St. 22. V Gorici, 31. maja 1889. „8o«a" tibaja vsak pfttak in reljt popoStf pn»i*m*n* a!i t Gorici nn loin poiiljana: Vsp leto.....f. 4.4C Pol foia.......?.2« 6etm leta . . . . ,, I 1" Pri ozDaoilih in tako tudi pri :,yo. lanicah" a e plafiujc z* »av*ilpi> tristop- no vrsto:.......-............. ........" 8 kr. 6e ie tiska 1 krai Z« ve6c irks po prostoru SOČA Posameztie Ti^0kt^|pfo1>!?«jo i>» * kr. v ti)ltr.kiiiii>cah na Starem trjju in v NmiBki ulici in v prodajalnici O Liktuja v SonieuiSkili uli««h h< it. 10, Dopisi nnj se pogiljajo uredniSivu Via Mercato 12, narocuiua pa oprav-niStvu „So«o", Xi* S«mttfari6 «*, 10. Rokopiti se m vntfajo; dopUt na sc blagovoljuo fraitkujajo. ~Delavctsi in ilnmim uopmnoftiiia is ftaroftnine *»iU, aknao ixjltu.- pri opnrnMvu. Sodnijske zadeve na Gori&kem. Zastopnik naiib sloveoskib kmefckih obftin v drzavnem zboru imel je 8. maja t, 1. daljSi govor, v katerem je razkrival nekatere pomankljivosti v uaSem pravosodji ter zabteval, naj te odp.avijo. Da bodo naiim jSitateljem dotifioe besede, kolikor smo jih mo-gli ponatisniti iz „Slov. Naroda," bolj umevue, dali •mo posamesnim odstavkom posebne napise. t Vcdatvo aemljiflkih knjig. „Z ovedeojem zemljiSkih knjig je postelo novo delo. Okrajna todifica poprej neso imela dela Z zom-Ijiicmmi bnjigami; poprej je bits aamo deielna deska t Gorici za vao deiolo in notifikicne kojige r TrsSiGi in Istri, za katere ni bilo treba dosti posebuih urad nikov. Sedaj so pa pri vieb okrajnih sodih zemljisko knjige, za katere je trebakojigo vodij. Dosedanja praksa, da ondu, kjer sta dosedaj dva kancelista, jednega nare-desa kojigovodjojenapacna; kajtidela zakaneolisto ni manj, nego pre] vee, tatnu se jo pridruiilo deto knjigovodje, Le te dela pri Bemljiifini knjigi, pa dru-ga del* potem zaostajajo. Ze v bir'getni debati aem omenil, da je v To!-minu imenovan kancelist za knjigovodjo. Ondu ita dve raesti kanceliatov sistemizovani ta tudi potrebni. Ker te je jeden kancelistov imenoval za knjigovodjo. imel bi se bil zatneniU t drugim. To se je Xgodiio, p» io ga poslali » Pulj t sluibovaoje. Od tega Tolmio noma oioesar. Dela zaostajajo, in stranki je vae jedno, ali zaostajo na mizi sodoa ali pa eks-peditorja. Stranka hoLe bitro refiitev in urofiitev razsod-m. Proaint torej Kjega eksoelenco, da temu o Jpo-mcro. Nadaljo sem tedaj oment!, da bi se pri imenovanji zemljis5nih knjigovodij gledalo dr. to, da bodozmo2ni sloreoi5inet ker je prebivalstvo vseh sod nib okrajev fclovenskega dela deiele Gosiske, ue izimSi za meato dologovanega okrajnega eodia6a, fiiato slovensko. Opozarja! sem na to, da zaradi pomanjkanja zoanja BlovenSStue imenovanega knjigovodje pri za mesto delegovimera sodiSdt slovenske uknji^be niso mogodo. Naia okrajna sodiiea se zmirom ne drze mi* nisterske naredbe, da bi slovenake uloge sloveoak? ro^evata in stovenske resitve slovenski upisovala v ZeraljiSke knjige. Meai s&mema se je to zgodilo in moral sem se pritoziti. To se pa nesme vcC zgoditi, nastavljatt morajo se uradniki, ki so ztnozni jezika, ksjti brez znanja jezika ne morajo opravljati sluibe, kakor se gre.* 2. Mestno- odredjsna in okrajna soduija v Gorici. „Pri tej priloinoati opozarjal bi visoko vlado na neko drugo zmdevo. Spominjam se, da je io pred leti deielni zbor v Gorici akleoil peticijo do pravosodnega ministerstva, t katerej se prosi, da se za mesto delegovano okraj-no sodi§5e ra&delt za meato delegoyano okrajno so-d'Me in okrajno sodiSSe za okolieo GoriSko. Ni vse jedno, Se prtpadajo za mesto delegovanemu okrajcomu DodiiSu air pa tmajo svoje okrajno sodiSCe a posabnim okrajnira sodcem, kajti za mesto delegovano okrajno so-diWejepodrejeuo predsednikn okroznega aodiSSa, ozi-roma deielnega sodiiea, kjerje. Ta dolo^a osobe, ki imajo opravljati slnibo pri za mesto dclegovanem okrajnem'sodiS^i in te osobe podrejeneso le njegovi discipliuarni oblasti. Ta se prigodi, da obdrzuje zase najbotjSe moCi in manj zmozne mo6i odkaznje za mesto delegovanemu okrajnemu sodiSfiu in da imajo slabe modi ta sodiSta, katere imajo v civilnib stvareh najveejo kompetenco in najvecje deio. V Gorici po-iiljajo k za mesto delegovanemu sodiBfri take urad-nike, katerih pri okroznem sodisfii rabiti ne morejo, ki ve&krat ne znajo jezika. Tak urad oik more zasli-Savati priCe, pa njih jezika ne rasume in se tudi za tolmaoa ne briga. Kam naj to vede? To vede tja, da ZitsIiievaDja neto prava, ali pa so nepopoloa in oe vsled pritozbe stranka morajo z nova »a2eti. Ysega tega bi no bilo, da bi sc naatavljale osobe, vei^e jezika, be neka druga stran mora se tukaj jo matt v poitev. Kolegijttlna aodiSfia se nnjve6 bavijo s kazen* skimi zadev»»mi. Ce joden sovetnik zboli in ima biti obravnnva, se knr vzamejo sodno osobe od za mesto delogovanoga okrajnega eodiSda; veckrat se je ze v Gorici pripotilo, da so se povabile stranke, da se zaslifiijo kakor pride, ali da se izviSi zspuidinska obravnnva, pa so se zopet morale poslati domov, ker je bil doticm uradnik poklican h kassenskt obravnavi, Kaj tacega bi w ne smolo pripetiti in zaradi tega je pripoiooAti, da se za mesto delegovano okrajno sodiifc odloSi od okol!