fMiha Kramar. V soboto 6. julija jc pri kopanju v Savi pri Trbovljah utonil 221etni kolega Miha Kra* mar nameščen v Toplicah pri Zagorju. Sic erat in fatis! Nekoč jj vsejal vrtnar drobno, plemc nito semenje, vttcr pa jt. odnesel eno zrno in je padlo v gosto grmičevje vrtne mije. Tam je vzkalilo, ni ga uničila bohotna rast plevela, vsebol-j kakor nj.egovi tovariši, ki so rastli v dobri zemlji, se je razvijalo. Vrtnar pa j.' žaloval ob negovani gredi nad s-.tvijo, ki se je razbohotila in ni dala sadu, ttmveC jo vsa pomebkužena ostala jalova. Zato ni bilo vtselja v njegovem &rcu. Ker je mislil, da je vzrok gosta nvcja, ki ne propušča za? dosti solnca, jo je hotel odstraniti. Prvo de^ foelce, ki ga je spodsekal s <kopačo, je bilo 6no mlado, rodno dr.vesce. In je spoznaf staric zmoto. V globoki, neutolažljivi žalostl si je posul glavo s pepelom, sed^l je in za* strmel tja, kjer je nckoč stalo mlado drevo liki uteha in veselje njegovih dni. Zastrmo je tja in čakal — nikoli dočakal, kajti tako je bilo izap'isar'o, da bo zaman s strahom v srcu upal. Tako, Miha, je nam! Desetkrat, milijon' krat smo zaklicali, da, nečloviško zatulili v tisti ipošastni Nič: Miha, čakamo Te, >zakaj odlašaš, vtni se v naše naročje, ni- skrdvaj se nam, saj vtmo da si — Miha! — Mibec!! Vidimo Te, kako se vračaš, oddaleč ma* haš 'i roko, veter Ti mrši kostanjeve grive, prešerno zavriskaš, široko se razustiš in nam u na pol vcselim, po^l vpraSujočim smehotH k. ne more v^rjeti v ljubezen ki ga obdaja, f-tiskaš desnice. Tiste p.rijatdj,ske desnice, ki ¦bi Vse pretfvorile, v Ijubavi cvo Tebe v rriil* šičnate stroje, da te otmejo oni trenotek, ko <Tc jc hladna ,moč Sa.ve, ko Te je tisto prgi* šče zle vode, zarojene bržčas od savskega viaga, pcvsod na žrtv preižečega, ipogoltnila v noč brez ljubezni, v hladne vrtince umazane trboveljske Savj. Čakamo!!! ko pišem te viste, mi j., da bi se za* smejal. Ves čas si trdim. da so te vrste slaba šolska naloga. Čakam kdaj da boš potrkal na vrata ueilnice. Vstopil bi pri vratih, pottm ti bi prečital in oba bi se nasmt-jala ... Ven* dar, čas pa le hiti, a Tebe ni in ni. Čakam. V sokolskem domu, v naši dolini in na oni strani proti Trbovljam Te pričakujejo. cGkj, dva in d-vajset let 'si jbil za, nas, in sedaj mahoma nič več? ¦— Tolika let si ob skrorri' nih siedstvih študiral, poln idealov si stopil v svet, za kateder, mtd mladino, ki te Je tako v'zljubila. Zamaihnil isi, odprl usta, da bd izpregovoril, potem ti je pa zmanjkalo solnca .. Res je, nisi bil znam:nit, malukdo Te je prcpoznal v dno zlate duše. Mi smo Tc pa videli in zaslutili, da jc v Tebi nekaj svetlo tlelo. Bil si kakor ono drevesce plemeinitega jedra v meji: skromen, dovzetin za vse do^ bro, vendar ncustrašen v boju, prckaljcn v svoji tasti. Zatc je naša žalost tolika, ker nam je poleg nehanja zapisano, da bomo za^ man gledali za Teboj. Tako ttžko nam je. 'Vidim kako stojiš na nd3c,šk „ 'vrati'h in se ncm tr.udno nasmihaš boli fudi Tebc, ka; ne?... Praviš da ne? Slišim Te, Oeetu govo= riš: tvoj knap Miha Kramar ki si mu ugasnjl besedo na zemlji, je imd tam doli ljubt znance. Žalostijo se, ker si me pozval, daj, usmili se jih, potolaži jih!... Oče bo stegnil roko in vrgel med nas in Tebe- drobna leta, z njimi bo pokril krvavečo rano. Ta rana pa bo ze» vajoča, vcdno bokča brazda na obrazu vseh tistih, ki so Te vid.li, spoznali in vzljubili. A. A.