mednarodne trgovine in 90 odstotkov industrijske proizvodnje, medtem ko se podrejenost ostale velike večine ljudi na Zemlji čedalje veča, na stotine milijonov prebivalcev najrevnejših držav na dobesedno strada, terja odločitev. Položaj držav v razvoju se v zadnjih letih, zlasti od skokovite podražitve nafte, nenehno slabša. Posledica sedanjega, od boaatih držav vsiljenega gospodarskega reda, ki jim določajo tako čedalje višje cene za svoje industrijske proizvode in tehnologijo kot čedalje nižje za njihove surovine, je malone blazno naraščanje 'zunanjetrgovinskih primanjkljajev, tako da je njihova skupna zadolžitev s tujino že dosegla 980 milijard dolarjev (skoraj 700.000 milijard lir). Pri takih neverjetnih številkah se vsiljuje razmislek tudi najbolj egoističnemu zagovorniku «pravic» bogatih držav. Še boli bi se moral vsak voditelj industrijskih dežel zamisliti ob strahotni napovedi, ki ne prihaja morebiti iz kakšnih «zaletavih» pacifističnih gibanj, ampak iz zelo «realisticne» Svetovne banke, da bo do konca stoletja umrlo od lakote 800 milijonov ljudi, če se mednarodni gospodarski odnosi ne spremenijo. O teh vprašanjih se morajo državni poglavarji pogovarjati danes in jutri v Cancunu. z vso odkritostjo, ki jo omogoča meuradni* značaj zasedanja in z vso odgovornostjo, ki jo narekuje življenjska važnost in nujnost rešitev. Zasedanje, ki se bo odvijalo na 4 triurnih sestankih v skrbno zastraženem hotelu «Sheraton», nima niti določenega dnevnega reda, a J® telo verjetno, da se bodo pogovori osredotočili na štiri temeljna vprašanja: prehrana, mednarodna trgovina, energetske dobave in monetarni odnosi. Da bi se izognili nevarnosti retoričnega primerjanja stališč, so prireditelji celo vnaprej dodelili vsakemu od navzočih voditeljev le po 10 minut nastopa v razpravi. Kot je znano, so izho-diščna stališča zastopanih držav še močno različna: ameriški predsednik Reagan zagovarja (ob podpori same angleške premierke Ta-tcherjeve) ohranjevanje sedanjega reda, toplemenitega* z večjo svo bodo za zasebne pobude nadnacionalnih (v glavnem ameriških) družb ter zato nasprotuje «glo-balnim pogovorom» o preureditvi svetovnih gospodarskih odnosov Njegovi zahodni zavezniki in Japonska pa so mnogo bolj dovzetni ta zahteve držav v razvoju po takem (vsaj postopnem) preokre-lu, ki nudi edino perspektivo za o-zdravitev svetovnega gospodarstva in posredno za ublažitev napetosti, ki ogrožajo svetovni mir. Petrolejske države, ki razpolagajo z ogromnimi denarnimi presežki, kimajo tudi svoja posebna stališča in želijo ohraniti čimbolj proste roke. Ob takih razmerah so napovedi » izidu cancunskega vrha skrajno tvegane. Znano je, da voditelji 22 držav ne bodo izglasovali nobene-oa sklepnega dokumenta, toda namen srečanja pa le ostane, da bi se vsaj dogovorili o nodprtju vrat» ta obnovo priprav na globalne pogovore Sever - Jug v okviru OZN in so pred začetkom zasedanja japonski premier Suzuki, francoski socialistični predsednik Mitterrand in sam mehiški predsednik Lopez Portillo obljubili, da bodo storili vse napore (v podporo prizadevanjem držav v razvoju, pri katerih bosta v prvi vrsti Jugoslavija in Alžirija), da omehčajo Reagana. Svetovno javno mnenje upravičeno pričakuje iz »zlote vaze» (kar pomeni Cancun v jeziku starih plemen Maja) ne čudežev, a vsaj ugodni piš za odprtje tistih vrat, ki vodijo v edino realistično perspektivo človeštva. RIM — Predsednik vlade Spadolini se je zelo pozitivno izrekel o srečanju, ki ga je imel s tajniki večinskih strank, ki je trajalo približno tri ure in na katerem so razpravljali o vrsti perečih vprašanj, še zlasti o gospodarskih problemih. Iz Spadolinijevih izjav ter iz izjav Craxija, Piccolija, Longa, 'Zanoneja in Biasinija jasno izhaja, da so soglasno potrdili obveze finančnega značaja, ki jih vsebuje državni proračun za leto 1982 in finančni zakon: javni primanjkljaj namreč ne bo smel preseči 50 tisoč milijard, inflacijo pa naj bi v prihodnjem letu omejili na 16 od sto. Kaže, da so premostili tudi vprašanje pokojnin, glede katerega je spor bil dokaj oster, saj je tajnik PSDI Lon-go pred srečanjem izrecno izjavil, OSREDNJA TEMA POGOVOROV GOSPODARSKA VPRAŠANJA IN TERORIZEM gigj st s ast: jahača?? V Mariboru se je začelo Borštnikovo srečanje 81 Tajniki vladnih strank pozitivno ocenili srečanje s Spadolinijem Bdtino Craxi: po včerajšnjem pogovoru je zavezništvo med strankami trdnejše da glede tega problema ni pripravljen popustiti. Vprašanja so premostili z ustanovitvijo posebnega odbora, ki bi moral problem rešiti. Na ta način so socialdemokrati svoje stališče omilili, najti bi morali način, da bi zadostili zahtevam PSDI glede pokojnin, ne da bi ponovno privili davčni vijak, temveč popravki pri nekaterih postavkah državnega proračuna. Popoldne se je Spadolini sestal z načelniki parlamentarnih skupin, v petek pa bo o današnjih srečanjih poročal na sestanku s finančnimi ministri. Takrat bodo ponovno poglobili nekatera gospodarska vprašanja, ki so prišla na dan v teku današnjega srečanja na vrhu. Piccoli, Longo, Craxi, Zanone in Biasini so soglasno izjavili, da je včerajšnji sestanek bil zelo koristen in da je prispeval k premostitvi mnogih težav. Tajnik PSI Craxi je menil, da je včerajšnje srečanje okrepilo zavezništvo med večinskimi strankami, podčrtal pa je politično solidarnost, ki je prišla do izraza glede vseh najbolj bistvenih vprašanj. Včeraj pa niso govorili samo o gospodarskih vprašanjih. Govor je bil tudi o zunanji politiki, o zadevi Rizzoli - Corriere della Sera ter o institucionalnih reformah. Pozitivno so ocenili Piccolijevo pobudo za sestanke z drugimi tajniki, tako da bo demokristjanski voditelj še danes pogovarjal s socialdemokrati in republikanci, v petek z liberalci, v torek ali sredo prihodnjega tedna Craxljem. Potrdili so tudi, da Piccoli pripravlja oshfffinTTSSfdaTEr ga bo glede institucionalne reforme poslal tajniku komunistične partije Berlinguerju. Spadolini in tajniki večinskih strank so dokaj poglobljeno obravnavali tudi zaostritev teroristične dejavnosti in še zlasti teroristična atentata na pripadnike varnostnih sil v Milanu in v Rimu. Vsi so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi obnovitve pojava terorizma. Omenimo naj še intervju, ki ga je imel tajnik krščanske demokracije Piccoli s časnikarjem nekega tednika, kateremu je zagotovil, da KD odločno podpira Spadolinijevo vlado. Za solidarnost med večinskimi strankami pa bo preizkusni kamen glasovanje o finančnem zakonu. Piccoli je bil mnenja, da bi odprtje vladne krize v sedanjem političnem trenutku bila zelo huda napaka, lu bi peljala samo k predčasnim volitvam. Slednje pa prav gotovo ne bi prispevale k razjasnitvi političnega položaja v državi. 29. kongres PSOE MADRID — Včeraj se je v Madridu začel 29. kongres Socialistič- ne delavske stranke Španije (PSO E). Glavna naloga kongresa je u trjevanje strategije in taktike PSOE v pričakovanju splošnih parlamentarnih volitev, ko bodo Španci odločali, komu bodo poverili oblast. Uvodno poročilo je včeraj podal generalni tajnik Gonzales. V španskih krosih vlada izredno zanimanje za kongres, saj imajo španski socialisti dobre možnosti, da zmagajo na prihodnjih volitvah. RIM — Ob koncu svojih pogovo rov z italijanskim zunanjim ministrom Colombom in z ministrom za trgovino Caprio je šef iraške diplomacije Sadum Hamadi izjavil, da je njegova država pripravljena vzpostaviti z Italijo »prednostne odnose* pri dobavi nafte in nakupu tehnologije, če bo pokazala »politično razumevanje*. V bistvu Hamadi odsvetuje Italiji, da bi poslala svojo vojsko na Sinaj in da bi nadaljevala s prodajo vojaškega materiala Iranu. ŠTIRI LETA PO ODREDBI TRŽAŠKEGA SODISCA Na ustavnem sodišču začetek razprave o rabi slovenščine Zadevo je sprožil prof. Samo Pahor, ki se je pred sodniki zagovarjal v materinem jeziku ui»iiiii»ii«M»i»iiniiini»iuiniiii«i»niiiin«»ii«iiitnmmi*ii»i«*»iiiii»«»iHiiiiiiiiMii»iiiiii»i»iii»«ii Gostovalo bo tudi SSG iz Irsta, ki bo imelo-tri predstave (Od našega poročevalca) MARIBOR — S slavnostnim sprejemom in uprizoritvijo Pirandel-love komedije v izvedbi SNG iz Maribora se je sinoči v štajerskem glavnem mestu odprl zastor nad letošnjim Borštnikovim srečanjem 81, ki bo trajalo deset dni. Ta festival slovenskih gledališč je letos še posebno bogat in privlačen, saj bomo v tekmovalnem delu srečanja gledali dela, ki so po mnenju vodstev posameznih teatrov bila v lanski sezoni najboljša, poleg tega pa bo še vrsta spremnih prireditev na tematiko gledališča, pa še druge gledališke predstave v izvedbi najrazličnejših skupin. Skratka, gre za pomembno manifestacijo, ki izpričuje živo sporočilnost slovenske gledališke ustvarjalnosti, hkrati pa nudi možnost soočanja z različnimi leatrskimi žanri in hotenji. že včeraj dopoldan je bila svečana seja skupščine Borštnikovega srečanja, na kateri je imel pozdravni govor dr. Bratko Kreft, ki je opozoril na pomen gledališkega ustvarjanja, medtem ko je slavnostni govornik Branko Gombač orisal zgodovino Borštnikovih srečanj in njihovo veliko vlogo pri uveljavljanju gledališča samega. Ob tej priložnosti so podelili tudi dve B oršlnilcovi priznanji Smiljanu Samcu in Lojzetu Zmazku, predsednik mariborske občinske skupščine Rafael Razpet pa je Branku Gombaču podaril srebrni grb mesta Maribor. Dopoldan so odprli tudi razstavo «Gledališče ljudske vstaje*, ki je prodoren dokument in obenem prikaz gledališke dejavnosti v najtežjih trenutkih obstoja slovenskega naroda. In takih prireditev bo na letošnji gledališki manifestaciji še in še, o teh pa bomo sproti poročali, čeprav prvenstveno seveda o tekmovalnem delu sporeda. V okviru le-tega bosta, drevi dve uprizoritvi, saj bo eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane igralo ■'Jaslice* Zdravka Duše, slušatelji AGRFT iz Ljubljane pa Ibsenove 'Strahovem. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da bo v Mariboru gostovalo tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in to kar s tremi predstavami. Ob tem pa bo tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki SSG širšo slovensko javnost opozorili na težave, predvsem finančnega značaja, v katerih se nahaja naše gledališče. MARIJ ČUK iiii»uiniiuii*iiMMHii*Miniiiniiiniiiiiiiiiiiiniiiiniiimniinniiniiinii,«iiinniiiiiminiHiiniiniiinMiiiiiimiiiiittiliiMMiinniimiimiiiininininniiiiiiiiMiiiuiiii*.... RIM — Ustavno sodišče je včeraj razpravljalo o ustavnosti člena 137 kazenskega postopnika, na osnovi katerega morajo biti vsi sodni akti sestavljeni v italijanskem jeziku. Postopek je sprožil profesor Samo- Pahor, ki se ie hotel pred tržaškim kazenskim sodiščem zagovarjati v slovenskem jeziku. Tedaj, bilo je to 8. marca 1977 je sodišče izdalo dolgo odredbo, s katero je ugotovilo. da je vprašanje, če je člen 137 kazenskega postopnika v skladu z ustavo, umestno in da mora torej o tem razpravljati ustavno sodišče. Postopek proti prof. Pahorju so zato prekinili in poslali vso dokumentacijo v Rim, kjer je bila včeraj sodna obravnava Ustavno sodišče se mora izreči o dveh vprašanjih: če je člen 137 v skladu z načeli, ki iih vsebujejo 3. in 6. člen ustave ter 3. člen posebnega statuta Furlanije - Julijske krajine, to je s tistimi doiočili. ki izrecno govore o zaščiti narodnostnih manjšin. Drugi pomislek pa se nanaša na ustavno določilo, ki pravi, da so vsi državljani enaki, kar očitno ne velja za Slovence, ki ne uživajo enakih pravic kot na primer nemško govoreči italijanski državljani. Na včerajšnji obravnavi je govoril državni pravobranilec Franco Chiarotti, ki je dejal, da se vprašanje ustavnosti omenjenega člena kazenskega zakona ne postavlja, češ da med drugim u-stavno določilo o zaščiti jezikovnih manjšin samo po sebi še ne pomeni, da mora biti ravnanje z vsemi manjšinami enako. «še zlasti, če se manjšine nahajajo v objektivno različnih situacijah*. Po govoru državnega pravobranilca so razpravo prekinili: m znano, kdaj bo ustavno sodišče izreklo razsodbo. Vsekakor velja pripomniti, da so izvajanja državnega pravobranilca dokaj nenavadna, sai v bistvu Chiarotti pravi, da ni nui-no. da so vsi državljani, pripadniki narodnostnih manjšin, pred zakonom enaki, kar bi lahko razumeli kot izrazito Kršitev ustavnih določil. PRIPADNIKA VARNOSTNIH SIL ZOPET ŽRTVI KRVAVEGA ATENTATA FAŠISTIČNI TERORISTI UBILI POLICISTA Kapetana Straulluja in agenta Di Romo so pričakali v zasedi nedaleč od Rima - Slo je za pravo «kazensko ekspedicijo» RIM — Dva dni po atentatu v Milanu, kjer sta pod streli še neznanih atentatorjev padla dva policijska agenta, je prišlo včeraj v Rimu do prav tako krvavega umora, prave usmrtitve častnika Di-gosa in njegovega šoferja. Odgovornost za ta atentat si je prevzela neofašistična organizacija NAR in preiskovalci domnevajo, da to tudi drži, saj se je ubiti častnik ukvarjal pretežno z raziskovanjem dejavnosti rimskih neofašistov. Omenili smo ie, da je šlo za pra- vo usmrtitev. To je kaj jasno razvidno iz dinamike dogodka samega. Teroristi so pričakali avto, v katerem sta se peljala kapetan Franco Straullu in agent Ciriaco di Roma na cesti, ki iz Acilie, manjšega kraja v rimski pokrajini, vodi v Rim. Po vsej verjetnosti so imeli napadalci dobre informacije, saj se je včeraj kapetan Straullu poslužil rdečega ritma rimske kvesture, ker je POJASNILO MINISTRA ZA FINANCE MOSTIČA M Beogradu razpravljajo o zakonu o uvedbi takse na potovanja v tujino BEOGRAD — V zvezi z govoricami o uvedbi plačila takse za prehod državne meje .ie zvezni sekretar za finance inž. Kostič povedal naslednje: »Osnutek zakona o uvedbi taks je sedaj v proceduri zvezne vlade. Ta bo najbrž v kratkem odločala o njegovi usodi. ZIS lahko osnutek zakona. ki ga je pripravil zvezni sekretariat za finance, zavrne, lahko pa ga tudi sprejme. Ce ga bo sprejel, bo predlagal tudi nadaljnjo proceduro sprejemanja tega zakona. Ostajata samo dve teoretični možnosti: ali bo dan osnutek zakona v redno skupščinsko proceduro in bodo o njem republike in pokrajini usklajevale stališča ali pa bc ZIS predlagal sprejem začasnega ukrepa v skupščini SFRJ. Tretje možnosti ni. Za to, da bi ZIS uvedel takso sam, nima niti nravnih pristojnosti niti namena,* je dejal Kostič. Če bo ZIS osnutek zakona sprejel in ga izročil v redni skupščinski postopek, bodo o njem republike in pokrajini v odboru za ekonomske odnose s tujino zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije usklajevale stališča. In če jih bodo uskladile, bo zakon sprejel zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja brez glasovanja. Če pa bo ZIS na osnovi spoznanja, da stališč ne bo mogoče uskladiti, predlagal sprejem začasnega ukrepa, bo postopek naslednji: Zve7 zna vlada bo s problemom seznanila predsedstvo SFRJ in če bo to menilo, da je sprejem zakona nujen, bo predlagalo zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, naj zakon sprejme. V tern primeru bi delegati tega zbora o zakonu gla sovali in če bi dve tretjini delegatov glasovalo za sprejem zakona. bi bil zakon sprejet, (dd) bila alfetta, s katero se je običajno vozil, - pokvarjena. Razlika je bistvena, kajti alfetta je blindirana, ritmo pa ne. Napadalci so pričakali avto pri podvozu, kier se cesta zoži. Ko ie ritmo zapeljal skozi ožino, so padli prvi streh. Kot je policija kasneje ugotovila, so napadalci uporabili vojaško orožje, puško vrste FAL in brzostrelko M 12 Kapetanu Straulluju je rafai prebil lobanjo, Di Romo pa so streli zadeli v prša. Oba sta bila pri priči mrtva, avto pa .je sam nadaljeval pot iz ožine in zavozil na travo ob cesti, kjer se je ustavil. Atentatorji, skupina kakih petih ali šestih mladeničev, med katerimi je bilo tudi neko dekle, pa se .je hitro oddaljila z dvema avtomobiloma. Oba je policija našla kasne.je nedaleč stran in seveda je šlo za ukradeni vozili. Preiskovalci so takoj zasumili, da gre za atentat neofašističnih teroristov. predvsem zaradi dejavnosti kapetana Straulluja, ki se je. kot rečeno, ukvarjal z raziskovanjem dejavnosti desničarskih skrajnežev. Ko so torej pripadniki NAR telefonirali šlirim rimskim dnevnikom in prevzeli odgovornost za atentat na kvesturi ni 4>ilo večjega presenečenja. Nasprotno, Kot kaže so v Rimu že izdelali seznam imen, med katerimi je treba iskati rimske a-tentatorje. Nekateri od teh so bili povezani tudi s tržaškimi neofaši-sti, kot poročamo obširneje na drugi strani. Atentat je vzbudil val ogorčenja po vsej državi. Novoustanovljeni enotni sindikat policije pa je v zvezi s tem izdal poročilo z odločno zahtevo po zaostritvi protiterorističnih ukrepov. Kapetan Straullu in agent Di Roma, ki ju bodo pokopali danes v Rimu. sta že osma in deveta žrtev terorizma iz vrst policijskih sil v letošnjem letu. Na sliki: prizorišče krvavega atentata (telefoto AP). Predsednik Mubarak bo obiskal Izrael TEL AVIV — V intervjuju za izraelski dnevnik «Jediot Aharonot* je egiptovski predsednik Hosni Mubarak napovedal, da bo ob koncu tega ali najkasneje v začetku prihodnjega leta obiskal Izrael. Mubarak je tudi izjavil, da nič ne bo spremenilo dosedanje miroljubne politike Egipta do Izraela, ki jo je začrtal pokojni Sadat. Napovedal je tudi, da se bo z vsemi silami postavil po rebu možnosti, da bi bodoča palestinska država padla pod vpliv Sovjetske zveze. Mubarakova zagotovila Izraelcem sovpadajo z včerajšnjim začetkom pogajanj o avtonomiji. za zah^11*. breg Jordana in pas Gaze. Pogajanj se v Tel Avivu udeležujejo predstavniki ZDA, I/.rae'a in Egipta in bedo trajala devet dni, služila pa bodo predvsem za preverjanje morebitnih spremenjenih stališč, saj gotovo ne bodo vprašanja izčrpali. Tega mnenja je tudi izraelska laburistična opozicija, ki zahteva čimprejšnjo rešitev vprašanja avtonomije za zasedena arabska ozemlja, ker se svet vedno bolj zanima za saudski načrt o Bližnjem vzhodu. ......................... V PRIČAKOVANJU VLADNIH UKREPOV ZA IZHOD IZ SEDANJE KRIZE Na Poljskem se nadaljujejo protesti in stavke zaradi pomanjkanja živil in nezadostne oskrbe Posredovanja vodstva Solidarnosti neuspešna - General Jaruzelski sc je sestal s primatom Glcmpom VARŠAVA — V številnih pokra-1 ko je bilo v Katovvicah, včeraj v jinah Poljske se nadaljuje napetost I Wroclawu. Tudi napetost med sol-zaradi pomanjkanja živil in slabe niki in študenti v Bydgoszcsu, Kra- ......"Himni....nun...min.................mul.....................................................»nuni zaradi pomanjkanja oskrbe. Približno 12 tisoč delavcev tovarn v Zyraradowu že teden dni stavka, ker niso oblasti poskrbele, da bi založile trgovine z zadostnimi količinami živeža, predvsem pa mesa. Vsa dosedanja posredovanja vodstva Solidarnosti so se izjalovila. Podoben položaj je v Koninu in v Sandomierzu. Še in še bi lahko naštevali vojvodstva, kjer je delavstvo prekinilo delo, ne iz političnih razlogov ali mezdnih izboljšav, temveč iz enostavnega razloga, ker kljub racioniranju ne u-spejo dobiti v trgovinah predpisanih količin hrane. Manj zaskrbljujoče so vesti o stavkah in manifestacijah zaradi a-retacij kakega sindikalnega voditelja. ‘ Take primere prej ali slej rešijo s kančkom dobre volje. Ta- V OZN razprava o suverenosti Kampučije NE\V YORK — Razprava v svetovni skupščini o položaju v Kampučiji se bliža h koncu. Skupščina se mora še izreči o predlogu resolucije 33 držav, ki zahteva sprejem deklaracije z nedavne mednarodne konference o Kampučiji in njenih predlogov za pogovore o politični rešitvi. Jugoslovanska delegacija je sporočila, da bo glasovala za ta predlog resolucije in o pozorila, da dosedanje razprave o tem vpia šanju v ZN kažejo, da mednarodna skupnost ni pripravljena popustiti pred vsiljenimi re šitvami. ... .. .. Ko je ugotovil, da tekmovanje velikih sil za razširitev interesnili območij vodi k opo rekanju pravice narodov, da odločajo o lastni usodi je pomočnik zveznega sekretarja 'za zunanje ‘zadeve SFRJ Ignac Golob v razpravi opozoril, da politika delitve sveta na bloke nenehno vodi k, vse agresivnejšim pri zadevanjem za ustanovitev tako-imenovanih varnostnih območij in »vitalnih območij*. Takšna politika, je nadaljeval, povzroča nastajenje novih kriznih žarišč, ki so skorajda preplavila svet. V tej verigi kriz je eden bistvenih členov položaj v jugovzhodni Aziji, ki je nastal zaradi tujega posredova nja in zaradi množične tuje vojaške navzočnosti v Kampučiji. Ignac Golob je nadaljeval, da je v nasprotju z načeli listine OZN in načeli neuvrščenosti, da se pod kakršnimkoli izgovorom vsiljuje nasilno način življenja ali vlada ka teri koli državi. Golob je opozoril na stališče zadnje ministrske konference neuvrščenih o problemu Kampučije in dejal, da se je Ju goslaviia dosledno zavzemala za uresničevanje načela neuvrščenosti ter listine ZN, ta ko v OZN kot tudi med neuvrščenimi državami. Še naprej si bo prizadevala za to, da bodo ta načela uresničena. Ob tem je poudaril, da deklaracija- nedavne mednarodne . konference o Kampučiji vsebuje vse bistvene elemente, nujne za reševanje kampučijskega problema in daje jasne okvire in temelje za iskanje celovite politične rešitve tega problema. V nadaljevanju razprave so resolucijo podprle številne neuvrščene države, ki so poudarjale, da je umik čet iz Kampučije bistveni pogoj, da ljudstvo te države uresniči svojo pravico do samoopredelitve in samostojno odloča o svoji prihodnosti. Resolucijo so podprle tudi Kanada, švedska, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija. Predstavnik SZ pa je odločno nastopil proti razpravi in je trdil, da je kompučijsko ljudstvo že imelo svoje volitve. Po njegovih besedah se bo položaj normaliziral takoj, ko bo svetovna skupnost »pomagala razbiti zaroto ZDA in Kitajske na tem območju.* Takšno stališče so takoj podprle NDR, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Mongolija, Laos in Kuba. (dd) kovu, Radomu in Varšavi bodo bržkone s kompromisi odpravili. Z besedami pa je nemogoče oskrbeti prazne shrambe. Tega se dobro zavedajo oblasti kot tudi vodstvo Solidarnosti. Prav tako se tudi zavedajo, da s stavkami ne bodo delavcem zagotovili živeža. Zastoji v proizvodnji so namreč že taki, da je skoraj v celoti zamrl ves poljski izvoz, če se bodo stavke nadaljevale, ne bo primanjkovalo samo živeža, temveč celo premoga. Vlada mora torej čimprej prekiniti zastoje v proizvodnji. Kako pa ji bo to uspelo, ni še povsem jasno. Zakonska prepoved stavk je namreč skrajno vprašljiva, saj bi sprožila čisto nasproten učinek, če ne bo predhodno prišlo do družbenega sporazuma, do «fronte nacionalne rešitve*, o kateri govori prvi sekretar CK PZDP, ministrski predsednik in obrambni minister general Jaruzelski. Prav v iskanju najširšega družbenega sporazuma se je general Jaruzelski včeraj sestal s poljskim primasom Jožefom Glempom. Vsebina njunega razgovora ni znana, a v Varšavi ne dvomijo, da sta se pogovarjala o izhodu iz težke krize, ki pesti Poljsko. želje za uspešno opravljanje te visoke dolžnosti. Prepričan sem. da se bodo dobrososedski odnosi in prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo vse uspešneje razvijalo v prid narodov obeh držav in v prid miru, varnosti ter enakopravnega mednarodnega sodelovanja*. (dd) Jugoslavija vključena v projekt izkoriščanja telekomunikacij v EGS BRUSELJ - Jugoslavija se je včeraj vključila v pripravo tretjega znanstveno - tehničnega projekta večnacionalnega značaja, ki ga v okviru EGS usklajuje izvršna ko- misija. Gre za projekt s področja izkoriščanja lokalnih telekomunikacij, katerih uporaba doživlja v zadnjih letih zelo hiter razvoj. Pri uresničevanju tega projekta sodeluje še 11 evropskih držav, ki med drugim med seboj izmenjujejo dosedanje izkušnje. Jugoslovanski delež raziskovalnih del je prevzel zavod za avtomatizacijo Iskra iz Kranja. Protokol o pristopu k temu projektu je podpisal voditelj jugoslovanske misije pri EGS Boro Ra-fajlovski. (dd) BEOGRAD — Z ukazom predsed stva SFRJ je bil za novega izred nega in polnopravnega velcposlani ka SFRJ v Avstriji imenovan na mestnik zveznega sekretarja za zu nanje zadeve Milorad Pešič. (dd) Djuranovič čestital Papandrcuju BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič ie včeraj čestital Andreasu Papandreuju ob izvolitvi za predsednika nove grške vlade. V brzojavki je zapisal: «Ob vaši izvolitvi za predsednika vlade republike Grčije vam v imenu ZIS in v svojem imenu s posebnim zadovoljstvom pošiljam prisrčne, čestitke, in .najboljše RAZPLET KRIZE V TRŽAŠKIH KRAJEVNIH USTANOVAH Ministrstvo imenovalo komisarje za občinsko in pokrajinsko upravo Z odlokom predsednika republike, ki nosi datum 19. oktobra, sta bila razpuščena tržaški občinski in pokrajinski svet. Vest je včeraj dopoldne sporočilo notranje ministrstvo tržaški prefekturi: istočasno so bili z odlokom imenovani tudi izredni komisarji, ki bodo zamenjali Cecovinijev in Venturov odbor. Posle komisarja občinske uprave bo prevzel dr. Vittorio Siclari, pokrajinsko upravo pa bo odslej upravljala komisarska komisija, ki ji bo predsedoval dr. Domenico Mazzurco, sestavljala pa še dr. Fernanda Buttolo in knjigovodja Flavio Mantini. Komisarji bodo umeščeni že v prihodnjih dneh. Končalo se je tako dolgo krizno obdobje obeh tržaških krajevnih ustanov, ki se je odprlo z zavrnitvijo proračunov. Manjšinska odbora Liste za Trst sta tako prišla ob odborniške stolčke, katerih nista hotela zapustiti niti po odobritvi proračunov s strani nadzornih organov. O tem poročamo na 2. strani. 