>e in se za poslodnjo osnuje poseboo okrajno sodi&co v interesu ptavoaodja, to jo priporocati tembolj, ker bi poslodnjo potem imelo <5isto slovensko prebivaUtvo in bi se od uradnikov vedno ne zabtevalo, da morajo znati tri jczike, nora-gfiino, sloven86ino in italijans'dino, kar je Hcmtertja jako tezko; nadaljo bi bilo priporocati, da bi so tri slovensko obfiine Medium, Biljana in Dolonja, katere sedaj pripadajo Korminskemu okrajnemu sodtSdu, pri* drufcile sodifidu za okolioo Oorifiko, da bi no bile veo* uvrs^one v okrajno sodisfie, kjer jo prebivalstvo 6isto italijfttiako in kjer je se ta neugodnost, da so naRtav* Ijajo uradniki) ki so zmolui samo italijansome, ne pa tudi slovenSdine, s Muter dela so Slovencem kri-vioa. To se dogaja baa v Kormiou, kjer ni nobeo sodni uradnik in tudi nobeti kancellst zmoLen shven-Bfiino v bosodi in v pismu, zatorej ne morejo tukaj Slovenci niti obfavaii in obravnavati a sodigeom v slcvens6ini.u 3. Porotne in druge sodnije v Gorici. nSe vino, to jo okolis apelacijakoga so(li§6a TrSaskega. V Gorici vrse se kazensko obravnavo prod porotniki vedno v prisotnosti tolmada in zaknj ? Zaradi toga, ker so porotniki navadno Italijani. Obravnave so pocasne in jako teie italijansko prebivalstvo in porotniki so mnogokrat povprasujejo, kako da mi moramo soditi tudi Slovenop, zakaj se etvar takoneuredi, da bi sodili Slovenci Slo7ence, mi pa le Italijane ter se bi nam tako dqlo olajialo P To je zaradi tega tako, ker bi se sicer obravnave, So bolj podalj-sale, ko bi so dopustili slvvenski porotniki. Predsed-nik, ki vodi obravnavo, vpraiuje v italijansiini stranke, ce so slovenske, tolmaS vprasanja tolmaii slovenski, stranka odgovarja slovenski in tolmad prevaja v itali-janscmo in se potem italijanski zapisujr. , Od slovenskin okrajnih sodisc prihajajo najveS nemski zapisniki o preiBkevab, ki se prefiitajo tudi v ti6s»§6in», italijanski porotniki jih ne razumejo, morajo se torej prevajati v italijansdino, pa tudi stranke jib ne razuinijo in potem sc morajo zapisniki prevajati Se v slovenscmo. To sc nesknncno vleie. Zatorej jo neobhodno, da se jodonkret odpomore temu ne-doBtatku in jaz opo2.arjam na to, da ee je jedenkrat ie vaa porotniska klop v Gorici, Italijani in Slovonci vkupe,obrnila s prosnjo do pvavoaodnjega ministerstva, naj as razdele porotniki v dve ktepi, v alovensko za Slovencc in italijansko za Italijane, da ne bode treba prevajaoja. Pa je tudi v inU-resu pravosodja, da porotniki umejo jezik onih, katore sodijo. Proslnvljata se ustnost in javnost civilne pravdo, ker se tidi, da neposrednost najvefi pripouiorp sodcu, da more praviJino soditi. do velja to o civiloi pravdi, velja se v vecjoj raeri o kozonskej. Ce aouci tega ni6 no razumejo, ki ga morajo aoditi, ce se jim izpovodbo lo pretolmuii-jo, kakor jih razume tolmai — in to je deloma sub-jektivna stvar — potem ne dobe pravega utisa', ka-tarego bi dobili, ko bi ga nrposredno aMSiali in raz-umeji in zaradi tega pe veckrat raz$odbe ne ujemajo z dejitvi. Vsemu temu bi se odpomoglo, to ae raidell porotuiika klop." „Ravoo to velja tudi glede kolegija Itirlh aodoev, ki ima soditi o navadnih zlofiinib, ki ie kaznujojo a je2o manj nego petih let, Powagajo si tako, viaj v Gorici, da sodni kolegij -tako seitavijo, da polovioa sodcev zna slovenski, in drugim prediednik prevedo tako, kakerSen utis je on dobil iu on no more biti nezmotljiv; aodec mora dobiti nepoirtden utii Ispo-vedbe zatoienca in le ta ima nauj upHvati, potem more biti pravosodje atvarno in praviono. Kakor v Gorioi, ravno tako godi ae tudi v Tntu in Uoviuji, morda pa se slsbsl. Tudi ondu bi ie moralo odpo-moi5i in to se labko sgodi, «o ae jedenkrat povabljo slovenski porotniki, drugikrat pa italijeniki. Sedaj pa bodem govorll ie o civilnib aodnib zadevah. V civilnosodnih xadevah bi ae monto aoditi v onem jeziku, v katerem ae je podala uloge, To ae ne godi, vsej zmirom ne, In "eCkrat ie hooo temu izogniti. NajHlabie je ondu, kjer pride sailtiava aodco, ki ni vosi njihovpga jeaike, Tu ae io tega ne drie, da bi povabili sodno zaprisoienega tolmaoa, teroveo zadovoljujejo se a tern, da prevaja zapimikar, ki aam edva ulovenski ana, pogostem pa ie navadni diurnlit. Da tako nostopanie nt pravo in ne ngaja aakonu, se mi bode priznalo, in strogo bi ie inoralo gledati na to, da bi pravosodol uradniki z&rei praktiono Rnali jezik. Dopisi. — Imamo jo, in Metoda" namrefc V Gorici, 30. maja. vGoriSko zensko podru2nico sv. Cirila po vseh pravilih in v polnem redu. Preteklo nede-Ijo itnela je svoj prvi redni obSni zbor, kakor je bilo v „SoLiw ie naznanjeno. Dasi. jc bilo predpo-ludne dovolj slabo vreme, zbralo se je vender pre-cejSnje stevilo gospa in gospic v dvorani goriSke citalnice. Mnoge doile drustvenice bile so poobla-scene, da so zastopale druge, ki niso mogle priti. Tako je bil zbor v resnici lep; a koj s pofietka, Se predtio se je zaLelo zbcrovanje, raznesla se je med navzo6imi nevsef-na vest, da gospa zacasna predsed-nica ne more priti k obdnemu zboru, ker je bolestna, in da sploh ne more prevzeti datfe dosedanjega me-sta v druStvu. Bil je sam njen soprog, ki je prlne-sel to tuzno vest med navduiene zborovalke. Vsled tega predsedovala je zboru ter vodila opravila na* mestnica gospa Marija Kanclerjeva, uiiteyeva soproga. Predsednica pozdravi navzoce ter zaLne abo-rovanje in da besedo tajnici, gospej Avgusti Pirjev-eevi, ki jo preSitaia daljSe s pravo vnetostjo sestav-Ijenc porofiilo o druitvu, njegovem poftetku in se-danjem stanji do danainjega dne. Ker je „So5a" nie zadnjic objavila veL podatkov, U zadevajo usta-noviter te podruinice, nocemo danes ponavJjati po-rocila tajnicnega, le to naj povenio, la do casa ob-cnega '/bora je imela podiuSnica u2e 58 udov, kar daje uteme^jeno upanje. da se bo ta zavod prav lepo razcvital. H koncu svojega porocila pozivlja tajnica vse druStvenice, naj delajo pogumno in vztrajno za blagi nainen podruinice, zagotavljaje, da bozja po-moc nd zostane pri podjetji, kiima n&jblazji namen. Zbor vzame s pohvalo prebrano porouilo na znanje. Na. to je bila volitev stalnega odbora. Pervo-mestnica je izvoljena gospa Jcgipina Premrou, 2e-lezniskega uradnika soproga, ki je volitev sprejela ter v lepili besedab zahvalila se zborovalkam sa bkazano zaupanje, obetajofi, da ji bo pryetna dol4-nost in skrb. voditi novo druStvo na podlagi po-trjoaih pravil po poti, ki vede do lepega in vzvile-nega smotrr. tega 'irustva. Njena namestnica