110
O delu arhivskega društva Slo veni,c
\RH1V1 XVIII J 995
vino, ki jih jc društvo pripravilo skupaj z Zgodovinski institutom SA2U v leuh 5969-1972 Kol rezultat teh posvetovanj je društvo objavilo Program edicij virov za slovansko zgodovino (Ljubljana 1972).
Številne sodelavce je d ruši v o pritegnilo1 v akeijo on 50-leinici podpisa Arhivskega sporaruma z Avstrije leta 1973, Oruštvc je o tem vprašanju p-ipra-vilo odnrto pismo, ki sn ga podpisati Svet jugoslovanskih akitdemij, Skupnost jugoslovanskih univerz, Zve^a društev arhivskih delavcev Jugoslavije, Zveza društev zgodovinarjev Jugoslavije ter vsa irpubliška in pokrajinska društva. Pismo, prevedeno v svetovne jezike, je društvo v nekai sto izvodih razposlale dema in v tujino, da bi strokovno javnost obvestile o neizpolnjeni pogodbi. Želelo je opozorili [udi jugoslovansko zunanja ministrstvo, da b: se zavzelo za vrnitev arhivov. Zelo jdmevna akcija je gotovo pripomogla, da so se podajanja o vračanju arhivov leta 1975 ponovno ibncviia. Vrnjeno je hilo dosf: gradiva, čeprav vračanje še ni dokončano.
Drusive je izHalc nekaj temeljnih publikaeij v naši arhivistik. Tako . leta 1965 v sodelovanju z arhivi Vodnik po arhivih Slcvcnijc n leta 1984 Vednik pc fondih in zbirkah v Sloveniji, ki je izšel v okviru serije, k? jo je izdala Zveza društev arhivskih deiaveev Jugoslaivje, leta 1989 jc bil pripravljen Se dopolnilni zvezek s popisom arhivskih fondov in zbirk, ki jih hranijc nearhi"ske institueijc (v rokop-suV Sodelovalo je za slovenski del pri arhivski terminologiji jugoslovanskih narjdo/, ki jo je izdaja Zveza društev arhi1 skih deiaveev Jugoslavije leta i 972. DiuŠlvo je pripravilo načrt o sistematičnem izdajanju serije publikacij za pnbliJcvunje arhivov m njihove dejavnosti širši jasnosti ter serije učbenikov V pr,, sta izšli Arhivi (1969) in Arhivi v Sloveniji (1970), v druBi pa Arhivska tehnika (1972), Arhivislika (197^) in Zgodovina arhivov in arhivske službe (19/6), v to serijo bi lahko uvrstili Se Arhivsko gradivo po osvoboditvi (1977) in nekatere druge manjše objave refcrainv z. zborovanj. Sredi 70. lei jc društvo osnovalo slovenski arhivski Časopis Arhivi fdosbj 16 letnikov) iti Vin za slovensko zgodovino {6 zvezkov).
Arhivsko društvo je odigralo pomembno vlogo pn ohranitvi naše pisne dediščine, pri postavitvi arhivske cluibc, njenem usklajevanju in povezovanju v Jugoslavijo in v svet- Od ustanovitve smo sledili načrtom in razvijanju arhivske vede na domači arhivski p>aksi. V teh pri tadevanjih je ustanovilo tudi strokovno revijo in ob njej povezalo delavce v vs?h slovenskih arhivih
Društvo je ves čas svojega deJovanja opravljalo povezovalno nalogo. Po svojem ¿larulvu iesno povezano 7, arhivi in delom na terenu je cdkri"alo probleme in jih tndi reševalo, Lahku pa je o njih strokovne utemeljeno poročalo in bolj ali manj zainteresiralo ustrezne organe. Društvo je uspcaio z ento-"iazmom in strokovno avtoriteto svojih članov, kaiti "društveno delo ne sloni na nobenih dekretih, temveč jt vedno izraz, prostovoljnega sodelovanja, ki v strokovnem društvu ;asle i : strokovne k\alifikaeije in njene moralne avtoritete", kakor je na začetku delovanja društva povedal njegov prvi predsednik dr. France Škcri
Predlagam-, da se Arhivsko društvo Slovenije za njegov prispcek k organiziranju arhivske službe in razvoj arhivske vede na Slovenskem ob 40-lclnici nje govega delovanja odlikuje s častnim znakom svsbode.