2 ODLOKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE Občinski in pokrajinski svet razpuščena Ministrstvo imenovalo izredne komisarje Posle izrednega komisarja tržaške občine bo prevzel dr. Vittorio Siclari, pokrajinsko upravo bo vodila komisarska komisija, ki ji bo predsedoval dr. Domenico Mazzurco in jo sestavljala še dr. Fernanda Buttolo in knjigovodja Flavio Mantini - Umestitev komisarjev v najkrajšem času Tržaški občinski in pokrajinski svet sta bila razpuščena; na prefekturo je namreč včeraj dopoldne prispelo telegrafsko sporočilo notranjega ministrstva, da sta bili z odlokom predsednika republike, ki nosi datum 19. oktobra, razpuščeni obe mestni skupščini in istočasno imenovani komisarji. Posle izrednega komisarja tržaške občinske upra ve bo prevzel dr. Vittorio Siclari, medtem ko bo pokrajinsko upravo odslej naprej vodila tričlanska komisarska komisija, ki ji bo predse doval dr. Domenico Mazzurco in sestavljala še dr. Fernanda Buttolo in knjigovodja Flavio Mantini. Po sporočilih iz prefekture bo do umestitve komisarjev prišlo v najkrajšem času po dogovoru z dosedanjimi upravitelji obeh ustanov. Po nekaterih glasovih naj bi se komisarska komisija na pokrajini umestila že v soboto, komisar «ad aeta* na občini pa v ponedeljek. Skupščini sta bili tako razpuščeni; medtem ko so bili pokrajinski svetovalci o tem telefonsko seznanjeni, so občinski svetovalci to vest prejeli iz virov obveščanja. Vsekakor pa se je z razpustitvijo obeh izvoljenih mestnih teles zaključilo dolgo krizno stanje, ki se je začelo že meseca maja in se postopoma zaostrovalo skozi cel mesec julij, ko sta bila zavrnjena oba proračuna in nato odobrena s strani komisarjev nadzornih organov. Položaj pa se je še poslabšal v zadnjem času, zaradi protidemokratičnega zadržanja Liste za Trst, ki je s svojima manjšinskima odboroma kljubovalno vztrajala na svojih mestih v nasprotju z najosnovnejšimi principi demokratične korektnosti. Izzivajoč ta pravila in kot da bi se nič ne zgodila, sta oba odbora LpT šc naprej upravljala in tudi, sklicujoč se na nujnostne razloge in s pristojnostjo skupščine, kot je na pr. storil občinski odbor, sprejemala zelo važne sklepe. Sklicevala sta tudi seje skupščine, ki pa se lih stranke u-stavnega loka niso udeleževale zaradi takega njenega zadržanja. julij, zaradi česar je nadzorni odbor že dan kasneje občinskemu odboru notificiral dekret o imenovanju komisarja za odobritev proračuna. Skupščina listarskih v razna telesa izvoljenih predstavnikov je odločitev o možnosti sodelovanja z od KD predlaganimi strankami poverila skupščini članov LpT. ki pa so se sestali, ko ie bil komisar za odobritev proračuna že imenovan. Dne 18. julija so se z veliko večino izrekli proti vsakemu sodelovanju s strankami in tako dejansko odprli pot predčasnim volitvam. Kar se je nato dogajalo na pokrajini, kjer je bil nekaj dni kasneje predložen proračun, ni več imelo nobenega pomena. Proračun je bil seveda zavrnjen in imenovan komisar. Po podpisu proračunov sta komisarja opravila svoji nalogi in upravi ponovno prepustila manjšinskima odboroma listar-jev, ki sta se ravnam, kot da bi se prav nič ne zgodilo. Potreben je bil šele odlok notranjega ministrstva, ki je razpustil skupščini in odslovil Cecovinijevo in Venturovo upravo. TISKOVNA KONFERENCA UPRAVE TRŽAŠKEGA KPP Posvet o kritju primanjkljajev krajevnih podjetij za prevoze KPP krije s prodajo vozovnic le dobro tretjino stroškov obratovanja Storitve konzorcialnega podjetja za prevoze so v zadniem letu prav gotovo dosegle zadovoljivo raven. 258 avtobusov prevozi na 55 mestnih in izvenmestnih progah približno 12 milijonov kilometrov letno in prepelje skoraj 80 milijonov potni kov. Še posebej je zanimiv zadnji podatek, zlasti če ga primerjamo s številom prebivalstva v naši pokrajini in tako izračunamo, da se v povprečju vsak od nas poslužuje storitev podjetja za javne prevoze kar 260-krat na leto. S to številko smo na samem vrhu italijanske lestvice, kar si lahko razlagamo na dva načina: z visokim starostnim povprečjem tržaškega prebivalstva in s funkcionalnostjo samih prevozov. Tržaško konzorcialno podjetje za prevoze je precej visoko na lestvici tudi pri obračunavanju in primanjkljaju. Za vsako vožnjo namreč odštejemo le tretjino njene dejanske vrednosti. Zato je razumljivo, da na 30 milijard lir proračuna beleži uprava podjetja kar 19 Vsa upravna dejavnost je bila močno ohromljena in brez vsake kontrole s strani skupščin, ki sta bili od prebivalstva izvoljeni tudi s temi nalogami. Odbor o razpustitvi, ki, kot že rečeno, nosi datum 19 oktobra, pa vsiljuje en pomislek: bil je izdan le štiri dni po zadnjem terminu, 15. oktobru, ki je nekakšna prelomnica, ki določa, kdaj so lahko upravne volitve. Ko bi notranje ministrstvo imenovalo komisarje pred zapadlostjo tega termina, bi volitve lahko bile že pred koncem leta; ker pa so bili imenovani pozneje, se bomo na volišča podali pomladi prihodnjega leta. Komisarski upravi v obeh ustanovah bosta zato trajali kar precej mesecev, kar bo gotovo imelo svoje posledice na celotno krajevno stvarnost. Sicer pa se je o nevarnosti komisarskih uprav in predčasnih volitev začelo govoriti že spomladi; že pred predstavitvijo občinskega proračuna v mesecu maju, ko je bila pozornost političnih krogov namenjena predvsem vprašanju izvolitve novega pokrajinskega odbora, je zaradi globokega nesoglasja med strankami postajalo lasno, da bo težko najti drugačno rešitev Taka predvidevanja so se še podkrepila z izvolitvijo manjšinskega odbora LpT tudi na pokrajini in no vsem tem, kar se je dogajalo pri glasovanjih za izvolitev le-tega. Razprava o občinskem proračunu ie šla tako mimo brez vsakega presenečenja in se končala dne 1 julija z njegovo zavrnitvijo. Nekaj dni kasneje je pokrajinski nadzorni odbor opozoril občinske upravitelje, naj ponovno predložijo proračun pred 13. julijem; lista je prosila za podaljšanje tega roka. kar pa ji ni bilo sprejeto. Medtem so bila v teku pogajanja med raznimi političnimi silami. KD torej prav stranka, ki ie v prej šnjih dveh letih z odločilnim vzdr žanjem pri glasovanjih o proraču nih omogočila obstoj Cecovini.jeve uprave, je po lastni pobudi pred lagala oblikovanje večini s sodelovanjem z LpT in laičnimi silami tako na pokrajini kot na občini. Že sklicana seja občinskega sveta, na kateri bi se morala začeti razprava o drugem proračunu, je bila z odločilno podporo KD c dložena. ker je LpT hotela prej slišati mnenje svojih izvoljenih predstavnikov o predlogu KD. Šel ie tsko mimo 13. ® ® ® ******* * *** ® ® Ufi 11 .III IMtllllllllllllllHHi lllitllNHniMlllllllllllnillll Hillu, ZA UČINKOVITEJŠO BORBO PROTI INFLACIJI Jutri vsedržavna splošna stavka delavcev industrijskega sektorja Stavka bo trajala štiri ure - V Trstu sprevod po mestnih ulicah in sindikalni shod na Trgu Goldoni Jutri bo v vsej državi štiriurna splošna stavka delavcev industrijskega sektorja, ki jo je proglasila enolna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. V nekaterih deželah se bodo jutrišnjemu stavkovnemu gibanju pridružili tudi delavci turističnega in trgovinskega sektorja, v deželi Furlaniji - Julijski krajini pa bodo ves dan stavkali gradbeni delavci. Sindikat namerava s to stavko opozoriti vlado in zlasti delodajalce na nevzdržno ekonomsko stanje, v katerem se nahaja država, in potrditi zahtevo in nujnost po o-strejši borbi za zajezitev inflacije. Ti ukrepi, po mnenju sindikatov, pa ne smejo prizadeti samo odvisne delavce in manj premožne razrede, kot bi hoteli nekateri vodilni krogi Confindustrie, ampak morajo predstavljati stvarno možnost za globalen izhod iz gospodarske kri- Industrijd za takojšnjo uresničitev gospodarskega dela osimskih sporazumov Deželna zveza industrijcev je predložila odboru Furlanije - Julijske krajine listino, ki vsebuje mnenja in predloge podjetništva v zvezi z osnutkom deželnega razvojnega načrta. Listina se med drugim zavzema za okrepitev prometnih zvez in stanovanjskih gradenj, nadalje vsebuje kritiko na račun zavlačevanja z načrtom o uresničitvi Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu, v katerega sklopu naj bi po sodbi industrijcev morali ustvariti tudi posebno središče za pomoč malim industrijskim podjetjem, nazadnje pa se dotika tudi vprašanja osimskih sporazumov. Industrijci spodbijajo deželno upravo, naj pospeši postopek za izpeljavo gospodarskega dela osimskih dogovorov, v katerem industrijci vidijo eno od temeljnih izhodišč za razvoj tržaškega gospodarstva in Trsta kot takega, ki utegne imeti dokajšnje pozitivne učinke tudi drugod po Furlaniji - Julijski krajini. PRISTOJNA KOMISIJA V RIMU VČERAJ ZAKLJUČILA DELO Vključevanje naše dežele v prometno omrežje EGS Minister Abis obljubil čimprejšnjo predložitev načrta o ^integraciji Trst-FJK-Evropa» zadevnim oblastem EGS Včeraj se je odvil v Rimu za ključni sestanek posebne komisije, ki je bila ustanovljena z odlokom predsednika rimske vlade z dne 12. oktobra 1980 z namenom preveriti možnosti konkretnega izkoriščanja raznovrstnih olajšav, predvidenih na ravni Evropske gospodarske skupnosti, za gospodarski in siceršnji razmah Furlanije - Julijske krajine in drugih dežel, nad katere sega delovanje Evropskega sklada za razvoj regij. V bistvu je sestanek, ki mu je predsedoval minister Abis, pomenil korak naprej na poti uresničevanja tako imenovanega načrta o integraciji Trsta in dežele FJK s celovitim gospodarskim in storitvenim sistemom EGS. Tu gre prvenstveno za izpeljavo načrtov o izpopolnitvi prometnih infrastruktur v naši deželi oz. njihovi neposredni navezavi na prometno osrčje deseterice. V poštev pridejo torej ustvaritev pristaniškega sistema Trst - Tržič, cest- nega oz. avtocestnega omrežja z uresničitvijo predora skozi Monte Croce Carnico, navezave tržaške luke na avtocestno mrežo idr., železniških zvez (podvojitev Pontebske železnice itd.) in tovornih avtopo-stajališč ob jugoslovanski in avstrijski meji. Minister Abis je zagotovil, da bo rimska vlada zadevne načrte čim-prej predložila pristojnim oblastem EGS. • Upravni svet tržaškega združenja krvodajalcev sporoča, da letos zapade triletni mandat vseh članov vodilnih struktur. Zato naproša vse člane združenja, ki bi radi sodelovali pri vodenju te ustanove, naj do 25. novembra pošljejo svoje pismo s kandidaturo na sedež združenja v Ul. Jacopo Cavalli 2/c, oziroma naj se sami zglasijo na sedežu ob ponedeljkih ali petkih, in sicer od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. ze. V ospredju debate in pogajanj med sindikati, vlado in delodajalci, je sedaj pereče vprašanje cene dela, premične lestvice in obnove delovnih pogodb, ki obetajo res «vro-Silvano Veronese. Tržaški delavci industrijskega področja se bodo zbrali jutri zjutraj ob 9. uri pri Lloydovem stolpu, od koder bodo nato krenili v sprevodu po mestnih ulicah do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 sindikalno zborovanje. V imenu enotne sindikalne zveze bo na shodu spregovoril vsedržavni tajnik zveze kovinskih delavcev (FLM) in član vodstva UIL Silvano eVronese. O namenih jutrišnje stavke in o gospodarskem položaju v naši deželi pa so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci člani deželnega tajništva CGIL, CISL,UIL. V Furlaniji - Julijski krajini, so potrdili sindikalisti, smo priča vse večji krizi industrijskih panog, tudi tistih','■ ki 'sov preteklosti predstavljale gonilno silo krajevnega gospodarstva. Simbol krize je gotovo pordenonski obrat Zanussi, ki ima trenutno več kot eno tretjino zaposlenih delavcev v dopolnilni blagajni. Sindikalisti ob tem zelo kritično ocenjujejo stališča deželne zveze industrijcev, ki je po njihovem mnenju brez vsakršne jasne linije gospodarske politike, pa tudi deželno upravo, ki doslej ni znala učinkovito posredovati v raznih pogajanjih in sporih med sindikati in delodajalci. Kar zadeva specifično stanje v tržaški pokrajini pa so sindikalisti zelo zaskrbljeni, saj vlada ni še izdelala prepotrebnega načrta z u-streznimi investicijami za ekonomski preporod nekaterih vitalnih panog, kot sta jeklarstvo in ladjedelništvo, ki igrata odločilno vlogo za razvoj Trsta. smrti povozil vlak, naj bi bil umorjen, umor pa naj bi zakrivili iranski študentje v Trstu, ki nasprotujejo Homeinijevemu režimu. Tako trdiio iranski študentje, pripadniki prohomeinijevega Islamskega združenja v letaku, ki so ga včeraj razdeljevali v prostorih tržaške u-niverze. V letaku omenjajo, da so ♦teroristi muažahedim in fedaini* že dva dni prej zaprli v eno od sob novega študentskega doma enega od islamskih študentov in mu po ♦ljudskem sojenju* prepovedali vstop v univerzitetno menzo in na univerzo, na dan tragedije iranskega študenta pa naj bi že prej prišlo do izgredov med nasprotnimi skupinami pri Staridi. Ob razdeljevanju letakov je prišlo do prepirov; posegla je policija, ki je nekaj Irancev legitimirala. milijard lir primanjkljaja, to pa ni mačji kašelj. Primanjk’'gij se še posebej kopiči na področju mesečnih kart, s katerimi plača potnik manj kot sto lir za vožnjo, kar je seveda precej manj od njene dejanske cene, ki se giblje nek je med 500 in 600 lirami. Tako visoke cene javnih prevozov v naši pokrajini so povezane s samo geografsko konfiguracijo območja tržaške občine in pokrajine ter gostim prometom v mestu. Avtobusi v povprečju uspejo prevoziti le 13 kilometrov na uro, v določenih primerih pa pade njihova hitrost na same štiri kilometre K primanjkljaju tržaškega podjetja za prevoze v veliki meri prispeva tudi šest tramvajev, ki peljejo na Opčine in ki se .jih navadno poslužuje le malo ljudi, vzdrževanje proge in strojev pa je zelo drago, tako da vsako leto zberejo na tem področju približno dve milijardi lir primanjkljaja. Pri tem .je treba povedati, da openski tramvaj ostaja neke vrste turistična znamenitost Trsta in mogoče prav iz tega vidika bi moralo tržaško podjetje za prevoze dobiti posebne dotacije za njegovo vzdrževanje. O teh vprašanjih in še posebej o načinu kritja primanjkljaja podjetja za prevoze bodo razpravljali v petek, 30. oktobra, na sedežu tržaškega ACI na posebnem posvetu o prevozih, ki ga bo pripravila uprava tega podjetja v sodelovanju z deželo in deželnim odborom javnih podjetij in krajevnih ustanov (CRIPEL). Kot sta povedala na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik u-pravnega odbora KPP Paolo de Gavardo in ravnatelj Ezio Mortea-ni se bosta udeležila posveta tudi deželni odbornik za prevoze in promet Dario Rinaldi in predsednik komisi.je za prevoze v poslanski zbornici Antonio Marzotto Caotor-ta. Med drugim bi morala prav omenjena politika predstaviti bodoče ukrepe na področju finansiranja javnih prevozov. Vprašanje bo postalo še posebej aktualno z začetkom prihodnjega leta. ko bo to nalogo prevzela dežela. Na deželni ravni sicer še niso sprejeli potrebnih zakonskih norm, vodstvo tržaškega podjetja za prevoze vsekakor pričakuje, da bo deželi uspelo najti potrebna sredstva in po možnosti tudi sprejeti potrebne ukrepe, da bi sama podjetja v večji meri krila primanjkljaj. BLIŽA SE DAN MRTVIH c Bliža se dan mrtvih, po naših vaseh pa so začeli čistiti in urejevati spominska obeležja in spomenike padlim v NOB, kot tudi pokopališča