je gospa Marija Santel, soproga tukajgnjega profesorja, ki se je udala splosni zelji ob^nega zbora ter pre-vzeia to mesto. Zapisnikarica izvoljena je zopet gospa Avgusta Pirjevceva, ki ja od prvegaza«^etka wdelovala pri podngnfei; blagajiuca pa gospa Ma> ri*|?f*^fiLV*T ki je zborn predsedovala. Njima J^spodieni Harija Jug in Pavla Le-^ T popolnem soglasji in v lepem po-vrsile so se volitve, ki so dale podrnz-nici tucejniStvo, katero se natanko za?eda svojih dolznosty in katero jih bo tadi izpolnoT*lo. Potera so priSK na vrsto razniavolilwl pred-logi. V raesta bodo skrbele odbornice ae svojimi namestnicami, da se bo podruznica 3irJ|a*Brfla bo blagodejno aspevala. V okolici in po Mel ifceno-yate se bodo poverjeniee, ki bodo pigM po-drainicne namene; odbor bo imel pupco efbrati bodoce poverjenice ter naprositi jib, & spfef&ejo dowo^Jibao ia rodoijcbao nalogo. SMii an HBe-nejo sakvak, ki naj ae izrecejo nefeej oset>' »&¦ kaj pianeao, akvai goriflki citalniaj, H> WW* Mala proatore, pwdaednika Spincica,*! se je*ja»-go tndil pri nstanovitvi, gospodn Xpclerju, ill je vodil xaoetaa dela, in triaiki ienstd ftodrninici na njeni cMtitki in prijaznoiti. Doiel je bil breojavnim poton preprijaien posdrav prof Spin&ca in rodo-rine XovaJn&re od St. LneQe, ki se i* ni mortf objsviti o pravem casa, temvec se je poteia nazna-nil, IHkor je bite mogoih. Ko je nil koncan dnevni red, koncalo je tadi sborovanje, a ob enem zacel je med odborakaai raxgovor o daljnem deloyanji. Sla-va podraznici. It »att«ljtk* krogw, 2a. naajeike 11. - Priiakoval m, d* bode snofeejit od meae pisal o aadevi, katata bi aedaj morata biti nee aa iiatara. — Pri aborovauju ueit druitva dne 2. t m. izvolil ae ja na atavljen predlog oaeek, katerega naloga je, nkreaiti potrtboe predpriprave an doatojen opis na-iega politieaege okraja. Doeedaj ta ni ie aid sliialo o zboro»anju odaeka. Predlagatelji so mordi zadovolj-ni a tarn, da so ae njih pradlogi aprejeli; veaj take bi m dalo eoditi no delovaajn, kajti nobeden ie nota ganiti, prieeti in pospeiiti aresnieenja ie nakane. Oai, ki je sproiil mieel sa apis, «li aa tisti, na kogar pradlog as je iavolil odsek, moral bi povabiti ude t uetanovitev in peevatavanje. Ne lotimo te onaga ,cesar aadaljevati ne&amo! Misel sa opis okraja po vtgledu trlih niitel jar Postojiaakega okraja je iavrstna, a sal! da ae aedaojim zaaimaajeai ae pridemo do konca. Ponwliti ja, da eaka odbora ogromno delo, ki te ne da iavriiti ˇ kralkem earn; treba tedaj ae ga ma-noma lotiti in nenmoraa dalofati, da ae dospe do •moto. GotoTO je ie dotolj taea in ni nobene nte sa sgotovljenje opisa, a menim, da bi ae sedaj se-atavil opis, katerega naj bi naii potomoi apopoloili in po razmerah prenarediii. Iz Bri, 30. maja. — (Not zdraTaik, ki zdravi bres sdraTil.) Paxoam v Goriei 15 adramikoT, pa tudi Kormin. Gradilie, Ciridat ali Staro meato, Tr-iiL in Ajdori^ina mi v tej sadeTi aiao nezoani; pa 6udtn», da noben zdr&vnik v teb krajih nima take zmoinoati, kakar aaS dqma5i r Brdib ˇ bliinji vast, kteri vaak dan ozdrarlja v priir.eri ve6 oseb kakor kateri koli zdravnik in vae brez zdravife; samo b)a> goslavlja osobe, krah, aladkor, jabolka itd., popljuva na tri kraje, reSe vbo dobro", in tso je atorjeoo. Prihajajo od vseh krajer, z Laikega, iz Fnrlanije, a Krasa, iz Yipare, prepoljei ispod Gorice, goijani is eelo naii domaSini. Zdramik je iz?rstno wiolan, ne pessa So aterilke eden; meni ni anano, ali gre k apovedi ali ne, in ako gre, ali omenja aroje zdrar-niitTO ali na. Prorim C. duhovScioo, naj poavari Ijnd-atro, da ne bo Terotalo takih vrai in da ae ne bo dajalo t roke Ukema man) ko mazacu. Tadi bi bilo dobro opoBmiti takega Tracarja, da pride labko ie aodniji r peat, ako bo kazal in isyrieval modrosfc, katere nima, ˇ ikodo ljuaem — sa denar. filiaaji. S teiltega XraWI, due 2$. maja kl. — Trda, pasta, skatotita, breaentoa narav pokriva naio pla-noto. Po naravi Imamo tadi area breseateo, kamnenc, otrplo. Boii me, ah, boli, da moram o avoji take piaati, — a Soma bi p& prikriral, — resnica naj ide aa die, — moida bode potem bolje. Naie obzorje je tenmo; powod tnga, jad in bo-laat. Poleg rere najdrazj; z«k»d nam je narodnost. Po$ejmdsv03»ttbogo domoviro. Vae fo pritiaka, aatfm, taniouje, nnieaje! Perifenja ali meja ae nam od ina do ane krei, kakor komad aladkorj* na vMnem xrajL Na porno* t Na pomoo! Treba ograje, ofcstdja, nma^pa! — Kajboljao saretje imamo v narodori dru-itrin, t 8lednjem casn poaebno ˇ draatvn n9r. Cirila in Metedac. EHoTonija ae vzdramlja, borite)ji klUSejo ae na dele, navdKinjejo se za a?eto stvaty sirom do-motibe an«jejo sO podroiniee, — pa nm KraaP.;. Cel6 Gorotna ae je Tzbadil, — pa nai Kraa P... Da, tret, breseutai, brezsr5ni amo! — laden ' iz Seiane Je bit vie nekaj saeel, pa... in _ _»od in Xomna je bil tudi nekaj prieal, — L». .„ Gonpoda, j*t ens at dorolj, da m teafhifaad, Italijani pisejo mnogo o navdu§enosti, s katero so bili sprejeti na NemSkem, ter poza* bljajo za trenotek doraauo agrarno mizeiijo. V angle&ki zbornlci so nekoliko rozljali. Kam to meri, ne vemo, pa dobro ni. Od besed do dejanja je v^asih le majhen korak. da malo aodtegnemo, — aaj Teate, da ao naJSa srca ˇ trdej, kamneqi akorji, dobro Teste, da so naai novci ˇ jakfiwaj j00 ter da je Trazji klj«««k aila aila trmaat, — ftf naa je tedaj treba praT reanega dela, trdne toIjo, trada, napora, anojs t Oaagi au JKraSeTai. bodapa aa|aj ie apati, ie leiali, %> aa^gj mlacnoati takao |Mi, kako a» nam nana nrfalme odtajnja, gpfllbu kiaia?! — #, ne, |a«ga braco ! Jftadimo to, osriima m, obraJnv mo an, zgrabiroo i »i aa a*afa narodno «pije, zpay-biir.o i mi, to na bamaiku, an aivem KfMfi, trdnjavo .St. Cirila i Ma***" ter fa%«iimo »Ta*p, da niamo ie propali. da alaaiP So iamjli, da amaia nekotiknf dremaU, da sma m pa «M«i, da dutajao, debma \n m borimo an aarodni ebataaek, njejtar blapi, ajcgar napredek I Osnujmo tadaj podroaalai „Sv. a^. ilk la ttoodn: aao v Seiani. «an> .