Govor predsednice AD5 M'üje Trebšc Stoli-1 n. KVi. ¿borovanju arh.vskih delavcev na Ptuju, 2/.-29 septembra 1995 .
Spoštovane kolegice in kolegi!
Veseln sem, da so se arhivskim delavcem Slovenije nt \f). rednem zborovanji: tu na Ptuiu pndružili tudi dragi gostje - z ministrstva za kulture RS" samo stojna svetovalka g. Milena Cerar župana mcsi pokrc viteljev zborovanju Mestna oheine Pluj dr Miroslav Luei in občine "Ormož g. Vili Trofenik kolega iz varai.dirsk :ga arhiva kot predavateljica pa tudi dr. Andrea Wettmrnn znanstvena sodelavka arhivske šole v Mrxburgu v Nemčiji.
Vsem prisrčen pozdrav m dnbrodc Sli na lem delovnem ..rečanju v organizaciji ADS in tokratnega go stitelja odličnega soorganizatoria Zgodc vinskega arhi va Ptuj.
Zakaj sc je ADS odločile za teme zborovanja SLOVErSKI ARHIVI IN JAVNOST? Liemeljeni razlogi so nas vodili v lako udločitev.
Arhivska kulturna dediščina postane otipljiva" Šele ko jo vidimo - skriia v arhivski Škatli je le Sc ena sknvnoEl, pove/ana s skrivnostnim pokliecm arhivarja in togega zasledovani a zgodovine. Z drugimi bese dami le s skrbno analizo naSih arhivskih javnih pro-giimov bomo Jahkc našli pot dc najširšega koga ljudi, da bod< laže razumni čar, ki jim ga lahko nudi pjgled v arhivsko kulturne dediščino. Arhivski deiav ci imamo mnogo daljšo m napornejšo pol uvcljav-Ijania svoje stroke v javnosti od mnogih dmgih pok. ■ cev. In ludi iskmju le poti je namenjeno naše z toro vanje.
Mnogo vprašanj se pojavlja o naravi in temeljnem arhivskem delu, čemur bomo morali posvetif tudi v raziskavah več pozornosti..
Znanstvene. discipline, ki temelje izključno na zgodovinski in njej „orodnih vedah,, ne zadoščajo več za uspešno vrednotenje bogistva arhivske dcdii!inc, če naj zainteresiramo najširši krop, da bo znal nravilnc ocenjevali in vrednotiti1 arhivske kulturne dediščino. Javnost bomo morali mak limilno pravilno zainteresirati. če naj si pridobimo njihovo razumevanje in podporo našim programom predstavitev dela od raziskovalne do izobraževalne dejavnosti in scveaa raznih vrst oblik in vsebin kulturnih akeij. Tuc.i tem prizadevnjem jc namenjeno naše ¡cdanje zborovanje.
Tehnike branja pisanja in matematike so deživele
AKHIVl XVlli |9M
u delu arhivskega društva Slovenije
1)1
v icm stoletju nesluten razvoj. Tc spremembe so že začele vplivati tudi na spremembe deta v arh.vskih zavodih in pri ustvarjalcih arhivskega gra«' /a.
Zanimanje za arhivsko gradivo kol sredstvo za zadovoljevanje neposrednih intereso1' upoiab.\ikov bo najbrž že ostalo, /n.anjsaia pa ^e bo verjetno možnost učinkovitega izkoriščanja arhivskih virov če se ne bc-mc tudi arhivski delavei oddaljili le od vsesplošnega servisa ljudem v "postpisnicnf" dobi. Mcrali se bomo tudi sami učinkoviteje postavni kot povezovalni členi »n v med uporabnikovimi potrebami, javnostjo in vsebine dokumenta In (udi tem težnjam jr namenjeno nase tokratno zborovanje.
Od učinkovitega sodelovanja med arhLvi med strokam, in javnostjo med potrebami stanjem in možnostmi, pa je odv ;no kako uspešno bomo prehxiili 10 neizbezno pot. Zate smo se zbral! ;u da v prv :tn< m okolju staroste Ptuja strokovno sprcgovonmc o problemu ki dolgoročno ob pravilnem in učinkovitem prijtopu sploh ni nerešljiv. Javnost v r.ajš-ršem smislu besede moramo šele osvestiti, da se bo temeljiteje in odgovornejc zavedala bogastva ki se skriva v arhivskem feraaivu in pa ohranjamo poznejšim redovom kot dokaz o naSi preteklosti in sedanjosti.