in grobove svojeev. Na sliki: delovna akcija domačinov preteklo nedeljo pred spomenikom pri Dom ju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiifiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA PREDVČERAJŠNJI SEJI UPRA VNEGA SVETA DRUŽBE ANAS Odobreni varianti za avtocestna odseka Opčine - Fernetiči in Opčine - Padriče Variantif, ki vsebujeta nekatere predloge prizadetih občin in KGS, predvidevata skladnejšo vključitev avtocestnih vozlov v ravnovesje kraškega okolja • Tržaška občina sporoča, da bo od 23. oktobra pomorski akvarij odprt občinstvu vsak dan, razen ob ponedeljkih od 9. do 13. ure. Morda bodo v doglednem času res pričeli graditi avtocesto Se-sljan - Opčine s podaljškoma do Fernetičev in Padrič oziroma (pozneje) do mejnega prehoda pri Pesku. Načrt o tej pomembni prometnici je vsebovan, kot znano, v odlokih za izvajanje osimskih dogovorov, ki predvidevajo tudi njegovo finančno kritje. Upravni svet družbe ANAS, kateri je bila poverjena uresničitev načrta, je predvčerajšnjim odobril varianti k projektoma za tretji avtocestni odsek (Opčine - Fernetiči) in za četrti odsek (Opčine - Padriče). Poleg tega je upravni svet na poziv deželnega odbornika za promet in prevoze Rinaldija sprejel obvezo, da prouči še varianti k prvemu odseku (Sesljan - Prosek) in drugemu oseku (Prosek/Kontovel -Opčine), in to na prihodnji seji v novembru. Splošni izvršilni načrt za celovito NALEZLJIVE BOLEZNI Zdravstveni urad tržaške občine sporoča, da so od 1. do 10. oktobra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: tifus 1, salmoneloza 1, kapavica 12, sifilis 2, škrlatinka 3, srbečica 5, oslovski kašelj 1, na lezljiva mononukleoza 2. Nadaljuje se gladovna stavka na univerzi Gladovna stavka tujih študentov na tržaški univerzi se je tudi včeraj razširila in sedaj sodeluje v tej protestni manifestaciji več kot sto študentov. Včeraj zvečer se jim je namreč pridružilo še pet grških in več kot deset nemških študentov. Danes bo tuje študente sprejel rektor tržaške univerze de Ferra, ki jih bo seznanil s pogovori, ki jih je imel pred kratkim v Rimu o teh vprašanjih, študenti nameravajo še naprej vztrajati na svojih zahtevah po odpravi omejenega števila vpisov za tuje študente. «Iranca so umorili* trdijo islamci Iranski študent, 25-letni Khavand Ghasanfari. ki ga je prejšnjo soboto zvečer nad Barkovljami do S koncertom Tria Lorenz Jutri začetek koncertne sezone GM S koncertom Tria Lorenz iz Ljubljane s sodelovanjem hornista Jožeta Falouta se začne jutri nova koncertna sezona Glasbene matice, ki privablja v Kulturni dom vsako leto več ljubiteljev dobre glasbe. Glasbena matica v tej zvezi opozarja, da še vedno traja abonmajska kampanja za celotno sezono, ki bo tudi letos zares kvalitetna. Na sporedu jutrišnjega koncerta Brahms, Ramovš ln Dvorak. iiiiMiiVrliVniiiiiinJitiiiitmtiimivmiiNiiiitiifiiiMiiMiiiinifiiHirtiimiiiiiiiiiiiMiiniiiMiiiiiimiHiiiiniitiiiiii.. PO VČERAJŠNJEM UMORU DVEH POLICISTOV BLIZU RIMA Vse več domnev o povezavah tržaškega in vsedržavnega črnega prevratništva Opis enega od teroristov naj bi odgovarjal opisu Gilberta Cavailinija, ki je lani ropal po Trstu Identikit Gilberta Cavailinija Včerajšnji umor dveh policistov (kapitana Straulluja in agenta Di Rome) v zasedi blizu Rima je globoko odjeknil v tržaški javnosti. Vsaj po nekaterih bežnih ugotovitvah kaže, da obstaja določena povezava med storilci rimskega atentata in nekaterimi kriminalnimi dejanji, ki so bila izvedena v našem mestu v začetku lanskega leta. Ta domneva se je vsilila potem, ko so očividci včerajšnjega dvojnega u-mora opisali preiskovalcem teroriste. Opis enega od morilcev (višina približno meter 65 do meter 70, starost od 25 do 30 let, rahla bradica in črni lasje) se namreč močno ujema z opisom znanega neofašista Gilberta Cavailinija, slednji pa je obtožen, da je marca lani (4. in 7.) skupaj z Giovannijem Fioravanti-jem v našem mestu oropal dve zlatarni (Sedmak in Fantoma). Fio-ravantija so organi javne varnosti VPRAŠANJE JE VEDNO AKTUALNO KPI zahteva protivrednosti za izgradnjo premogovne luke Vodstveni organizmi KPI so na svojem zadnjem zasedanju ponovno razpravljali o predlogu, po katerem naj bi v tržaški luki zgradili premogovni terminal. O dosedaj poznanem okvirnem načrtu so se izrekli skrajno kritično; v primeru, da bi ta načrt bil dokončen, bi bilo stališče komunistov povsem negativno; ker pa je bilo zagotovljeno, da bodo pred koncem meseca v načrt vneseni bistveni popravki, si KPI pridržuje možnost spremeniti to svoje stališče, ki ga bo vsekakor obrazložila na srečanju, ki bo na začetku prihodnjega meseca Mimo vsega tega so komunisti na zadnjem sestanku vodstvenih organov izdelali svoje stališče do tega vprašanja. Predvsem izhajajo iz ugotovitve, da je treba v energetski krizi iskati alternativne vire energije: med temi pride v srednjeročnih načrtih v poštev tudi premog, ki pa bo moral čez kako desetletje prepustiti mesto drugim energetskim virom. To je treba u-ooštevati tudi pri vprašanju premogovne luke v Trstu; uresničitev te te bi namreč že takoj na začet- ku odprla velik problem prekooceanskih prevozov in ustreznih struktur v luki, kar bi popolnoma spremo nilo teritorij ter pristaniške in industrijske perspektive. Poleg tega obstaja tudi nevarnost, da bi tržaška postala zgolj energetska luka z lahko razumljivimi posledicami KPI je mnenja, da tržaška luka more in mora oskrbovati s premo gom potrebe F JK in lahko tudi po trebe obmejnih dežel, ne Da po treb tujih dežel; to pa zaradi tega. ker sedanje cestne in železniške infrastrukture ne bi prenesle tako velikega prometa. Tem potrebam bi lahko zadostila mnogo manjša struktura od po sedanjih načrtih predvidenega terminala. Tudi taka manjša struktura pa bi dejansko predstavljala pravo služnost zaradi česar bi bilo treba Trstu zagotoviti garancije in protivrednosti: garancije proti onesnaževanju, kot motivred nosti pa ukrepe za kritie deficita EAPT. finansiranje del za posodobljenje trgovinske luke in za dokončno uresničitev zidanega doka ter javno upravljanje manipulira nja premoga. prijeli in je bil tudi v Trstu obsojen Po opisih očividcev naj bi preiskovalci ugotovili tudi že istovetnost ženske, ki je sodelovala v napadu. Bila naj bi to 22-letna Francesca Mambro, ki jo policija že dalj časa išče zaradi drugih atentatov. Mam brova se je družila prav s skupino, v kateri sta bila tudi Cavallini in Fioravanti. Cavallini in Fioravanti sta mora la imeti v Trstu dobra ♦poznanstva*, ki so jim omogočila izvedbo obeh ropov, kar še enkrat dokazuje, v kolikšni meri je tržaška neofašistična prevratniška dejavnost povezana z vsedržavno. Eden od teh vmesnih, povezovalnih členov je bil gotovo Gilberto Falcioni (a-retirali so ga pred enim letom skupaj s skupino petih rimskih fašistov). Dva od te skupine (Claudio Conti in Luigi Aronica) sta se skupaj z nekim rimskim dekletom mudila v Trstu v začetku lanskega avgusta (4. avgusta so prenočili v hotelu Milano). Kaj so počeli v mestu in s kom so se družili, ni znano, ravno avgusta lani pa je (po prejemu potnega lista) izginil iz Trsta znani neofašist Livio Lai, ki ga sedaj išče policija, ker naj bi bil vpleten v napad na ♦Radio Citta Futura* v Rimu. Vse te okoliščine morda ni so zgolj naključne, kot tudi verjetno ni bilo zgolj naključje, da so bili ropi v bančnih zavodih v letih 1979 in 1980 izvedeni (v veliki meri) v bankah v Ul. Battisti (ki je vzporedna z Drevoredom XX. septembra, kjer se zbira tržaška črna golazen, in je nedaleč od Ul. Pa-duina, kjer ima svoj sedež cFronte della Gioventu*), Prav tako verjetno ni bilo naključje, da je bil ♦eden od najbolj nevarnih* tržaških neo fašistov, Fabio Valencie, aretiran v Rimu in ne kje drugje, morda je iskal zavetišče pri rimskih somišljenikih, potem ko je postal tržaški zrak zanj preveč nevaren. Obstaja pa še neka druga povezava med tržaškimi črnimi mrežami in včerajšnjim atentatom. Rimski preiskovalci so že dalj časa sledili in iskali Fioravantija in Caval-linija. Po ropih v obeh tržaških zla tarnah, ko so začeli sumiti, da sta ju izvedla prav onadva, so se policisti iz glavnega mesta povezali s tukajšnjimi in izvedli, decembra lani, vrsto preiskav med tržaškimi fa šističnimi krogi. Pri teh preiskavah je sodeloval tudi načelnik tistega oddelka rimskega Digosa, kateremu je pripadal kapitan Strauilu. infrastrukturo med Sesljanom in Padričani, kot tudi posamezne izvršilne načrte za četvero odsekov — ki jih je po nalogu deželne uprave izdelala družba Autovie Servizi — je upravni svet ANAS odobril že junija 1979. Pozneje so upravitelji kraških občin, po katerih ozemlju bo avtocesta speljana, skupno s predstavniki Kraške gorske skupnosti predlagali oziroma zahtevali vrsto sprememb, ki naj preprečijo, da izgradnja prometnice prekomerno prizadene kraško zemljo, to je kmetijstvo in krajinske lepote ter siceršnje značilnosti Krasa. To je privedlo k izdelavi variant. Dve sta bili, kot rečeno, odobreni, ni pa znano, do kolikšne mere upoštevata upravičene pripombe in nasvete kraškega prebivalstva oz. občinskih upraviteljev in KGS. Zaradi tega bo treba pri začetku del budno slediti razvoju'gradnje, saj je tu vrsta problemov, ki so za koga morda postranski, so. pa za kraškega človeka bistvene važnosti: kot nrimer naj navedemo samo okoliščino, da bo graditelj moral omogočiti kmetom lagoden prehod avtoceste v podvozih. Prvotno so načrtovalci v precejšnji meri sprejeli predlagane popravke, sedaj je torej treba preveriti, v kolikšni meri jih bodo tudi praktično upoštevali. Kaj predvidevata poprej omenjeni varianti, ki ju je odobril upravni svet ANAS? V prvi vrsti naslednje: tretji odsek (Opčine - Fernetiči) — vozel v severnem delu Opčin bodo ustrojno poenostavili, tako bodo nosilci vhodnih oz. izhodnih stez nižji in s tem v skladnejšem razmerju nasproti okolju; četrti odsek (Opčine - Padriče) — avtocestno traso ne bodo izpeljali po prvotni zamisli, temveč tako, da bo zasedla čim manjšo površino kraške zemlje, kar pomeni, da bodo vozel med Bani in Padričami uredili na državni cesti 202 (Trbiški cesti), ustrezno razširjeni, seveda, Z variantama bodo gradbeni izdatki po oceni načrtovalcev narastli skupno za 12,5 milijarde lir: stroški za odsek Opčine -Fernetiči se bodo povečali od 10,5 do slabih 18 milijard, za odsek Opčine - Padriče pa z 9,5 na 14,5 milijarde lir. Splošno prevladuje mnenje, da sta varianti v pogledu tako krajinske zaščite kot zasedbe zasebnih in ju-sarskih zemljišč izboljševalni; do kakšne mere, bo seveda treba še preveriti. To velja predvsem za vprašanje kmetijskih in siceršnjih zemljišč, kajti v pogledu obvarovanja krajinskega ravnovesja se da mnogo narediti z načrtovanimi preseki, skozi kakršne je npr. spelja na železnica. Teže pa je to kajpa da v primeru nadvozov. Pa še eno vprašanje se postavlja: bo avtocesta odščipnila kaj zemlje, ki je na področju begunskega taborišča ob cesti 202 namenjena načrtovanemu Centru za znanstvene raziskave? In še: če do tega pride, kam se bo center širil, ali morda na zasebna in jusarska zemljišča (saj drugače menda ne more biti)? Če avtocesta že mora biti, pravijo na Krasu, naj bo, toda koliko bo Kras zanjo plačal in koliko Kraševci? V pričakovanju novembrske seje upravnega sveta ANAS se bo deželni odbornik Rinaldi prihodnji teden v Rimu sestal s podtajnikom za javna dela Santuzom, o katerem gre glas, da si je močno prizadeval za pospešenje postopka glede čimprejšnjega začetka gradbenih del. De- Pojasnilo KZE Tržaška krajevna zdravstvena enota je izdala sporočilo na osnovi pojasnila ministrstva za zdravstvo o zavarovancih, ki so izvzeti od doplačila pri nakupu zdravil. Zdravila prejemajo brezplačno osebe, ki lani niso presegle 5 milijonov 280 tisoč lir dohodka iz odvisnega dela, ali 3 milijone 600 tisoč lir dohodka iz neodvisnega dela. Pokojnine se istovetijo z dohodki iz odvisnega dela. Omenjeni pogoji se seveda nanašajo na skupek družinskih dohodkov. Za brezplačno prejemanje zdravil se morajo upravičenci zglasiti na SAUB za prejem pooblastila. želna uprava sedaj pritiska, da bi čimprej začeli uresničevati tako avtocestne odseke kakor povezavo Padrič s pomolom VII. Ob izgubi Marije Briščik vd. šuc izreka svojcem globoko sožalje družina Močilnik Ob smrti stare mame izrekajo Žarku Šucu in družini iskreno sožalje kolegi agencije Alpe-Adrla. Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine Izreka iskreno sožalje članu Karlu Šucu ob izgubi drage matere Marije. Nenadoma nas je zapustila naša draga mama ln nona ............ :-wt MARIJA BRIŠČIK vd. ŠUC (BRUNOVA) Pogreb bo danes, 22. oktobra, ob 15. uri iz hiše žalosti - Briščiki št. 18. Žalujoči: sinova Silvester in Karlo, hči Marica, snahi Lidija in Eleonora, vnuki Žarko, Robi in Pino ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Briščiki, 22. oktobra 1981 GORIŠKI DNEVNIK POBUDA PODJETJA SIP Na tržaških šolah film o zgodovini telefona Včeraj zjutraj je tržaška uprava italijanskega telefonskega podjetja SIP predstavila v časnikarskem krožku film, ki so ga realizirali o-troci osnovnih šol iz nekaterih vasi severnega Lacija. Film nosi naslov «Zgodovina telefona* in ponazarja in opisuje telefonsko službo in kako dejansko telefon deluje. Direktor. SIP Nerio Cavazzoni je pred predvajanjem filma povedal, kako je nastal film in zakaj so se odločili, da ga predstavijo tržaškemu občinstvu. Že pred leti se je vsedržavna u-. prava SIP odločila, da se približa svetu šole in da informira občinstvo in še posebej mladino in otroke, kako deluje telefon in kaj se skriva za' aparatom, ki ga imamo skoraj vpi doma in je sestaven del našega vsakdanjega življenja. Konkretno pričevanje r >delovanja, ki ga je SIP vzpostavil s šolo, je ravno ta film, ki so ga posneli otroci iz vasi Anagni in Paliano v Laciju. Film sestoji iz dveh delov: v uvodu se otroci predstavijo in povedo zgodovino* filma, osrednji del pa je izvirna risanka, ki so jo sestavili otroci sami z izvirnimi risbami in teksti in pripoveduje o delovanju telefona, telefonskih central, sprejemnikih, itd. Pri delu so jih vodili učitelji, telefonski tehniki in seveda tudi filmski tehniki. Tržaška uprava SIP je že pred" vajala film v nekaterih šolah, sedaj pa želi nuditi priložnost, da bi si še drugi otroci ogledali film in, če bi bilo mogoče, sprožiti nato še kako podrobno pobudo tudi v našem mestu. V bistvu ne gre samo za sodelovanje med šolami in podjetjem SIP, ampak na splošno za približanje delovnega sveta šoli in za uvajanje novih, bolj živih in ustvarjalnih metod učenja, škoda bi bilo, ko bi se nobena slovenska šola ne odzvala povabilu in da si naši otroci ne bi mogli ogledati res zanimivega in nikakor ne dolgočasnega filma, (bg) KZ vabi na sestanke po vaseh Končno je tudi deželna uprava Furlanije - Julijske krajine izdala izvršilne norme deželnih zakonov štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Zakona predvidevata razne ugodnosti in prispevke za posodobljenje kmečkih obratov ter prispevke kmetom v goratih predelih. V te namene bo dežela: — prispevala pri plačevanju obresti za uresničitev razvojnih načrtov posameznih kmetij; — dajala prispevke za vodenje knjigovodstva; — delila kompenzacijske odškodnine kmetom v hribovitih področjih (približno 100 tisoč lir letno za vsako glavo odrasle živine, ali za hektar obdelane zemlje). Ker zapade rok za predložitev prošenj za razvojne načrte nižinskih predelov 20. novembra ter za delitev kompenzacijskih odškodnin ravno tako 20. novembra, je nujno, da se zainteresirani kmetovalci točneje seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudita deželna zakona. Kmečka zveza zato prireja vrsto sestankov po vaseh, ki bodo v naslednjih dneh; Danes, 22. oktobra, ob 20.30 v prostorih Gozdarske zadruge v Padričah. Jutri, 23. oktobra, ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Zaradi bližnje zapadlosti rokov in pomena omenjenih ugodnosti, je važno, da se sestankov udeležijo vsi zainteresirani kmetovalci; vsekakor se jih bodo udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti in občinskih uprav. Prošnje bo treba vložiti na KGS, ki je že dala tiskati dvojezične obrazce in ki bodo kmalu na razpolago. Kino Ariston 16.00—18.0d-20.00-22.00 «E-dippo re». P. P. Pasolinija. Ritz 18.00—20.00—22.15 »I predatori delTarca perduta«. Eden 15.30 «1 predatori delTarca perduta». , Grattaciclo 16.00 »Scontro di tiiarti«. Fenice 16.00 «Atmosfera zero». Sean Connerv. Cristallo 16.30 «Asso#V Adriano' Ce-lentano, Edvige Fenech. Aurora 16.30 «11 dottor Stranamore«. Capitol 16.00 «La caduta degli dei». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00—22.00 »La cruna del-l’ago». Nazionale 16.00 «Eva e Tamore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Le porno svedesi lo vogliono eosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Quadrophem-nia« (Ritornano i guerrieri). Mignon 16.30 «Harold e Maude«. Radio 16.00 «Erotic exitation». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Un uomo da mar-ciapiede«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Danes, ČETRTEK, 22. oktobra ZORISLAVA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 10.37 — Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 15.09. Jutri, PETEK, 23. oktobra SEVERIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,5 stopmje, najnižja 16,9, ob 18. uri 17,5 stopinje, zračni tlak 1008,5 mb ustaljen, veter 22 km na uro jugozahodnik, dežja je padlo 1,6 mm, vlaga 83 odstotna, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giancarlo Giu-ressi, Stefano Volo, Fabiana Škerlj. ’ Alessandro Pettirossi, Martina Ba-gordo. UMRLI SO; 68-letni Roberto Za- | non, 79-letni Ernesto Bullo, 78-letni i Antonio Bandera, 50-letni Adelino Baldo, 73-letni Aldo Zocchi, 87-letna Maria Furlan vd. Michel, 83-letni Giuseppe Gris. 75-letna Iolanda Coen vd. de Nardo. 79-letna Elisa-betta Ternari vd. Prelessi, 57-letni Quinto Radovini, 64 letna Cristina Sibelja vd. Fabiani, 84-letna Emma Mgrkuza por. Fremalico, 78-letna Maria Mestek, 82 letni Tullio Ci- SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezoue 1981 - 82 FERDO KOZAK . i ; „9 mrftiRio fimvv.š .PUNČKA. Dramatična 'Zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani leta' 1936 V soboto, 24. oktobra 1981 ob 19.30 — izven abonmaja. Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev ob delavnikih od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave en GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981 - 82 1. abonmajski koncert Jutri, 23. oktobra, ob 20.30 . v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ Sodeluje: JOŽE FALOUT - rog Spored: Brahms, Ramovš in Dvorak Vpisovanje abonmajev v pisarni GM od 11. do 13. ure. Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom koncerta. Na Prosek« in Kontovehi 7. novembra množična manifestacija za mir V Križu se je v torek sestal enotni odbor družbeno-politič-nih organizacij zahodnega dela tržaške pokrajine, ki ga sestavljajo zastopniki krajevnih u-prav, sekcij KPI, PSI, SSk in KD, VZPI-ANPI, ZŽI-UDI, RMV ter slovenskih in italijanskih kulturnih in športnih društev ter razpravljal o napovedani manifestaciji za mir. Enotni odbor je sklenil, da bo manifestacija v soboto, 7. novembra in to v obliki dveh večernih množičnih pohodov z baklami, ki ju bo sklenil velik kres ob začetku Napoleonske ceste nedaleč od Kontovela. Osrednji sprevod bo krenil izpred: pro-seškega spomenika padlim v NOB, mladina in športniki pa se bodo zbrali na Obelisku ter z baklami prehodili Napoleonsko cesto. Manifestacija za mir, ki bo izzvenela kot obsodba o-boroževalne tekme za potrditev prijateljstva med narodi, za pravično mednarodno gospodarsko sodelovanje in za odpravo revščine v svetu, bo zaobjela tudi govora in kulturni program. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7,, Ul. Upi Giulie 2. Ul S. Cilino 36 od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOMC1 Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165. Opčine: tPl 211001; Pfosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel 209 197: Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. GLASBENA MATICA TRST V soboto. 24. oktobra 1981, ob 20. uri v Krožku za kulturo in umetnost Ul. San Carlo 2 KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA CAMPANELLA IZ OLOMOUCA Dirigent: JIRŽI KLIMEŠ Pri klavirju: STANISLAV BEHAL KPI bo predstavila vprašalnike o terorizmu Tajništvo tržaške federacije KPI bo v soboto na tiskovni konferenci predstavilo vprašalnike o terorizmu, ki jih je sestavilo vsedržavno partijsko vodstvo. Trst bo namreč eden od 33 krajev, v katerih bo komunistična partija izvedla raziskavo o terorizmu. Vprašalnike bodo razdelili med vsemi sloji prebivalstva, pri tem bedo upoštevali tudi prisotnost slovenske manjšine. Razna obvestila Fotokrcžek Trst 80 obvešča, da bo seja jutri, 23. t.m. ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja jutri, 23. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom Zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu. Predaval bo Pavel Stranj, znani strokovnjak za vprašanja na tem področju. Ker je predavanje zelo aktualno in bo zaradi tega brez dvoma zanimivo, vabimo k obilni udeležbi. KD Vesna prireja v soboto. 24. oktobra, ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu odprtje razstave slik Atilija Kralja. Vabljeni. Mešani pevski zbor Slavec Ricma-nje - Log sporoča, da se bodo pričele vaje danes, 22. t.m., ob 20.30 Vabljeni stari in novi pevci. SPDT prireja v okviru programa Športne šole Trst v nedeljo, 25. oktobra, jesenski sprehod po Krasu za osnovnošnlsko. mladino. Z Opčin gg, bodo v spremstvu vodičev SPDT o-troci podali na travnik pod Plavim vrhom v bližini Repniča, kjer bodo postreženi s toplim čajem in kjer bodo na sporedu razne igre. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdank — povratek ob 17. uri na Oberdan-kov trg KD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske ih ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke! Na državni osnovni šoli Albcrl Sirk v Križu se je začelo vpisovanje za tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki jih v akademskem letu 1981 1982 za odrasle Križane prireja ljudska univerza iz Trsta. Vpisovanje še jutri cd 19. do 21. ure. Vpisnina za vsak I tečaj je 5 000 lir. Šolske vesti j »..imate,is.vo d.zavnega uči.e.ji-; šča «A. M. Slomšek« obvešča vse I tržaške in goriške dijake, ki so se i vpisali v V. dopolnilni letnik, da I se bo pouk začel danes, 22. t.m., ob 16, uri. tssmmm V spomin na Antonijo Križman-čič vd. Grgič in Amalijo Grgič por. Grgič daruje družina Kalc (Padri-če 12) 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Iz včerajšnje številke je pomotoma izpadlo, da niso bili objavljeni prispevki namenjeni Skupnosti dru-| žina z Opčin. Mali oglasi telefon (040) 79 4672 Prosveta Mladinke in mladinci Iz miljske občine se bodo srečali v nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri v slovenskem šolskem centru v Miljah, Ul. D’Annun-zio 62. Na sestanku se bodo domenili o obnovitvi delovanja po poletnih počitnicah, o novih pobudah in zahtevah ter o vseh drugih vprašanjih v zvezi z letošnjim delovanjem. f Čestitke ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel, 732 627, predpraznična od 14. do 21 ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441. Draga FRANKA! Ob tvojem današnjem rojslncm dnevu ti vsi skupaj kličemo še na mnoga srečna in vesela leta med nami. Tvoji tr novski prijatelji. Danes praznuje naša FRANKA 16. rojstni dan. Vse najboljše, sreče zdravja in da hi še najprej tako lepo plesala, ji želijo vsi, ki jo 1-majo radi. PRODAM moderno, novo pohištvo: spalnico, dnevno sobo, spalni divan in predsobo. Telefon 040/ 811-186. PRODAM zazidljivo zemljišče na Krmenki - 800 k v. m. Telefonirati od 13. do 15. ali od 20. do 21. ure na št. 040/828866. * | ■ ŠTIRIČLANSKA družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobnem gospodinjstvu. Telefonirati na št. 040/761302 od 13. do 14. ali v večernih urah. PRODAM merilec za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670. PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322. OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev. Telefon 040/ 228110 ali 228127. UGOUNO proaam parcelo - gozd veliko približno 1 ha. Informacije -Škabar, Repen 56. V CENTRU Križa oddamo v najem lokal. Za informacije telefonirati na št. 040/220 216 ob uri kosi 1^ PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. 040/743071. PROOAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284. PREDLOG TRGOVINSKE ZBORNICE MORDA DO JANUARJA 1982 BLOKIRANE CENE JESTVIN Vladne predpise upoštevajo povsod na Goriškem Skoro gotovo bo enotni cenik najnujnejših prehrambenih izdelkov, ki je cene teh blokiral v vsej državi za obdobje dveh mesecev, v Gorici podaljšan še vnaprej, tja do srede januarja. Predlog za to podaljšanje je dala goriška trgovinska zbornica, ki ima nalogo izvajati določila vlade na tem področju. V Gorici in pokrajini se predpisi pravilno izvajajo. To so ugoto-vli mestni redarji v Gorici in V drugih krajih na več kot sto pregledih v raznih trgovinah. Ugotovili so, da so obvezni ceniki povsod pravilno razstavljeni, da i-majo trgovci povsod dovolj blaga po blokiranih cenah. Tu pa tam se vendarle že opaža, da tega ali o-nega blaga ni, kajti tovarne in gro sisti nočejo trgovcem na drobno dobaviti blaga po takih cenah, ki bi omogočale prodajo na drobno po obveznih cenah. Jasno je, da bo prišlo do pomanjkanja nekaterih vrst prehrambenih izdelkov, če ne pride do podražitve v žp omenjenem ceniku. V pristojnih krogih pravijo, da je blokiran cenik pripomogel k u-stalitvi cen ne le pri nas, marveč v vsedržavnem merilu, kar se bo pokazalo pri povišku draginjske doklade v novembru, ki bo najnižji v tem letu. Seveda pa je vlada s tem ukrepom blokirala le cene prehrambenih izdelkov, ni pa blokirala cen oblačil in drugih predmetov, ki so vsak dan dražji. V NOVI GORICI Strokovni posvet kirurgov iz Slovenije in Hrvaške _ V Novi Gorici se je včeraj začelo strokovno posvetovanje zdravnikov kirurgov iz Slovenije in Hrvaške. Obravnavajo razne teme s področja sodobne kirurgije. Tako intenzivno zdravljenje kirurškega bolnika, vrstni red operacijskega zdravljenja in druga vprašanja kirurgije. Posvetovanje bo trajalo do sobote, ko bodo priredili okroglo mizo na temo »Intenzivno zdravljenje kirurškega bolnika v otroški dobi«. Strokovnega sestanka oz. posvetovanja v Novi Gorici se udeležuje okrog 300 zdravnikov, specialistov kirurgije iz Slovenije in Hrvaške, Med gosti pa bodo tudi zdravniki kirurgi iz bolnišnice v Gorici. Ta strokovni shod je pod pokroviteljstvom skupščine občine Nova Gorica. Vsi udeleženci na tem sestanku so poudarili vlogo sejemskih ustanov pri povezovanju gospodarskih dejavnikov, da bi si izmenjali skušnje n ugotovili možnosti kooperacije. Predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Slavko Beznik je dejal, kako sejmi lahko povezujejo sosede in kako je med njimi potrebno iskati tisto, kar združuje, in zavračati