ˇ ICoawa, «H na TMJMdiiceli iir»ki|L?aati> V nrepeneiej nadi. d:i pade kakioa beaeda na plodotita tla, a trobojniaa ˇ icci is doa svoje dnia aakliiem taem diagim Sraaatearn: Na delo, naboj!!! Tiktorin. Z deielft, dne 26.^naj* t. J. — Pogorori o ataro — novem iotakem zaRonn ao nekoliko potibnili, lo tu pa tarn prioead casniki kak dlanek g!edL tega tpraianja. ^itati je bilo, kako ao po nekdd aloveano obbajali dvajaetletnice notemu Solakemu zakonu na fiast. hS1ot. Narod" prineael je celo teat, da nekje na deikem so ma peli „Miaerere* (nagrobnieo). Me nenja aem, da ne treba niti napravljafi sloteanosti. oiti moliti bilj o iolskem zakonu, kajti niiji alojevi obr&6ajo. a minister Gaui obrne. V naiej okoiici je nie tako in tak6 Ijndatro pmtivno Soli radi bliJEnjih totornie; iz rarno tega azroka naaptotOTalo bi tudi onemu iolakemn zakonu, katerega porod je silno te-zek. Opaznje tt», da so atari neke Trate ljadje, — katerih mtSljenje namreS ni bilo nikoli rolado — tako naaprotni Soli, kakor bi ae bili oni rodifi „dohtarjia morda ie z obSiroejSo nienoatijo, kakersno imajo aedaj •— ki pa ni zelo obiirna. Temu se ne cndim, kajti iad&k ima 0 rnkej attari drngaLoe miali in predaodke, kakor jih imajo navadni Ijadje. Tega ne morem vendarle nikako donmiti, kako morejo taki irnogledi Rpe8Bimiiti" eoditi o Soli, katere ie znotraj /ideli niao, tem raanj nje bistro prouiili. Sretovati komu naaprotno od tega, kar releta postava, pravi ae uasprotovati obstoje^im zakonoro — in to je kaz-ojivo. Kaj nam reli v tem neka zapoved boija? Za-pomnimo ri jo dobro I „Le «5evlje sodi naj kopitar!" varuj Bog, ko bi te vrste }jud|6 bili uplirni! Preo-brazili bi Solo in cerkev po srojem aamoroljno — dodaikem kopitu — ieaar pa rarnj nas Bog! N. Mein. Politidni razgled. Stalni pravni odsck drzavnega zbora ima vsak teden vefi sej in pretresuje naCrt novc ka-zenske postave. Trzaski skandal 0 priliki spusfienja kriiarja nFrana Josipa IB v morje razpravlja ae ie vedno po listib. Y tej zadevi je bil policijski predsednik Pichler eel teden na Danaji. V Istri pripravljajo se naii rojakt prav resno na volilno borbo za dezelni zbor. Tabor pri S. Petru v §umi ni dovoljen. V Trstu razglaien je vsled odloka visokega C k. ministerstva notranjih zadev slovenski kot dezelni jezik. Mi smo to nze prej vedeli, ali mestni magistrat ni hotel tega videti. Na Kranjskem napovedala sta dr. Voinjak in H. EavLiL itiri volilae shode za volilce kmefiklh obCin na Notranjskem. V Bolgrada so Dili ponlidni neredi, katere so pronzro(ili naprednjaki, nekdanji minister GaraSanin in njegovi pristasi. Neraci se oddibajo od velikih slavnosti, katere 30 priredili s/ojim italijanskim zaveznikom v Berolicn in drugod. Obojestranski Casnikarji hoteli so se kar poa^tti od nepopisne bjratske ^= ' ,aai am 1 ip a Doma^e in razne vesti, . Vabilo. Po sklepu odbora alovenskega narodno politignega drustva nSlogaK v^Bjdao vabira thb p. n. gg. roliloe poslancev za zbor c. k. okrajnih glavaratav aezaoakega, in torainskega k javuemu sbodu d n e 6. junijm tek. letaob 11. uri predpoludne ˇ proatWtt slorenske fiitaloioe v Gortci (v Maruiai-jeii jgoatjloi). Na dnevni red pride edina toika: po-#HN|v$jenje kandidatoT za volitye v d**elBi zbor. Odbor-„8!ogeujesoglasno akleoil priporoeati aledeie kandidate: I. V ˇolilni aknpiiini kmeikib ob^in: 1. aa sezansko glavarstvo goap, d r. Joaipa Abram-u, odvetuika v Goriei, in goap. Kaj¦»vnda Hahoriiia, velepoaestnika v Se* iani; 2. za tomtnsko glavarstvo: goap. dr. A n tona GregorHi-a, profesorja bogoalovja v Goriei, in goap. dr. Nikolaja Tonkli-ja, odvetnika v Goriei; 3. sa goriiko glavaratro: goap. dr. Alek-aija Rojica, zdravnika v Goriei, in gosp, dr. Joaipa T o n k 1 i j a, odvetnika v Goriei; II. za volilno akopgiino alovenskih trgcv; Ajdovaiine, Ka-nala, Tomina, Kobarida in Bovca, goap. M a t i j o J o n k o-at velepoaestnika v Bovcu; HI. za volilno skupiiino velepoaestnikov: goap. Joaipalvandi 6-a, c. k. notarja tTomina, goap. Ignaeija KovaLi6*a, Telepoaertnika pri Sv. Luciji, in goap. Andreja Kocija n6id-H, velepoaestnika v Podgori. K temu velevainemu aboda vabim tudi zaBtopatva vaeh slo-venakih pnlitickih druStev naSe deiele. V Goriei, dne 30. maja 1889. D.r Josip Ton kl it predaednik „Sloge«. DruStvu „Sloga" ae je r nekem alovenakem lfatn offitalo, kakor da bi hotelo nekako aamooblaatno poatavljati kandidate za bodo^e volitve v dezelni zbor goriiki ter pritiakati na volilce, da bi jih volili. Na to moramo odgovoriti, da draatvo ai ne pritafttuje ni moii ni poklica, da bi na svojo rokc poatavljalo katerega kandidata, temvei da ai Steje le ˇ dolinost pomagati pri dolo5evanji kandidntov a tem, da poiz-vedoje, kar je potrebno, in da naznaoja volilcem imena takih moi. ki ?. ozirom na obatojeie razmere majo npanje, da bodo izvoljoni, in dajejo upanje, da bodo delovalt tako, kdkor zubteva koriat de$ele. Iz tega namena je drustveni predaednik povabil v po* goror bivie deielne poslaoce. da bi izvedel, alt bi bili voljnt aprejeti izvolitev, ako bi ae uarod za nje izrekel; kajti kaj pomaga ataviti koga xa kandidata, ako noLe biti vofjeD. Dasi bi ve^ina goapodov bila aajrajia proata dela, katero nalaga dezelno poslan-atvo, izrekli po ae tender vai mauj ali bolj jaano, da so prip-avfjVni poivrefii ae 6aatni nalogi, akojim voH'ci akaiejo avoie zanpanje. Poalniojod ae one pra-viee, ki je dana vaakema volifeu, razmiStjevsK ao tudi biv$i poalanci, ˇ kateri roliloi akupini naj bi ae -kdo priporo^il za kandidata, ter so naznanili svoje mnenje odbora drafitva „Slogaa. „Sloginiu odborniki ao se izjavili, da &e popolnoma ujemajo z izraLenimi