In 'udi jskaniu teb učinkovitejših načinov je namenjeno naše strokovno srečanje.
Milieti Trebše Štolfu
Priporočila In skiepi XVI. posvetovanja arhivskih delavcev na Ptuju od 27. do, 29 septembra 1995 z naslovom Arhivi In javnost
NA PODROČJU VSAKDANJIH STIKOV
1. Skupina za dokumentarno gradivo naj pripravi navodila za uporabe tistih osnevnih kategouj arhivskega gradiva, ki vsebujojo osebne poddatke
' 2. Za strokovno glasilo naj se pdprav p ¡spev ¿k o delu v čitalnicah, hkraii pa naj se preuči tudi delovni čas v čitalnicah.
PEDAGOŠKO DELO V ARHIVIH
1. Arnivi naj skupaj pripravijo ter ponudijo šolain in izobraževalnim ustanovam program spoznavanja njihovih ur.tanov in gradiva v ni cm.
* 2. V sodelovanju z zahodom za Šolstvo naj Arhivske društvo Slovenije organizira sen mar za učitelje. Pri leni bi bila v veliko pomoč ustrezna zloženka, delovna mapa z delovnimi listi za posamezni"; stopnje zahtevnnti, s kopijami listin in drugih ustreznih ka-legoni gradiva.
3. Arhivsko društvo Slovenije n*j zpcije izdelave
videokasete kot učnega pripomočka s predstavitvijo vseh slovenskih arhivov
4. Arhivsko društvo Slovenije naj Zavodu za šolstvo Republike Slovenije predlaga pricct:k pouka zgodovine kot samostojnega predmeta že v petem razredu.
PUBLICISTIČNA DEJAVNOST ARHIVOV
1.	Revija Arhivi naj objavi referate, ki so bili že pripravljeni kot gradivo za objavo arhivskih virov za 15. in 16. stoletje, o kategorijah arhivskega gradiva, ki so bili predstavljeni na enem izmed prejšnjih posvetovanj ter po"zetke tujih izkušenj
2.	O problematiki objavljanja arhivskih virov naj Arhivsko društvo Slovenije pripravi posebno posvečanje; v sodelovanju s sorcdnimi znanostmi pa naj se pripravijo posehn- smernice na tem področju arhivske dejavnosti.
3.	Arhivsko društvo Slovenije naj organizira pripravo napodi, oziroma smernic za pripravo in izdajanje inventarjev z osnovnimi elementi in arhivskih vernikov glede na možne medijske oblike Tudi o tem naj pripravi posvetovanje.
4.	Arhivsko društvo Slovenije naj organizira pripravo in izdajo terminološkega slovarja, ki raj navaja arhivistični pojme, definicije pojmov, konkretne pri mere in osnovno literaturo
5- Arhivsko društvo Slovenije naj skupai s strokovnjaki oodeluje pri ptipravi navodil za vključevanje slovenskih arhivov v mednaiodne računalniške mreže
6 Arhivsko društvo Slovenije naj organizira prt pravo in izdajo bibliografije publikaeij, ki so jih izdali slovenski arhivi od leta 1982 dalje.
■ i
RAZSTAVNA DEJAVNOST
I, Pri vsakršni razstavi naj ho izdana vsaj zloženka s seznamom razstavljenih dokumentov
Pri obravnavi te problematike so se pojavila različna mnerja. usklajevanje pa zaradi pomanjkanja Casa ni bilo mogoče.
Ta mnenja so:
a.	Ali so razstave za promocijo arhivov res koristne in če so, kje jc zgornja meja, do katere je še koristna poraba časa in finančnih sredstev?
b.	Ali naj bodo razstavni katalog brezplačni ali naj jih prodajamo/
c Ali naj se za obukovanje razstave najame oblikovalca, ali naj pa jo postavi arhivist sam?
d. Splošna ugotovitev okrogle mize je bila, da so vsebina razstave, število eksponatov, razstavni prostor, p-edvsem pa finančna sredstva tisti elementi- ki vplivajo na njeno končno podobo.
Ta povzetek zaključkov okroglih miz o posameznih dejavnosti v arhivih jc pripravil Loj z Tršan na podlagi poročil Darinke Drnovšek. Eme Umek. Nade Jurkovič, Janeza Kopača, Atekrandre Pavsič Milost, Slavíec Tovšak in Milice Trebšc Šlolla.
h)jz Trían