ono, kar ločuje. Zapiranje lahko prinese samo škodo, je še dejal Beznik. S svoje strani pa je generalni direktor ljubljanskega sejma inž. Florijan Regovec nakazal nekatere priložnosti, ki bi jih sejmi lahko izkoristili. Tajnik sejma v Pordenonu Zulia-ni je zlasti naglasil potrebo po recipročnem reklamiziranju sejmov in postavljanju stendov z informacijskimi pisarnami vseh na območju Alpe Adria delujočih sejmov. Pordenončani se povezujejo tudi z Dunajem, da bi opozorili na svoj sejem. Z zadovoljstvom pa vedo povedati, da so v njihovem kraju gostili sestanek mladine z območja Alpe Adria, kar dokazuje naraščajočo voljo po sodelovanju. Danes pomembna svečano«!.. Električna povezava med Divačo in Redipuglio Nov pomemben dosežek v dvostranskih gospodarskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, komaj štiri dni po odprtju MMP Štandrež - Vrtojba, velikega pomena za cestne komunikacije. Danes bodo namreč z dvema ločenima manifestacijama v Divači in Redipuglii vzp, Stevanoviča Da je premagal Jara. Domačini na so v drugem polčasu dosegli še en gol, in to iz enajstmetrovke, ki jo je usDešno izvedel reprezentant Sulser. Gostje so imeli dve ugodni priložnosti za zadetek, ki na Aleksič in Obradovič ju nista izkoristili. (nb) Izidi prvih tekem šestnajstine finala: • Southampton (Angl.) — Sporting Lizbona (Port.) 2:4 • Real Madrid (Šp.) — Carl Zeiss Jena (NDR) • Grasshoppers (Švi.) — Radnički Niš (Jug.) • Aris Solun (Gr.) — Lokeren (Bel.) • Rapid Dunaj (Av.) — PSV Eidhoven (NizJ • Valencia (Šp.) — Boavišta Porto (Port.) • Bordeaux (Fr.) — Hamburger (ZRN) • Spartak Moskva (SZ) --Kaiserslautem (ZRN) • VVinterslag (Bel.) — Arsenal (Angl.) • Aberdeen (škotska) — Arges Pitesti (Rom.) • Feyenoord (Niz.) — Dinamo Dresden (NDR) • Inter (It.) — Dinamo Bukarešta (Rom.) • Borussia Mijnchengladbacb (ZRN) — Dundee (Škotska) • Beveren (Bel.) — Hajduk Split (Jug.) • Sturm Gradec (Av.) — IFK Goteborg (Šved.) • Malmo (Šved.) — Menchotel Xamax (Švi.) 2:0 2:1 1:1 NOGOMET SREDNJEEVROPSKI POKAL Poraz Osijeka Haladas — Osijek 4:2 (1:1) STRELCI: v 6. min. Nagy, v 23. min. Nikežič, v 53. min. Hegy, v 62. min. Bogati, v 66. min. Nagy, v 89. min. Čordaš iz enajstmetrovke. SZOMBATHELY - V prvem srečanja srednjeevropskega pokala je domače moštvo Haladasa visoko premagalo Osijek. Jugoslovani so se enakovredno u-pirali domačinom le v prvem polčasu, ko je bil tudi izid izenačen. V drugem polčasu pa je avstrijski sodnik Brumayer že v 10. min. izključil Nikežiča in visok poraz za jugoslovanske predstavnike je bil neizbežen. Osijek je igral v naslednji postavi. Alempič, Huljič, Žeravica, Du-menčič, šormaz (od 51. min. Čordaš). Kalinič, Petrovič, Popovič, Lukačevič. Nikežič, Grnja (od 63. min. Iličič). (nb) Kaznovana Tržačana FIRENCE — Disciplinska komisija -italijanske nogometne zveze je kaznovala nogometaša Triestine A-scagnija in Costantinija z dvema d^‘‘, ornn prepovedi igrania BOKS Gibilisco ohranil naslov TAORMINA — Joe Gibilisco je v Taormini sinoči premagal izzivalca Španca Luisa Heredio s k.o. v devetem krogu in je tako ohranil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije. «UNDER 20» Opicina — Breg 2:2 (1:1) BREG: Smotlak, Tul, Tritta, Gri-zonich, Pavletič, Gregori, Žerjal, Dapporto, Kraljič, Mondo, Mikol (Tinti). STRELCA za Breg: Žerjal in Dapporto. V petem kolu prvenstva «under 20» so proti Opicini Brežani prvi prišli v vodstvo. Kraljič je z desne strani lepo podal Žerjalu, ki je zatresel nasprotnikovo mrežo. Kmalu zatem pa so domačini izenačili in prvi polčas se je tako končal s pravičnim remijem. V nadaljevanju so Brežani znova povedli z zadetkom Dapporta izven kazenskega prostora. Domačini so začeli pritiskati, a se je v tem delu igre izkazal vratar «plavih» Smotlak. Toda dve minuti pred koncem je Opicina spet remizirala. Moramo reči, da je remi zadovoljil obe e-kipi. ZAČETNIKI Breg — Ponziana 0:2 (0:1) BREG: Turco, M. Ota, Ražem, Kraljič, Bevk (Vodopivec), Mauri, Slavec (Ota), Canziani, Prašel, Švara, Koren. V nedeljo so se Brežani zelo potrudili in so si v prvem polčasu ustvarili dve lepi priložnosti. Kljub temu pa so morali proti solidni enajsterici Ponziane praznih rok z igrišča. Nasploh pa so zadovoljili, saj so glede na prve tekme pokazali znaten napredek. •tiiiiniiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiitiittinitimiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,lunin,|tl,mu,>,„u„l„lll„llllinillimM||||||||||||||||||||||J||||t|||||| KOTALKANJE NA TEKMOVANJIH V PRATU IN PONTEDERI Odlična ekipna uvrstitev Štandrežcev Zasedli so šesto mesto med približno 80 društvi Po kratkem počitniškem premoru, so na začetku nove kotalkarske sezone štandreške kotalkarje čakala nič manj kakor štiri tekmovanja na državni ravni, in sicer v Pratu in Pontederi. Po uspešnih nastopih na deželni ravni, si je 11 kotalkarjev priborilo nastop na omenjenih tekmovanjih. V različnih kategorijah so tekmovali: Birri Bianca, Brisco Martina, Brisco Paolo, Cingerli Lo-redana, Čeme Susanna, Gottard Roberta, Macuz Damiana, Marušič Silvana, Marvin Deborah, Peterin Maja in Vižintin Tanja. V zelo številni konkurenci in tujem okolju, so se naši kotalkarji zelo dobro odrezali; uvrstili so se od 4. do 39. mesta, ekipno pa so se štandrežci uvrstili na 6 mesto. Taka uvrstitev je še bolj vredna pohvale če upoštevamo, da je bilo »itMiliiMiitiiiiiiiiuiitiiifiiiilmiiifiimMiiiiiiiiitiiiiitfiiiiiiiiiiniiiiiiimilfmiiiMiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiittiiifiitifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiniiiiiiiiiitiiiiiiin ATLETIKA NA TEKMOVANJU DEČKOV IN DEKLIC Meti domena naših atletov Sicer pa doseženi rezultati niso bili najboljši V torek popoldne je bilo atletsko tekmovanje za dečke in deklice A kategorije (letniki 1968/67). Rezultati niso bili najboljši, vendar so nekaj prvih mest atleti Bora in Adrie le dosegli. Tako so v metih odnesli skoraj vsa prva mesta. Ostali rezultati pa so bili, kljub dobrim u-vrslitvam, poprečni. Nekoliko boljši je bil rezultat bororke Elene Kalc (letnik 1968), ki je vrgla disk 22,70 m. Zaradi deževnega vremena so prenesli tek na 80 m z ovirami za deklice in dečke ter skok s palico na petek (23. oktobra) s pričetkom ob 15.15, ob 15 00 pa bo zbirališče. V torek, 27. oktobra, bo še zadnja tekma v sezoni 1981. Tekmujejo lahko dečki in deklice A in B katego- rije! S kolajnami bodo nagradili prve tri uvrščene v obeh kategorijah. Prve tri moške in ženske ekipe pa prejmejo pokale. REZULTATI 80 m ž: 4. Taučer J. (Bor) 13”2 80 m m:. 2. Sedevčič M. 12”6 daljina ž: 3. Kakovič T. (Adria) 3,59 m daljina m: 5. Sedevčič M. (Bor) 3,72 m 300 m m: 2. Viller M. (Adria) 53 ”5 peteroskok: 1. Zudek A. (Adria) 10,98 m, 2. Glavina K. (Adria) 10,53 m disk ž: 1. Kalc E. (Bor) 22,70 m, 2. Sancin E. (Bor) 19,08 m, 3. Taučer J. (Bor) 18,98 m prijavljenih kakih 80 društev. Odbor društva Oton Župančič čestita vsem mladim kotalkarjem in njihovi vaditeljici Sonji Cernecci za uspešen nastop in se zahvaljuje staršem, ki so spremljali kotalkarje na omenjena tekmovanja. Odbor kotalkarskega društva obvešča, da sprejema nove vpise. Za starše, ki bi želeli vpisati svoje otroke za to rekreacijsko - športno dejavnost, so na razpolago vpisne pole. Dvignejo jih lahko vsak dan, v popoldanskih urah, na kotalkališču Doma Andrpia Budala v štandrežu. ROKOMET «Plave» v finalnem kolu MONTREAL — V 3. kolu svetovnega ženskega rokometnega prvenstva je Jugoslavija premagala, NL zozemsko z 38:7, Italija pa Slonokoščeno obalo s 5:0. Jugoslavija se je uvrstila skupno s SZ, Kitajsko, Dansko, Nemčijo in Korejo v finalno koto od 1. do 6. mesta, Italija pa se bo borila za uvrstitev od 7. do 11. mesta s Francijo, Kanado, ZDA in Nizozemsko, s Francijo pa je doživela poraz s 27:17. KOLESARSTVO preveč primerna proga, tako da je bila dirka bolj podobna cestnemu tekmovanju kot pa pravemu krosu, saj je bito vse preveč asfalta. Tu so prišli na svoj račun atletsko manj pripravljeni kolesarji, ki jim ni bito treba tolikokrat stopati s kolesa, O tem priča tudi visoka poprečna hitrost, saj so tekmovalci v eni uri prevozili kar 27 km proti normalnim 19 - 22 km. Zmagal je cikloama-ter Fantini iz Veneta pred specialistom Barattinom. R. Pečar Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 22. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu komisija za odbojko. Ul j- iiflW CICIBANI Zaule — Breg 4:0 (4:0) BREG: Bandi, Glavina, Tedesco, Vodopivec, Ota. Starec (I.ovriha). V soboto so mladi Brežani visoko izgubili prod Zaulam, ki so v prvem polčasu stalno napadale in kar štirikrat zatresle mrežo gostov. V drugem polčasu so Brežani reagirali, vendar so bili premalo odločni. Najboljši med njimi je bil Vodopivec. MLAJŠI CICIBANI CGS - Breg 3:0 (2:0) BREG: Alberti. Reggio (Govoni), Kosič. Raffaele, Kozin«, Kraševec, Zucin (Basso). Kljub temu. da so se mlajši Bregovi cicibani Dotrudili. so visoko izgubili proti CGS. predvsem zaradi napak v obrambi. Najboljši med Brežani so bili Kraševec, Raffaele in Kosič. Franko Korošec Izidi mladinskih nogometnih ekip na Goriškem: M'adinci (6. kolo) Piedimonto - Juventina Najmia.iši (5. kolo) Sovodnje - Farra Začetniki (4. kolo) Sovodnje - Lucinico 1:2 0:0 NA LASTNO ŽEUO Maradona ne bo gostoval v Evri BUENOS AIRES - loviti 21 letni argentinski nogometaš Diego Maradona je prosil trenerja argentinske državne reprezentance Menottija, naj ga ne vključi v državno vrsto, ki bo opravila na gostovanju v Evropi dve prijateljski tekmi (28. oktobra) proti Poljski in (11. novembra) proti ČSSR. Vodstvo reprezentance je njegovi želji ugodilo. Borovci na Reki Delegacija Športnega združenja Bor iz Trsta je včeraj vrnila obisk mestni telesnokultumi skupnosti Reke, ki je bila pred časom gost našega tržaškega društva. Med obiskom, ki je potekal v prijateljskem in delovnem vzdušju, so predstavniki obeh strani pregledali predloge za vzpostavitev še tesnejših medsebojnih stikov. V okviru teh pogovorov je Bor, kot sogovornik MTK Reka, potrdil željo, naj bi se medsebojni stiki razvijali prvenstveno na mladinskem področju, obogateni pa naj bi bili še z drugimi pobudami. Seveda, stike med o-bema stranema bodo razvijali tudi na drugih ravneh, prav tako pa so med obiskom v glavnih obrisih začrtali bolj dolgoročno sodelovanje. .......................m................................... Iz planinskega sveta l ■ * SPDG je tudi letos priredilo tradicionalni epraznik kostanja». K prijazni in gostoljubni domačiji pri Štekarjevih v Števerjanu na Valerišču so že v nedeljo dopoldne pridno pekli svoje dobrote na žaru (tokrat se je izkazal moški spol). Prodaja štekarjeve kapljice je dobro tekla in ustvarjala veselo razpoloženje. Udeležba se je stopnje- disk m: 1. Primosi R. (Bor) 23,00 m, 2. Cesar D. (Bor) 20,64 m 1000 m ž: 1. Umari S. (Bor) 3'47”8, 2. Turk K. (Bor) 4'09”1, 4. Petaros I. (Bor) 4'45”8 krogla ž: 1. Sumberaz C. (Adria) 7,57 m, 2. Strain L. (Bor) 7,13 m kroglica ž: 1. Sumberaz C. (Adria) _ 35,80 m 5. Kakovič T. (Adria) 22,66 i Na svojem drugem nastopu v ci-10. Strain L. (Bor) 18,42 m j klokrosu ni član Adrie iz Lonjerja kroglica m: 2. Glavina K. (Adria) j Petelin dosegel cilja, ki si ga je Tudi zaradi neprimerne proge Petelin tokrat šele enajsti 35,58 m 3. Saksida M. (Adria) 30,76 m, 4. Viller M. (Adria) 30,12 m, 10. Zudek A. (Adria) 25,18 m višina ž: 3. Kalc E. (Bor) 128 cm, 7. Sancin E. (Bor) 120 cm višina m: 6. Saksida M. (Adria) 130 cm L. K. zastavil pred nedeljsko dirko pri Trevisu. V ne preveč močni konkurenci (manjkali so državni reprezentanti, ki so nastopali v Trentu), je v končni lestvici amaterjev in cikloamaterjev zasedel 11. mesto in bil peti v posebni lestvici cikloamaterjev. K temu je botrovala tudi ne prihajale skupinice članov in pri■ vala v popoldanskih urah. ob jateljev SPDG; še posebno naj o-menimo skupino pohodnikov, ki so jo mahnili peš s pevrnskepa mosta skozi Grojno, Ašče, Križišče ter nadaljevali pot po gričih m poljskih stezah na dvorišče prireditvenega prostora. Razveseljiva je bila prisotnost številnih otrok v spremstvu staršev; upamo, da bodo vzljubili take pohode in se jih še udeleževali ter postali zvesti Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici. Naj nadaljujem, da so že zgodaj zjutraj podjetni člani Prosvetnega društva tBriški grič» iz Števerjana s tem, da so priskočili na pomoč SPDG. postavili žar in zakurili ogenj. Ob 12. uri je že bilo lepo število udeležencev, ki so ...................................................................................m.....HiiiiiiiiaiiiiiiiimilllillllllllilllilllllmililiiiiiHiiiHiilllllilllinmiiliiiiinilllllllimilllllllllllllllllllllllilliilllillllllllllilllilllllimiliiiiiiiimimi........... Jadranov trener Splichal: «Vsaka tekma 40 minut neusmiljene borbe» Zamejska košarka je v povojnih letih dosegla svoj največji uspeh z Jadranom, ki si je v pičlih treh letih priboril pravico nastopa v polprofesionalni ligi C-l. Naša združena ekipa se bo občinstvu predstavila prvič v soboto v športni palači v Trstu, kar si je tudi priborila in sicer z osvojitvijo' druge najboljše ekipe v TJrstu. Pred dnevi smo objavili pogovor s predsednikom Jadrana dr. Gantarjem, sedaj pa posredujemo odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili trenerju Jadrana Jožetu Splichalu. L etos bo Jadran nastopal v C-l ligi. Toda povrnimo se malce nazaj in si osvežimo spomin: kako bi lahko v nekaj stavkih karak-teriziral lansko prvenstvo v C-2 ligi? «V obeh delih lanskega prvenstva so bile nekatere močne in nekatere slabše ekipe. Samo zanesljive zmage nad slabšimi ekipami so omogočile uvrstitev v C-l. V poulu smo imeli vsaj na začetku tudi precej sreče, kratkotrajno krizo smo srečno prebrodili in na sploh dobro igrali. To je prišlo do izraza predvsem pri obeh tekmah z Vicen-zo, ki je bila prav gotovo najboljša ekipa prvenstva, a smo jo obakrat premagali. Objektivno gledano — fantje so si prestop res zaslužili!» Preidimo sedaj na sezono, ki je pred nami. Ali nam lahko poveste, kako so potekale priprave pa na slop v C-l ligi? «Vse bi bilo v redu, če ne bi imeli v času priprav toliko poškodb. Vaditi smo začeli takoj po velikem šmarnu, kar pomeni, da smo imeli dva meseca časa. Toda kaj ja to pomagalo, ko pa je bito na treningih po navadi le šest igralcev in šele sedaj, se pravi nekaj dni pred začetkom prvenstva, so v glavnem vsi prisotni. Zaradi spremembe načina tekmovanja — prvenstvo bo letos enotno, se pravi brez poula — je bilo treba upoštevati predvsem dolgotrajnost prvenstva, ki se bo zaključilo šele enkrat aprila. Zato sem vadbo nastavil tako, da sem zahteval predvsem piljenje individualne tehnike, potrebno telesno pripravo pa bi morali fantje pridobiti na osnovi vadbe protinapadov, ki so značilni za igro Jadrana. Žal. je zaradi stalnih poškodb in bolezni ta namen propadel. Trenutni položaj je tak, da so se fantje sicer teh- nično popravili, a še niso v formi. Če pri tem upoštevamo, da so nekateri manjkali po dva tedna in tudi več, tedaj bo minilo še nekaj časa, preden bomo videli igro, kakršne smo bili vajeni. Če bo Klobas — in seveda če ne bo drugih poškodb ali bolezni — lahko začel trenirati konec tega meseca, tedaj lahko pričakujemo, da se bodo razmere izboljšale in ustalile tja do začetka decembra. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti oziroma moramo vseskozi upoštevati: v letošnjem prvenstvu bodo nasprotne ekipe gotovo mnogo močnejše od lanskih. Vprašanje je, ali bo Jadranu uspelo vsiliti svojo igro ...» Pravzaprav govorimo že o prven- stvu. Ali poznate letošnje nasprotnike? »Polovico ekip poznam, drugih ne. Po časopisnih vesteh oziroma po tem, kar napovedujejo, poznam "slabši" del ekip, se pravi tiste, ki so z nami napredovale ali s katerimi smo kdaj igrali. Toda nekaj nam mora biti jasno: slabih ekip ni več! Vsaka tekma mora biti 40 minut neusmiljeno borbe, kajti sicer ne moremo računati na uspeh.» Ali zaupate svojim varovancem? «Če jim ne bi zaupal, tedaj jih ne bi niti vadil! Mislim, da je Jadran tako kvalitetna ekipa, da lahko igra v tej ligi — kar pa spet ne pomeni, da bo tako zmagovala kot v prejšnjih prvenstvih. Res pa je tudi, da so fantje zavedni, kar Od leve proti desni predsednik Jadrana dr. Drago Gantar, Peter Žerjal, Klavdij Starc, Andrej Udovič, Ivo Starc, Marko Ban, Robert Danieli, Edi Kraus, Robert Klobas, Boris Vitez, VValter Sosič, Adrijan Sosič in trener Jože Splichal mnogo pomeni, zlasti ob igri na tujih igriščih, ko so provokacije in žalitve na dnevnem redu.» Kaj pričakujete od fantov? Predvsem, da bodo vedno — poudarjam vedno — igrali borbeno, da bodo pokazali vse, kar znajo, se pravi močan protinapad, zagrizenost v obrambi in domiselno igro v napadu. Če bodo tako igrali, tedaj bo ne glede na rezultat igra dobra in gledalcem dopadljiva.» Jadran bo prva slovenska ekipa, ki bo redno igrala v Športni palači v Trstu. Ali bo to vplivalo na i-gralce oziroma na igro moštva? «V Športno palačo smo šli tudi zato, da omogočimo gledalcem kar najboljši pregled nad igro. Gledalci bodo torej na boljšem, igralci pa se bodo morali še ambientirati. V športni palači imamo samo en trening tedensko in še tega ob neugodnem dnevu in neugodni uri iv petek ob 21.301). Razsežnost dvorane je namreč taka, da izenači pogoje obeh ekip, medtem ko je bil Jadran v Dolini do neke mere favorizirana V soboto bo prva tekma, in sicer z Udom iz Benetk. Kaj nam lahko v naprej poveste o tej tekmi? če bo obveljala tradicija, tedaj se ne obeta zmaga, saj smo tudi v prejšnjih prvenstvih izgubili obe prvi tekmi. Toda ne glede na tradicijo je treba povedati, da nam beneške ekipe na splošno ne ležijo. Če bo tudi Lido igral tako kot druge ekipe, se pravi počasi in na zanesljive akcije, tedaj nam bo težko vsiliti našo igro. Toda tu nam lahko morda odločilno pripomorejo gledalci, zlasti v primeru morebitne krize naših fantov. Navijači bi morali vedeti, da je navijanje najbolj potrebno takrat, ko je ekipa v težavah. Zato pričakujem velik odziv publike, ki bo tudi zaradi razsežnosti dvorane še kako potrebna!* Letos veljajo za C-l ligo in višje lige nova pravila oziroma strožje kazni glede obnašanja publike. Za kaj pravzaprav gre? «Gotovo ste opazili, kako visoke globe dobivajo letos ekipe, ki nastopajo v A ligah. Nova pravila namreč prepovedujejo uporabo kakršnih koli zvočnih instrumentov, kot so piščalke, bobni, trobente itd. ... Vsak glas iz teh instrumentov pomeni globo za društvo. Prav tako se z globo kaznuje društvo, katerega navijači — ali samo en navijač — žalijo sodnika z nespodobnimi ali drugače žaljivimi besedami. Metanje trdnih ali mehkih predmetov se ravno tako kaznuje z denarno kaznijo. In tako naprej. To pomeni, da se bo morala naša publika obnašati športno, sicer glasno in bučno navijati, vendar brez žalitev, ki bi naše društvo utegnile materialno hudo oškodovati.* In še zadnje vprašanje: ali ob staja možnost napredovanja? »Vsaka ekipa trenira zato, da doseže čim boljši rezultat in da po možnosti napreduje. Naša ekipa je še zelo mlada, neizkušena, poleg tega nimamo dovolj visokih igral cev. Tudi premalo nas je, vendar je zadaj združena mladinska ekipa Kontovela, ki bo v letu — upamo — okrepila Jadran. Če bo kljub vsem pomanjkljivostim obstajala kakršna koli možnost za napredovanje, bomo to maksimalno izkoristili. Za sedaj pa je naš cilj obstanek v C-l ligi, kar je edino objektivno možno.* čenih kostanjih, zalitih « dobrim, starim in novim, še sladkim vinom ter ob glasbi harmonikaša Jožka. Z veselimi poskočnimi in petjem se je družabnost zavlekla do večernih ur v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so prišli tudi s Tržaškega. Zadovoljni so tudi prireditelji, k doseženemu uspehu pa je pripomoglo tudi lepo vreme. SPDG vabi zdaj na tradicionalno martinovanje, ki bo v nedeljo, 15. novembra, v hotelu *Park» v Novi Gorici, število mest je omejeno. J.S. ' v • • •- ' f «v* 'V {MM OBVESTILA tv.. .v.. Športna šola Sv. Ivan obvešča starše otrok otroškega vrtca, da bo informativni sestanek o poteku vadbe v ponedeljek, 26. t.m., ob 16. uri na stadiona «1. maju. # • • Športna šola obvešča starše otrok starih od dveh do štirih let, da bo informativni sestanek za skupno vadbo starši otroci v ponedeljek, 26. L m., ob 16. uri na stadionu «1. maji. • • • ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom organizirajo v nedeljo, 25. t.m., tretji jesenski sprehod za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Zbirališče bo v Rep-nu na dvorišču vrtca ob 8.30. Vpisnina 500 lir. Vabljeni! • « • SK Devin obvešča, da se je pričela predsmu-čarska telovadba z naslednjim urnikom: ob torkih od 18.00 do 19.00 ob četrtkih od 17.30 do 18.30 Za vpisovanje se interesenti lahko zglasijo v nabrežinski telovadnici pred pričetkom ure telovadbe. * • * ŠD Polet košarkarska sekcija sporoča, da so vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. ure treningi minibasketa. Vabljeni so novi igralci, ki se lahko direktno vpišejo v Prosvetnem domu na Opčinah ob urah treninga. * tt * ŠD Mladina obvešča, da bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v mali dvorani doma Albert Sirk seja smučarskega odseka. Na dnevnem reda bo razprava o programa sezone 1981/U. Obvezna prisotnost! Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina Mesečno 7 000 lir — celoletno 84 000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedelioh 6 00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, lemo 800.00 din, za organizacij in poaietio mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Zo SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT> DZS 61000 Ljutljana Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mrnl 27000 lir Finančni 900 legalni 800 osmrtnice 300. sožaho 400 lir zo mm višine v sirim 1 stolpca Mali ugiosi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlonije-Juliisk* kraiine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 22. oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih žaložnikov FIEG ti HUDO PRIZADETA AMERIŠKA STRATEŠKA JAMSTVA Reaganove izjave razburjajo Evropo Za Sovjetsko zvezo je «omejena jedrska vojna» neuresničljiva, sprožila bi namreč splošen spopad |jprv"' - *>' m Admiral Na ime (levo) je prevzel funkcijo generala Schueitzerja (AP) RIM. BONN. LONDON — Po preplahu in vznemirjenju zahodne Evrope sedaj trezneje ocenjujejo posledice nedavnih izjav ameriškega predsednika Reagana, ki je dopustil možnost »omejenega spopada* s taktičnim jedrskim orožjem na evropskih tleh. ne da bi se zato spopad obvezno razširil na obe velesili. Razen redkih izjem so si vsi edini. da ne bo lahko popraviti nastale škode v odnosih z ZDA in pri bodočih izbirah NATO zaradi «ne srečnih* in »časovno neprimernih* Reaganovih izjav. Med izjemami je tudi italijanski zunanji minister Co-lombo, ki je včeraj na seji zunanje politične komisije pomiril prisotne s trditvami, da niso Reaganove iz jave spremenile bistva zahodnoev ropske strategije »prožnega odgovora* na morebitni sovjetski napad. 7.a Colomba so ameriška pojasnila Reaganovih izjav zadostna, vzne mir.jenost je odvečna, povzročilo pa jo je izkrivljeno poročanje časopisja. Obrambni minister Lagorio je poudaril, da bi bila za Evropo in Italijo nesprejemljiva sprememba ameriške politike do zahodnih zaveznikov. Če pa včerajšnje Colom bove izjave odražajo mnenje vlade, odpadejo tudi Lagorjevi pomisleki. Čisto drugačnega mnenja je pod tajnik v zakladnem ministrstvu Fra canzani. ki je včeraj poudaril, da vse dosedanje Reaganove Izbire od monetarne politike do sklepa o nev tronski bombi in zadnjih izjav o »omejenem spopadu* zahtevajo te mcljito razčiščen,je odnosov med ZDA in Evropo. V italijanski levici pa so Reaganove izjave povzročile pravo vrenje. KPI in PDUP od ločno obsojata novo ameriško stra tegijo, medtem ko so socialisti v podobni zadregi kot nemški social demokrati. V Bonnu so dosedaj najodločneje (v mejah možnosti) obsodili ne umestne* Reaganove besede. Vče rajšnje izjave obrambnih ministrov NATO v Gleneaglesu na škotskem so le delno omilile zaprepadenost v bonskih političnih krogih. Obram bni minister ZRN Hans Appel je namreč s posebnim poudarkom na vedel, da se bodo v kratkem začela pogajanja ZDA s SZ o omcieva niti jedrskega taktičnega orožja v Evropi, da bi se vzpostavilo ravno težje sil na najnižji ravni,- Ministra va skrb. da bi okrnil manevrski prostor pacifističnim in nevtrali-sdčnim silam v sami nemški social demokraciji, je očitna. V Bonnu pa poudarjajo, da bo uspeh v Gje neaglesu le delno pomiri) duhove v Zvezni republiki Nemčiji. Nemci se dobro zavedajo, da so »/frontna dr žava*. da bi v morebitnem omeje nem jedrskem spopadu* prvi nosili najlmjše posledice. Rrav tako nesprejemljiv? so Rea ganovo izjave /,a Belgijo in Nizo /črnsko. Francija pa se obnaša, kot da se je to ne bi tikalo. Podobno stališče kot italijanska ima tudi bri tajska vlada. So pa zato laburisti najodločneje obsodili Reaganove iz jave. še bolj drastično .je bilo bri tonsko časopisje /Dally' Mirror* je napisal, da je Reagan obudil staro geslo: »Amerika je pripravljena boriti se do zadnjega Evropejca* Za tDaily K\pres* ameriški pred sednik ne sme glasno misliti, v zu nanjih zadevah mora prepustiti be sodo svojemu državnemu tajniku, dokler se ne ho naučil nekoliko bolje opravljati svoj posel*. Med britanskim javnim mnenjem pa pre vladuje ocena, da je Reagan napra vil /a pacifiste več kot 20-!et:ia protijedrska propaganda in manife staeije. Marsikdo se tudi z zapre padenostjo sprašuje, kdo jamči u merjeno in trezno presojanje ame riškega predsednika v kriznih sitna cijah, če ga tako polomi že v po govoru s časnikarji. Reaganove polomije pa se še naj bolj veselijo v Sovjetski zvezi. Par ti.jski in državni voditelj Leonid Brežnjev je v intervjuju za -Prav do- med drugim pozval Reagana, naj obsodi vsako jedrsko vojno kot »zločinsko dejanje*. Za Brežnjeva je nerealna možnost »omejenega je drskega spopada*, saj bi neizbežno sprožil globalni spopad svetovnih razsežnosti. Medtem pa skušajo v ZDA po praviti svojo »vojnohujskaško stra tegijo*. Prvi, ki jo je skupil, je bil direktor za obrambno politiko pri svetu nacionalne varnosti Bele hiše general Robert Schweitzer. V nekem svojem govoru je namreč ne koliko bolj grobo povedal, kar neprestano trdijo funkcionarji Reaganove administracije, in sicer, da se SZ pripravlja na napad. Zaradi ponesrečenega sovpadanja z Reaga novimi izjavami so generala odslovili. FRANCOSKA OPOZICIJA SE V PARLAMENTU POSLUŽUJE OBSTRUKCIJE JEAN Super Jonny Težavna razprava o nacionalizaciji Vlada bi lahko zahtevala glasovanje o zaupnici, vendar se k temu sredstvu noče zateči (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Sedanja razprava o nacionalizacijah bo vsekakor prišla v anale bourbonske paiače. Poslanci zaseda jo noč in dan. v petek in svetek toda do včeraj, kc bi zakon po skupščinskem voznem redu mu ral biti že izglasovan, so premleli šele 13 od 50 členov... Razlog je preprost: opozicija zavira z vsemi sredstvi in je poleg drugega predlagala skoraj 1500 amandma lev. Toda nacionalizacije