nazori, ter ao sklenili aklicati volilni ahod, da ae vaa zadeva izroLi v pretreaovanje in aklepanje yolilcem. Pri tem ahoda poatavi odbor svoje predloge ter jih bo utetne-ljeval in zagovarjal; na volileih bo pa lezece, da jih aprejmejo ali premenijo. Po tem takem se nam zdi, da to je odbor in njegor predsednik pravilno vedel in da ae mu ne more ocitati aamorolja ali pristra-noat. Oditati bi ae ma bilo emelo, ako bi ne bi! ni* 5esa atoril, da bi olajial volileem ?aLpo delo pri h> biranji in poatavljnnji kandidatov. Volilni shod, ki je naznanjen v danainjem lis to. je prvi korak, da ae arecao izvrSijo volitve v dezelni zbor. Najprej treba poavetovanja in pogovora, da pove vaakdo svojo misel, da izreie vaakdo svoje mnenje in ieljo ter da ae tako primerijo in oavetlijo razne teinje in namere, dokler ae slednjii yoliloi ne zjedinijo v naielih, ki morajo voditi volitve, da caatco izpadeja, ter v konkretnih predlogih glede oseb, ki naj ae volijo v poaameznih skupinah. S po* ietka napravi ae poakninja z eniro volilnim ahodom ; ako bi ta ne zadostoval, eklic^li bi se ie drngi; vendar prav bi bilo, da bi se ie prvega ahoda ude-leiili Tolilci t obilnem itevilu, da bi ae toliko laze doaeglo kaj stalnega in kar bi splob ugajalo. Tabiino torej volilce vseh sktipia in vseh okrajev, naj pridejo mnogoitevilno k temu sbodu ter naj povejo brez o-vinkoT svoje pravo mnenje, kar le tia podla^i pri-vega miiljeoja veime mogoCe je kaj stalnega aklepati. Kdor ne mora osebuo priti, naj aporoct avoje 2elje po fcaterem zaatopnikn, in kdor earn pride, naj pri* jasno aprejiaa tudi naroSila avojih aoaedor ali aoob-can or, da ma bo mogo^e govoriti ne le v ayojem, ampak tudi t imena onih, ki ao ga pooblastili, Na tak naCin se obeiodani milljenje volilcev v njih ve* Lini in bo raogece tako aklepati, da so bodo volilci na dan volitve tidi dr^ali atorjenega aklepa in da pripomorejo tako do caatuih volitev, kaJcerine ao bile pred 6 leti, Prvotne volitve v kmetkih obtmali zaSnejo * aekaterib krajih ze prihodnji ponedeljek, drqgod -pa naslednje dni. Nekateri volilci'pr^iiaio cenijo te volitve in se jih zdrzujejo, mislec. da ze opravijo drugi brez njih, kar je treba. Tako misljenje je po-polnoma nespametno in vemo, da se prevzviseni gospod knez in nadSkof goriski je opomnil v nekem svojem pastirskem listu, da je dolznost vsakega vemega kristijana delati na to, da pridejo v javne zastope dobri mozje. Ta skrb ni torej nalozena le nekaterira osebam, ampak vsem volilcem, in vsakdo je dolzan skrbeti za to, da se uze pri prvotnih vo-litvaa izvolijo taki volilni mozje, ki imajo prostost in pogum voliti pozneje v deSelni zbor kandidate, ki so vredni splosnega zaupanja. ki so pokazali se svojiia dosedanjem dejanjem, da morejo poudarjati in zastopati sploSne koristi. Ce tndi je omenjena dolznost *plo8na, vendar veze najbolj in v prvi vrsti tiste, ki morejo v tern oziru najvec koristiti z lepim izgledom, z dobro besedo, s prijaznim poukom in s pojaSnjenjem dejanskfh razmer. Tudi pri volitvah velja pravilo, da kdor je veft prejel, od tega se bo vee* tirjalo; zato opozarjamo vse cerkvene, Solske, obcinske predstojnike in upravitelje ter vse rbjake, katerira je Bog dal razum, da vejo in spoznajo ve6 ko kateri njik sosed, naj o pravem ftasu pouftijo svoje soobcinarje ter pripomorejo k temu, da se izvolijo volilni mozje, polni unta in znacaja, ki bodo glasoyali za dobre kandidate. Uze pri prvotnih volitvah naj se naznanjajo imena kandidatov, katere nameruje predlagati dru&tvo „Sloga" in naj se volijo volilni mozje z vednim ozirom na omenjene kandidate. Voliloi veleposestniki naj bodo oprezni radi svoje volilne pravice, posebno oni, ki placujejo davok pri vet davkarijah. Pol tiena gosposka zahteva od drzavnih davkarij, naj naznanijo tiate posestnike, ki placujejo najm»nj 50 gl. zemljifikega ali pa tega in katerega nepoerednega davka brez doklad, Ysaka dav-karija to tudi etori gled6 davka, ki se pri njej placuje. <5e pa kdo plaouje davok na dvoh ali morda vec krajib. ve to le on; od davkarije so ne more zahtovati, da bi to vedela in naznanilu; zato mora tak poaeetnik avojo volilno pravico reklamirati v teku 14 dnij. potem ko objavi trzaSki uradni Hit „Osaer* vatore TricBtino" imonik volilcov v tej akupini. Re-klaraacija jo brez koleka in prav priproata; nodpi-aani pros! na podlagi davkarijskik spriceval, iz ka-terih je rnzvidno, da placuje na leto 50 gl. zemljia koga in iz.adnoga davka, naj ae vpiso tiled voliIce v akupini veleposestnikov za bodoie volitve v deielni zbor goriski. Prcanje ae napiiejo na veleslavno cr k. nameatniStvo v Trat<:; davcno razkaze v volilne na-mene morejo dajati davkarije atraukam on njih zah-tevauje brez koleka in brezptatno. Rojaki, vaak naj se gane po avoji modi, da se s skupnim delovanjem iloseie k8j dobrega. Kdor no ana aam varovati svojili pi a vie, naj ne pricakuje in naj ne tirja, da bi mo. jih drugi varovati. Neki pregovor pravi, da kdor cuva avoje pravice, ta jih ima. Yeakdo uaj torej zracuni, koliko davka placuje, ter naj povpraSa, ali je v do-ticnem imeniku. Odlikovanja, Dr. Josip Defacis, pred-sednik dezelne nadsodnije v Trstu, rodom Kanalec, imenovan je skrivnim svetovalcem Nj. Velicanstva, ter mn gre kot takemu naslov vzvisenost ali eksce-lenca. Lestitamo. — Dvorni svetovalec vitez Ri-n a 1 d i n i v Tmu dobil je vze pred daljSim casom naslov namestnisvenega podpredsednika. — Franc baron Rechbacb, c.k. dvorni svetovalec v Gorici, dobil je komturni kriz reda Franca Jozefa. Mestni znpan in dvapodznpana sta mu Sla cestitat v imenu mestnega staresinstva — Prec. g. Marka G1 a s e r, uastni kanonik in zapnik pri Sv. Petru blizn Alaribora, tovariS in prijatelj nepozabnega ranjkega akofa Martina SlomSeka, dobil je od pre-svitlega cesarja vitezki kriz reda Franca Jozefa. — Pred. g. Janez Legat, profesor veronauka in se-meni^ki vodja v Trstu, postal je papezev 6astni kamornik. — Drobne novice. Korni poveljnik feldcajg-majster Schanfeld bil je te dni v Gorici in je nadzoroval posadko. Pri tej priliki je nekemu top-carjii top nogo zlomil. — Postni svetovalec Karol Pokorny prisel je z Dunaja, da prevzame vod-stVo postnega ravnateljstva v Trstu. CL. oo. kapucini v Gorici popravili so v zadcjih letih marsikaj v svoji cerkvi ali na samo-st&n^kem poslopji, kar daje atavbi lepse lice in shm sloSnosti poboznemu obiiu^tvu, ki zahaja v to cerkev. Nunavadno velike poprave in olepsave vrSijo se pa Ietos in sicer nLe mesec dny. Konmr je cer-kev znaha, ve, da ob steni na desni, ko se pride v cerkev, so bile trikapeJice, kisepa niso njemale po svoji obiiki in velikosti. Srednja je bila najvecja. Zdaj je pa tudi prva in tretja enaka drngi z lepim altarjem ter so vse kapelice v zvezi ena z drugo, s prostorom pred zagradom in z ^agradom samim. Vrhtt taga so narejena tudi izpred cerkve yrata v prvo kapelo, tako da se vidi celo v zagrj'i, ko so vsa vrata odprta. To bo posebno dobro za zracenje terkve in z& take dneve, ko dohaja veliko ^adsty^ n. pr. o porcyunknli. Pred ograjo pred velikim a|l-tarjem postavise na vsako stran §e stranski altar; priznica se prenese na srednji steber v cerkvi ifa nasprotno strah; kapelice in cerkveni obok se pp-malajo -in okrasijo s slikami. Do binkogti bo delo konCano in vredno, da si "je vsakdo ogleda. Ubojji redovniki popravljajo ,z zaupanjem na'bozjo pomfc in na radodarnost usrailjeuin ljudij, Kdor je odmeriil kak dar, lahko ga poslje ali prinese lc samostanskipi vratom, kjer se hvalezno sprejme vsaka tudi naj-manj§a pomoc. Farizeji so se pohnjsevali nad Zvelifiarjem, ker je v soboto ljudi zdravil; nad svojimi slepari-jami, odernStvi in zatiranjem ubogih se pa nisL pi>-hujsevali. Tako se tudi neki list izpodtika nad belo-modro-rudefionoSo, katero intajo od pamtiveka I deLki, ki nosijo gori&kim franoiSkanom kriL; a njc se ne izpodtika nad Oberdankovimi klobuki, savoj-skimi zvezdami. cveticami marjeticami MpatrijotiCniini pozdravi" in enakimi uO^rocarijami,* ki fjo se uvedle zadnjih 10 let v nafiili krajih. Belo-modro-rude6e barve so stare goriske, sedanje I kranjske, torej a v s t r i j s k e; oficijozni listi pa ne nehajo imenovati jih r n s k e, in n i k o'g a r n1, ki bi hujskacem usta zamaSilt! t Peter Svetlin, zupnik v Avberu na Krasn, umrl je dne 21. maja v 68. letu svoje dobe, Pokoj-nik je bil rodom Dolenjec. Gimnazfjo je obiskoval v Karlovci in v Ljubljani, bogoslovje pa v Gorici, J V svojem zivljenji je tudi ufiiteljeval, in to vsega vkup preko 80 let. Pogreb njegov je bil dne 23. maja. Vdelezila se ga je vsa obcina nekaj zu-nanjikov in 9 duhovnikov. N. v m. p. Kmetijaki stroji ponujajo so dandaneb tudi I poaamezuim kmetom po razmorno nizki oeni; ali ) ftkada, da tako kup6ijo imajo najveo' v rokah agenti ali nabiraloi odkupnikov, kateri vLasih niao proved natanfini v avojih popisovanjih all pa ne anajo ljudem vaoga povedati, kar je treba. Tako se agodi, da mar-aikdo si narotii pri agentu kmetijaki atroj, da pod-pile m e n i c o v zagotovilo, da ga reiniono plafia, da morn pogojeni denar v reanioi plafiatl, in da vepdar ostane brez atroja, ali pa ga mora dvakrat plaoati. Vsem tern neprili6noRtim ae ftlovek ogoa, ako ne zaupa nobenemti agentu in so v takih atva-reh naravnoat obrae na kmatijiko druitvo v Gocici, ki prtekrbi vaakovratne atroje boljo ko kateri koli 1 agent. Kdor no6e biti opeharjen in noce trpeti fikode, naj si zapomni ta opomin. I „Doleujaki Bokol" vabi k alavnoati, katero bode nbliajal o priliki raavitja druitvene saatave a 1 Hodelovaujem „do)enjskega pev«kega drultva" v No- I vem Meatu dn6 8., 9. in 10. junija t. 1. Vapored. I Due 8. junija. Ob devotih avecer podokniea kumiei. I Potem koncert pii g. Brunerju. Dne 9. junija. I Ob potih zjutitij budnica. Ob devetih shod v telo- I vadnici. Ob polu deBetih pozdrav veeh gostov pri I slavoloku. Ob deaetih sv. masa na trgu in razvitje zaatave. Potem 3lavnostci sprevod po trgu. Ob polu I eni banket v cllafniSki dvorani. Ob stirih popoludoe I izlet v 2unhovo hosto: ondi narodna veaelica 3 telo- I vadbo, petjem in godbo. Ob devetih zvecer eijajni I : plea v 6italni§ki dvorani. Dn6 10. junija. Ob devetih J rajutrek pri g. T u 6 k u. Ob deaetih dopoludne po- 1 hod Sole na Grmu. Ob eni po obedu izlet v Toplice. ] 0 p o m b a. P. n. gospoda, ki se iele ndeleaitt te j alavnoati, naj blagovole alavnoatnemu odboru to naz- I i naniti najkaaneje do 5, junija, ker na pozoejSa ogla- I sila se radi bankcta ne bode moglo ozirati. Kuvert j pri banketu stane 1 gld. 50 kr. za osobo. J I Veterauako drufitvo imelo je 19 t m. v I Dorobergu lepo vasclico, o kateri srao dobiii danos j kratko porodilo. 2alibog da niti tega niamo mogli j objaviti radi poaoe ure. I Vipavsko sadje prodaja ae letoa v Ljubljani v posoboi prodajatnici novozidane uunske hi§e po J tako nizkih oenah, da se a tem pridolovalui izognejo j posredovalca. ki bi draiil ceno. VeCj» sadjerejei Vi- | pavski adrnzili so se namrcg v sadrugo za skupno j prodajo pridelanega sadja, katero v Ljubljani proda- I jajo po za to najetem lastuem prodajalcu na debelo j in na drobno. j Pesme Valentina Vcdnika, Tako je na«?ov I kojiiici, katera se dobiva pri J. filwmkcvib aasied- j nikih v Ljubljani. Enjizica obsega Yodnikove pesme, I ki so ravno tako natisujene, kakor jih je earn za- j pisal; nadalje njegov zelo zanimiv Livootopia in popis j kranjske dezele, katerega je apisal Yodnik aam. I Ker se sedaj ravno blizajo slavhoatni dnevi, ko bo I alovenski narod slavil svojega prvega pesnika ter I njemu stavil apomenik, tudi mi toplo prioorodamo, | da si vaak kupi to knjizico kot tnali apominek, ka- I ! tera je v vsakcm oziru zelo zanimiva ter stane samo I 10 kr. Mnogim mlajsira pisateljem ae bo ugojal je-zik v njej, ali naj se tolazijo s t«m, kar bodo (Sitali v oporobi na aadaji atrani. nlSovico.* 1 Z Dunaja prejeli amo od odbora podpornega I DruStvo §e ne obstoji pol leta,^ n^e Steje 80 udov: 16 U8tanovnikov in 64feduih udov ¦¦ podporuikov in dobrotnikov. Yaega akupaj je drustvo prejelo 1127 gld. Gtfivnica znasa 815 gld. ter je nalozena v dveh dunajskih hranilniqah. R:\zdolilo se je 244 gld. Drustvo ima tudi srecko Rudolfove uatanovo, ki so jo 1. 1884 kupili Dnnajski Slovene! ter jo podarili podpornemu drustvu. Ustanovne ^troSke, koleke, ti-skovine, poStne znamke itd, poravnal je ddjbqr z 28 gld. iz svojega. — Od alovenskih pokrajin pri-stopilo jo najvefi udov iz Kranjake,Vftnjre8 8 ustanovnikov in 18 podpornikov, akupaj 26 udov so svoto 481 gld. in aioor iz Lju'bljane 8 udov: 2 ustanovniku in 6 podpornikov e 1SG gld.; is JiCranja 2 ustnnovnika. 5 podpornikov in 4 dobrotniki, skupaj 11 udov s 130 gld., iz lladovljice 2 ostanornika a 100 gld., iz Vipave 1 uitanovnik a 60 gld., te Vrh-nike 1 uetanovnik a 50 gld., iz Idtije, Litijo, Skofje Loke po 1 podpornik a 5 gld. ~ U Kranjako pride Stajnraka z 9 udi e 103 gld. in aieer iz Gocnjaga Grada 1 ustanovnik s 50 gld., 1 podpornik e 5 gfd., I akupaj a 55 gld., iz Celja 8 podpornik! a 80 gld,, J iz vranakega I podpornik a 5 gld., iz BUnicu% pod* pornika i 10 gld., iz Dni. Hraitnika 1 dobrotnik a 3 gld. — Tudi iz koroike pristopilo fe 5 udov n 18 gld,, in aicer iz Spirala, Dholce, Svabaka, Vtigrc. I Iz Zagreba pristopil je 1 podp. a 5 gld, Najvefi udov itoje drustvo na Nizje Avatrijakem, ozironia na Du-naji in aic<*r 7 ustanovnikov in 82 druzih udov aku* j paj torej 39 udov, ki ao vpla^ali 520 gld. Dunnju. pripada 0 ustanovnikov in 82 udov a 467 gld. Dtinaj Nov. Mestu 1 ustanovnik I 50 gld. — Na 20 pro-Sanj bilo je razdeljenih 244 gld. Vaem prqlujam drustvo radi nadostatka aredstev nl moglo uatrefil, Proajloi ao iz Goriike, Koroike, Kraolike Jin Stajarake, najvec juriatov a tudi mnogo mo-dicincov, filozofov in iivinozdravoikov. V meiecu warcu piiiel so je odboru zahvalit Koroikl Slo-venec, ki je ravno dovrSil avoje itudljo, trdefi, da ao ima le podpornemit druitvu zahvalitl, da je mogol I kon6ati avoje nnuke, ker ga je 6no v najvaauiiem Cftnu gmotno podpiralo. Yedno lo bit! aato hvaleaen, Obljubil je naielitl ae v avoji demovinl tor zvosto delovati ssi ivoj narod. — Odbor podpornoga drustvu proai uljuduo za daljno pomoc I i z d o m o v i n o i da bi poverjeniatro blagovoliH prevzeti posebno oni, ki ao unkrat na Dunaii itndi-rali. Naalov blagajnlkov: Goap. R. Pukl, Wion I VII. Zieglergaaae 05. JP. N. " Casfimo se nuzuaniti Vdm, da z da-nasnjim dnem smo izroCili zastop nafioga sloveLega podjetja gospoda ' Fridentn Lanscli-n pri Katariniju St. % v Gorici. J Ob encm porabimo to prilozuost, da J najtopleje priporo^amo svoje ra«n« vrste j piva, kakor: eksportno, mardno, salon-I sko, plzensko pivo ter prosimo, da *i hotcli zaupljivo pokriti svojo potrebSSi^o I v tern oziru s pomoejo in posredovanjein J naScga zastopnika gospoda Friderika h&-I rischa, na katerega se smete obrniti, prav 1 gotovi, da bote bitro in nataneno postreietti. Z odliSnim spoStovanjem ; dedi^i FRANCA HOLD-A. Pivareko druStvo v Pautigantu : mmmm mx&nm za roliter deaelnih poslancet is YsakoTratne at iu-paattva prodaja po jako zaiianih cenah ˇ Seroeoi-ikJb diet* St. 10 t Ootid Ck Likar. Kder ae hoe* oWeH dobra po eoni in ob taeja tieao, aajae potrndi » Teliko IfiMCIJA STBIM-JA t Ootid, Ooepoefcenlioeo. 85a po ladajwa a^~toHko"z*Wo ia _..^«^ utikor as -—•-- J----------- i otreko, ia too po ml , ki ae no bejHo takmovaaja, a,_pr. wkampoialadaa . od T.~ t rile •optlaa vbloko a volne „ «.t§ » panolaa oMeka *aa daCV*» ebtaeiloo traae ebWBa aa etreke . alalat paaUadai «d . . „ 1&.-ckaatarnold ..,..« «©.-aanaako (eteeaotti) . . „ 4.35 ia jaaogo dragik m& * zdravttraaih jop prof. dr. «. Jatger-a po % Delje ibirka deeaacik in aaaaajik kto- JL a«ie«fat«je» abitka deeaacik in zuaea rob, toliko aa prodaj po metre, kelikor dolo no atari, ki m isvrioje t avojt k veHke la dobre izkraaa aaloga udelkov ca goapo is deklice. Go katera obleka aH poaanezen del ao gio praT, Tzaaae ae aaxaj bras zgube za poeiljavc* tcr ae sameni s dragim po »W» *'i*M ****** <** *** o»* B@ Naznanilo! Nunanjam a ten, da aem odatavil 24. febraarja t, 1. agaata France Kaa?. Caiper-je. Vkljub temu •prejenal jo » mojtm irneno, rabee moje a firmo aa-soamoTana tlakovine, nerocila in aaktatal ptedplace, katare jo pa poitlja), «e meni, ampak firmi Bitter za izfrieoje. Tako poatonaaje, ki ae nikakor ne da odobraTatl, aatnanjam slavnemn oberastvn ter proaim, naj ae obraea ae STojinii narodili narat-noat ea me. Se apoitotanjem V Mariboru,*) 11. maja 1889. R. Makotter, Brat* cteiermirkiacne Draht-,Matratzen-, Eisen , Batten- o. Polater-M5bel- *) Po nakljucoi zakainjeno. ¦i ^elodene bolezni WM hitro in gotoTO ozdravi jeruzalemski balzam edino is. nepresegljiro aelodcno sdrarilo. Xxbrati t raznib zelodcnib boleznib zdravilo, v reanici adgovarjelo namein, ai labka atvar ko M prodaiaio vaakovratna tako zdravila. Vecji del onih kapljie, izlickov itd itd., Id to eznanjajo ia priporocejo oWinatrtt s viaoko letefiimi beaedaini, ni dnuega ko prelaw, pogoato ie IkodljiTa. Baoo lenualewaU fealzaai, vie darao znan no svoji priprosti aeatavi in po oiiT^jajo^i iToji moCi aa letodine tiwee, si je pridobfl prednoat pied Ttemi drn-fimi do sdaj xnaninu poxao&i, k»r potijnjo njegova rasprodaja, ki redoo raato. To balaaia, borai ktepiSajoie mofii Idnelkega ra-aoxbanu kofenike, fa je tplob znana po tTojem pro-barnent aapoaa, dajo gotoTO aredatro proti ielodenim aloboatiat, ixvizajociu is nerednegm prcbarljanja. Zaio ao priporota, ko jeati no dili, proti neprqetni aapi, W pjapav, rigaida, sabaaaajv, aomorojdalniai « " H ponugn tnal proti «Utenici, gMataa ia. boleiaim Stekleniea, a podukora 30 kr. K Qlavna. aaloga t lekarni Q. B. Pontoni t Gorici. ˇ TR3TU prl ft. B.R0Yia, t KORMINU pri A. t TOLJUNU pri C Paliaca. Razglas. Objavlj* ae, da aemenj t Sv. Kriiu, kateri je r naiadi v ponedeljek po praznika S. R. T. je letoa pretteT^en aa due 8. janya 1.1. fcapanstvo St. Krii 29. maja 1889.' r^Moy^^a^ay^ow^^^^Wtfoy^jJli^M fiktolis%» BukraniA ˇ Ijobljaiii raleiila ja knjitieo: nmn lieami za vse, ki to&ja vciao iiveti. Podudna knjizica, katero je izda! ir. E. 31- Miller, ikof Liniki. Poaloveail Fr. Zeaiaikr, zopnik. V Ljnbljani 1889 — Conn menko veaasi kajiiici *o SO kr. Predgovor. - Yyo*. Kako jo nmeti to knjixieo? Zdravnik in boloik. It eoao Jo dnborna lekarna. — Prvi iel. BranUn proti duinim boUmiM: Ogibaj ** oknieaja. Boj s« ogaja. C«»*aj bilNia vrata. Ogibaj ee prepiha. 2febe$ka Icatviea. tdratja. — : Zdravilo jetike aii aitiieo. Zepor proatOTeljno Zoper mraz bojofnostt pred Ijndnii, Ignaeft Franeilka Ktav. raiil poavotnega lo in wrrlieo iskomaotti. Kako je av. mladeni^a oxdravtl omotieo «hutilako«-, t popade beanositL Zoper kostno gnjilobo 9K — neToKljivostL Mazito ** oti. Strap in pomoSek fA aopar strop. Za take, ki imajo dnhovno vodeoieo >¦! Za mrtroudae. Za arfnobofne. DomaLa zdravila zoper *-4 atrah pred amrtjo. Unirerzalao alt obeno zdravilo. 1 ~ Sklep. Krtt-amka vodila za SiTljenje. Obljabo tfjTi amm *(»¦«. vs;(bpj ec prc^inw, nnmu W| ZdTavje belntkoT. StiHienee itvljenja in sd )g| Draft del. Zdraviln zn daiue bolezni: [wi »eper dnbovno jetike aii aitiieo. Zoper pre •Sa Mnvn VNAJEM se dk obsiroa ataenoa, priprafoa 2a jcatrila, t RabatiiSi poteg goatilne pri BZla em kriii* (prej pri Liai). — VpraSa naj ae pri lastniku v Gorki. Ill Bfipon Viniee na Dolenjskem, dn4 12. jan. 1889. BlegoTolite mi poalat: dranajat ateklenic Vaae eaenee za zelodec. Pobralno omenjam, da je bila raba lani poalanih W ateklenie izvrrtaa, Bolniki raznib Trat ao vzivali eaenco z najboljiim Tapehom. Neka bolnica je bila ie za snm bo^aa, tsi ao mialili, da mora r ntalo urab umreti; toda komaj j« zaviila nekoliko kapljie eaenee, je ie okrevala in Lez nokoliko ur popolooma ozdravela — med tetn, da jo bila poprej tec dni ze skoraj na amrtni postelji. JEaenca ae iedaj zaradi njenega uvrstnega vplira aama naibolje priporoinje. Z odIiLnim apoitoTanjem JURIJ KONIG, inpnik. V steklenlcah po 15 kr. nabaja ae t raeb Tekarnab ˇ Geriei, Tolmina, Cerrignanu, Qradu, GradiiLi, TriiJi, r Irstu, na Stajer-akem, KoroSkem, Kranjaken, HrtaSkem, v Dalmaciji, Istri in na Tirolakem. ^ C. K. DTORN ZALAGATEU LEKARNA G. CMSTOFOLETTI 11T *B""1 ^ ima t a&Iogi vsa domara in znnaoja sdrayile, S. vedno sve^a, pristna in iz prre roke, vse j^ minecalne vode, adravatteno diSave in atvari §z gumilaatike. Priporoda se poseboo gospodom odje-malcem z deiele ter jamfii za hitro in na-ja t&uCno izvrSitev vaakega oaroSila. km. i44|Op. OZNANILO. RavaatelJ3tvo z&atayljavnice (Monte di pieta) TBianoTljene po grofu Thurau v Gorici naxoanja da bode doe 17. jnnija t. 1. in naslednje, javna draiba (kant) nereienih zastav I. Setert leta 1888 t. j. tibte, ki ao bile zaatavijene meseoa januaTJa, febraarja ia marea 1888. Y Gorici, doe 6.maja 1889. Hitra in gotova pomo6 MxfiloflciM8iliyiiaili! NajboljSiinnajdelarniji pripomoSek za vzdrfewnje zdrarja, za ciifienjo in sa ciato aokor, kakor tudi ir»* in za poapeSeranje dobrega prebarljanja je uze poraod obranjenje znani in priljubljeni „dr. Rosa-e zivl jenski balzain4'. Izdelan iz najboljSib zdravtlnih zeliSfi jako akrbno. Kplira dobro pri 7seb teJavah r prebavljanji, vzlaaH pri alabem teku, zelodfaem kr5i; kialem tzbubovanji, ktrnem natokn, heiaeroji-lah itd. Teled te avoje preiz* vretne delamosti je portal le-ta balzant gotovo m utrjeno Ijudako domafe zdravilo. Velika ateklenioa atane 1 gld., mala 50 kr. TiaoCe pi'iznalnib piaem je dm razpolago. SVABILO! Da ae izognea prevari, opozarjam te, da je waka •tekleaioa dr. Kona-o balzama, «dino le po meal pro* f/Hno priiejenega, ˇ moder karton zavita in da lata na atrani n*ph: „Dr. Rour-o zdravilni balzarn iz la-karoo „pri Crnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3, t nemacini, teidini, madjarifiini in franco|Ltni, ter da na profolji ima natianjeno mojo zakonito zavarorano varatveno znamko. Pravi dr. Rosa-e zivijeuski bakam dobi ne aamo t glavoei zalogi B. FRAGNER-ja, lekarna „pri ernem orluw, Praga, at. 205-3. V 0 oriel prilekarjih: 0, CRISTOFOLETTI, A. pi. OIRONCOLI, R. KflRNER, J. K. PONTONI Vae ve6je lekarne v Avutro-Ogertkej imajo zalogo tega zlvljenakega balzama. Tam ae tudi dc-?:i a tiaoei zabvalnih piaem prlznano: Pra3ko domace waxllo zoper bule, rane in vnetje vsnke vrate. Rabi ae, Se a« ?.«nam praa unamejo, zapirajo aii atrdijo ko otroka odatavljajo; pri otekliiiah vsake mm; pri irvu t pratu in pri zanobtnici; H ai kdo roko aH nogo zrije; pri morakej mrtvi koati, zoper rflrmaticne otekline, kroutino unetjo v kolunib, rukuh in ledjiti, zoper odprte ratio »a nogali in na vaakom dolu tclcit, aploh, pri rratncj oteklint. Vae bule, otoklino in utrdine ovdravi v !cr«ikem; is ae guoji, hvlcife ven voa gnoj ter v kratkem ordravi. V fikatljicah po 25 In 3f> kr. SVAKILO! Ker ao PraSko univerzalao mazilo od id straitij ponareja, opozarjam, da ga le Jnz pre* viloo ?delujem. Piiatno je ea-nio, $e i&tajo ruiaono Skat-ljice, r karorib jo ma/.ilo, nauk, kako je rabiti, na ra> deCem papirji, tiakati v deretih jezikib, in Je so zavite t aretlomoder karton, ki ima natianjeno varatveno znamko. , Balzam a aho. ffsZfcSEE*": no, odstrani nagltthosi, in po njem se dobi popolno ze zgubtjen slub. 1 ateklenica 1 gld.