zadajajo vladi še drugačne glavobole. Vlada ni živčna le zato, ker na skupščinskih tirih čaka naslednja razprava — o predlogu državnega proračuna, ki mora biti sprejet v na tako določenem roku — temveč .ji odlaganje nacionalizacij utegne nakopati tudi gospodarske težave. V podjetjih, ki bodo podržavljena, je poslovna dejavnost seveda zamrla — novih vodstev še ni. stara pa pomembnejših odločitev nočejo več sprejemati. Precej je tudi ne zaupanja s strani tujih partnerjev. Rotsehildova banka na primer je svetovni kapital pritegovala predvsem zaradi baronovega slovesa — ko bo kot podržavljen denarni zavod izgubila svoje zveneče ime za trjuje opozicija, bo tudi ob stare stranke. iliiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiillilliiiliiliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii PO VLADNEM KLESTENJU 4.700 MILIJARD UR V senatu nasprotovanje «ticketom» za zdravstvo Avtonomni sindikati po drugi strani pritiskajo za priznanje višjih prejemkov RIM — Vprašanja v zvezi z o-mejitvijo stroškov za zdravstveno službo so še vedno v osredju razprav v političnih in sindikalnih krogih. Kot je znano je Spadolini-jeva vlada na osnovi svojih podatkov (ki jim oporekajo celo nekate re znanstvene ustanove iz »območja* vladnih sil) odločila, da izdatki mučno presegajo dohodke in je. v svojem načrtu proračunskega varčevanja zasekala najgloblje prav v postavke za zdravstvo, ki jih je v finančnem zakonu za leto 1982 oklestila kar za 4.700 milijard lir. U-krepi, kot so povišanje prispevkov delovnih ljudi, zlasti pa uvedba sa moprispevka (ali »ticketov*) za zdravila in zdravniške preglede, so seveda naleteli najprej na vse širše nasprotovanje družbene skupnosti. ki se je nato naravno odrazilo tudi v stališčih sindikatov in političnih strank. V teli dneh teče razprava o teh ukrepih v senatni komisiji za zdravstvo. kjer je taka oblika klestenja vzbudila pomisleke in nasprotova nje celo pri zastopnikih vladnih strank. Predsednik komisije, socia list Pittella, je nedvoumno izjavil, da so samoprispevki povsem neustrezno sredstvo za omejevanje stroškov za zdravstvo, »globoko di skriminacijski* do manj premožnih slojev in predstavljajo navsezadnje »škodljivo obdavčitev*, ki je v na sprotju s pravičnostjo. Zahteval je zato preklic uvedbe »ticketov*. češ da bi z vsiljeno razredčitvijo zdravniških pregledov in zmanjšanjem porabe potrebnih zdravil le povzročili povečanje sprejemov in podalj sanje zdravljenja v bolnišnicah, kar bi še bolj povišalo stroške. Podobnega mnenja so tudi komunistični senatorji, ki nasprotujejo tako zvišanju samoprispevka za zdravila, kot tudi uvajanju »ticke-ta* za zdravniške preglede in o-skrbo v bolnišnicah Ureditvi raz merja med dohodki in izdatki v zdravstvu je treba, po mnenju KPI, streči z načrtovanjem službe in v tem okviru z odpravo birokratskih zapravljanj, cehovskih privilegijev, šele nato pa tudi z zajezitvijo neupravičenih sprejemov v bolnišnice, nepotrebnih specialističnih pregledov in «superpotrošništva»> pri pred pisovanju zdravil. Senatorji KPI dolžijo sedanjo in prejšnje vlade, da tri leta po vstopu v veljavo zdravstvene reforme še niso poskrbele za odobritev državnega zdravstvenega načrta, ki leži že dve leti v parlamentarnih uradih. Poleg parlamentarnih težav se pa mora vlada soočati tudi / zahtevami številnih močnih cehov v okviru zdravniškega, uoravnega in pomožnega osebja zdravstvene službe. Njihovi avtonomni sindikati zahtevajo namreč uveljavitev obvez, ki jih .je vlada sprejela tud' z njimi, potem ko je priznala občutne poviške prejemkov zdravnikom splošne prakse. Liberalni minister za zdravstvo Altissimo ie včeraj pismeno opozoril Spadoliniji: in druge pristojne ministre na «pntiske» nezadovoljnega osebja in jih pozval, na.j začnejo čimprej pogajanja za novo delovno pogodbo, ki zadeva 650.000 uslužbencev zdravstvene službe. Delničarji in vodstva petih veli kih industrijskih skupin, dveh finančnih zavodov in 36 bank, predvidenih za nacionalizacijo, se povrhu iz dneva v dan bolje mobilizirajo za //reševanje pohištva* Zgovoren je primer ogromnega denarnega za voda Paribas, katerega izrastki se ga.jo v več kot 40 držav (celo v Sovjetsko zvezo, tako da ima Pa-ribas skoraj polovico kapitala v tujini. Vlade nekaterih držav so se že uprle, da bi Francija naciona lizirala tudi podružnice na njihovem ozemlju, medtem ko ponekod — na primer v Švici — premoženie Pa-ribasa s spretnimi finančnimi operacijami prenašajo pod »varnejšo* streho In nazadnje, socialisti so nestrpni tudi zato. ker nameravajo nacionalizirana podjetja uporabiti za poskusni teren, na katerem naj bi v praksi proučevali nov upravljavski sistem, ki predvideva večje pravice in širše sodelovanje zaposlenih. Šele na osnovi izkušenj naj bi o ustreznem zakonskem predlogu razpravljala tudi skupščina. ‘FTedvklopi a že aprila — toda kdo se more ob sedanjih zamudah še zanesti na roke? Opozicija je skupščinsko razpravo pač spremenila v politično pro-tioienzivo in pri tem prvič po volitvah strnila vrste. Golisti in gi-scardovci se prijateljsko posvetujejo. izkoriščajo tudi najmanjša, včasih prav dlakocepska zakonska sredstva, da odlože glasovanje o posameznih členili, glasovanje, ki je zaradi številčne premoči poslancev levice kajpada vselej v prid vladi. »Opažam, da sta v tem členu dve pravopisni napaki,* se na primer oglasi ugledni politik Cou-ve De Murville. In spet je priborjenih neka j minut dragocenega odloga... Levica seveda vrača milo za drago skuša opozicijo izčrpati čisto fizično, na maratonskih nočnih sejali, med katerimi lahko socialistični poslanci zaradi večjega števila v klopeh vedno pustijo dovolj svežih in budnih predstavmkov. Vlada v časovni stiski že razmišlja, da bi posegla po zadnjem o-rožju. slovitem ustavnem členu 49/3, ki ga je svoj čas uporabljal že premier Barre: zahteva namreč lahko glasovan je o vseh členih skupaj, brez predhodne razprave, povezujoč zahtevo z glasovanjem o zaupnici. Postopek je kajpada precej nedemokratičen in levica ga je v časih opozicije ostro kritizirala, pa bi desnica triumfirala, če bi se vlada zdaj morala zateči v ustavno pribežališče. Skupščinski manevri sc kajpada sestavni del strategije ki jo ie sprejela poražena desnica — čakati, da bodo volivci zaradi nerešenih gospodarskih težav socialistom obrnili hrbet. Če bi se Mitterranau čez ool leta ka.j zgodilo, tedaj bi bil gotovo spet izvoljen kandidat desnice. zagotavljajo v opozicijskih krogih. Najnovejša gospodarska gibanja res r.iso ugodna: število brez poselnih je septembra preseglo 1,9 milijona in bo do konca leta skoraj gotovo doseglo psihološko mejo 2 milijonov. Rekorden je bil tudi septembrski primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi, tako da je ena redkih tolažb le počasnejša rast inflacije, toda predvsem na račun administrativno zamrznjenih cen os novnih živil in nekaterih storitev. Celo prosoeialistično sindikalno združenje CFDT je vladi te dni ostro očitalo, da ne izpolnjuje volilnih obljub. Prokomunistična centrala CGT se ie v tem sporu sicer postavila na premierovo stran, to- MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE V Kopru niso odobrili cen novih stanovanjskih blokov Tudi gradbena podjetja se morajo sprijazniti 'i omejitvami pri naraščanju cen KOPER — Obalna skupnost za cene iz Kopra je včeraj na svojem sestanku zavrnila vse predla gane prodajne in izhodiščne cene za nova stanova nja v koprski in izolski občini, ki so jih predlagali izvajalci. Za stanovanja v blokih B 7 in A 8 za gra dom so izvajalci predlagali povprečno prodajno ce no — 18.703 dinarjev za kvadratni meter, za bloka B 9 in A 10 pa povprečno prodajno ceno 20.530 di narjev za kvadratni meter. Člani obalne skupnosti za cene niso mogli razpravljati o teh cenah, ker predlagatelji niso povedali, kakšne so bile cene za stanovanja ob koncu minulega leta. Od takrat do konca junija letos so se namreč lahko cene povečale v skladu z določili republiške skupnosti za cene za največ 12.2 odstotka (oziroma ustrezno manj, če so bili stanovanjski bloki dokončani pre.j kot v sestili mesecih letos). Predloženo dokumen tacijo o teh stanovanjskih cenah so torej zavrnili. Podobno se je zgodilo tudi s predlaganimi iz hodiščnimi cenami za stanovanja v blokih na Li vadah v Izoli. Za izhodiščno ceno stanovanj v blo kili usmerjene stanovanjske gradnje v Izoli (bloki 06 do 09) so izvajalci predlagali marčevsko ceno — 22.022 dinarjev za kvadratni meter, čeprav bi mo rali predložiti za izhodiščno ceno tisto, ki so jo oblikovali ob začetku gradnje blokov 06 do 09 — torej decembrsko ceno. Vrlin tega pa izhodiščne cene v izolskih Livadah še ni potrdil niti odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma, zaradi če sar obalna skupnost za cene sploh ne more obrav navati cen stanovanj v Livadah. Za vrstne hiše v Ankaranu so predložili ceno 14.721 dinarjev za kvadratni meter • v stanovanjih s 151 kvadratnimi metri in 15.110 dinarjev za kva dratni meter v stanovanjih s 144 kvadratnimi metri (stanovanja v vrstnih hišah so dograjena do tretje faze). V Jagodju pa so za stanovanja v vrstnih hišah tretjega in četrtega niza predlagali ceno 1,995 milijona dinarjev (za celotno površino). Vse te predlagane prodajne cene stanovanj v vrstnih hišah pa so presegale okvire podražitev, ki jih je določila republiška skupnost za cene in so jili člani obalne skupnosti za cene avtomatično zavrnili, obravnavali jili bodo ponovno čez približno 14 dni, ko bodo vsi izvajalci predložili potrebno in sprejemljivo dokumentacijo. Seveda bo tudi po ponovnem sprejemanju cen novih stanovanj marsikaj ostalo nedorečeno, predvsem bo težko vedeti, kakšno ceno bodo plačali listi stanovalci, ki jim v zgornjem nadstropju pušča voda s stropa, ki jim voda zaliva kleti, kjer so počene straniščne školjke in kjer je še vrsta drugih nepravilnosti. Prav tako pa bo težko oceniti tiste naložbe, ki so jih opravili izvajalci pri opremljanju novih stanovanj, da bi tako izdelali kar se da udobnejša bivališča — boljše izolacije, plinsko napeljavo za ogrevanje ... in drugo dražjo opremo sta novanjskih blokov. To. da so morali člani skupnosti za cene cel paket stanovanjskih podražitev, pa vseeno nazorno kaže, kako težko se ponekod sprijaznijo z nekate rimi določili in omejitvami, ki bi .jih morali upo števati pri oblikovanju novih ccn in to prav na najbolj občutljivem področju — pri novih stano vanjih. B. S. da po drugi strani s prvimi večjimi stavkami po volitvah vlado tx>-sredno opozarja, da bo m.rala v soočenju s kapitalom nemara poseči po radikalnejših metodah Mauro.v zatrjuje, da je gospodarski zagon pred vrati obljublja hitrejše odpravljanje socialnih razlik. brž ko bo vlada dobda prvenstveno bitko, boj proti brezposelnosti (za pomlad je napovedana velika reforma davčnega sistema). Letos še ne bomo prešli iz tunela, toda pred nami se že svetlika izhod, je miril premier. Skeptikov ni prepričal. VILKO NOVAK Strokovnjaki SFRJ odkrili nafto v Angoli NOVI SAD — Jugoslovanski naf-taši in tuji poslovni partnerji so našli nafto v Angoli. To je hkrati tudi prva jugoslovanska nafta, ki so jo odkrili v tujini. Treba je pove- dati, da jugoslovanskemu partnerju v Angoli po sporazumu pripada 10 odstotkov nove nafte, s tem da obdobje raziskovanja traja štiri do pet, čas izkoriščanja pa 15 do 17 let. To sta včeraj izjavila predsednik poslovodnega odbora Naftagas Ivan Šenk in glavni direktor delovne organizacije INA Naftaplin Mavra P. pijac. Dela v Angoli potekajo s posredovanjem francoske družbe ELF Aguitaine, sodelujeta pa tudi družbi Mobil in Agip. Na vprašanje, kdaj bo del (/jugoslovanske* nafte iz Angole mogoče dobiti v domače rafinerije, .strokovnjaki poudarjajo, da bo to po vsem sodeč čez približno dve leti. Naftne vrelce so našli na morskem dnu okoli 140 kilometrov severozahodno od Luande. To je bila prva vrtina, kar je sicer redkost v geologiji, pravijo izvedenci in dodajajo, da so iz vrtine v globini 2725 metrov v enem dnevu načrpali 600 kub. metrov nafte. Podobne rezultate je dala tudi druga vrtina, zato menijo, da gre za velike zaloge te surovine, (dd) POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO TRG LIBERTA’ 3/A TRST f^iochi mpori VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS SESLJAN (Center) KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko ITT Schaub • Lorenz, TELEFUNKEN. PHILIPS, REX NABREŽINA Center — Tel. 200-123 MOBIL MARKE! TRST Ul. Limitanea 4/a - tel. 764126 prireja MAGIČNI OKTOBER sijajno reklamno prodajo pohištva fkiOM je*Uw4,l Dnevne sobe 750.000 L V.A. vključena Sprejemnice 490.000 1.1 '.A. vključena I Otroško sobe vseh cen I. V.A. vključena DOSTAVA BREZPLAČNA ★ Edinstvena priTožnost, da kupite pohištvo in da pri nakupu Spalnice 1.550. ooo I. V.A. vključena l PLAČILO A t OBROKE ★ PRIHRANITE certificati di credito del tesoro veljavnost 2 leti zapadlost 1. novembra 1983 prvi šestmesečni kupon 10 9 00 od sto ki odgovarja letnemu donosu za prvo šeslmeseeje ea 22% nndaljnji kupon! ŠESTMESEČNI i n t. . DONOS BOT "T" 0,10 udslotka emisijska cena za vsakih QO /vrv »• 100 lir nom. vrednosti -^V^OU lil F~1 Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa šestmesečnih blagajniških zapisov Q Minimalni sveženj I milijon Q Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Bunca d’ Italin do 29. oktobra Obračun ho 2. novembra po ceni 980.000 lir za milijon brez doplačilu dozorelih obresti Q Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija Q oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine