Letnik III. (I.VIII.)
V Ljubljani, 20. januarija 1905.
List 3.
DANICA
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Tretja nedelja po Sv. treh kraljih.
(V spominj sv. družine.)
In no n.isli .Marijo :n .l«»žeia in ti* * i*. - v jaslice polo/eno.
(laik 2)
V rodbinsko živenje. dragi, naj vas popeljem to uro ker nam današnjo nedeljo sv. cerkev v spominj hoče obuditi ono sv. družino, ki je vseh človeških skupin izgled in tolažba in koje vseh treh članov sveta imena nam bodo kedaj - tako upamo zanesljivo - na naših umirajočih ustnicah poslednje besede na zemlji: Jezus, Marija in Jožef.
Ce vam. dragi, te najsveteje družine ) raznobarvene cvetice nudim v roke, označil sem že njenimi barvami v glavnih potezah vsako teh sv. oseb, v naše varstvo prav posebno klicane danes.
Ko se tem načinom potrudimo vživeti se v krog sv. družine, prosimo to uro njene pomoči /a živenje in za našo smrtno uro.
Prva cvetka v tribojnem šopku sv. družine je nedolžnostna lilija, v tej blesteči barvi pricvela iz pomladnje zemlje, da razširja svoje vonjenje po novem zakonu. Saj jo že visokopesnik starega časa predslikuje v besedah: „Jaz sem cvetica na polju in li lija v dolinah. Kakor lilija med trnjem, tako je moja prijateljica med hčerami." (Vis. pes. 2. 1. 2.) Ta bela lilija je čisti angelj te družine, za varuhinjo jej odločen; za ono, ki podpira vsaki hiši 3 vogle, to je to dobo še ne prav 30 letna hišna mati Marija.
Marijin oče Joahim, je bil rojen v Nazaretu, mati Ana pa v Betlehemu. Oba sta bila iz Judov ega debla ter imenitnega Davidovega rodu. Oblagodarjeua svetnim premoženjem sta bila razdelila svoje imetje v tri dele. Prvi del sta odločila templjevim potrebam: drugi revežem svojega ljudstva in tretji za potrebe svojega malega domu. Marija je kakor Joahim rojena Nazaretanka. Bere se. da bi bila prišla na svet na pristavi, starišev posestva, v mestnem okolišču. O deklici Mariji pišejo, da je bila Krista izvzemši najlepša božjih stvari p > telesu: na duši pa taka, da so zastnnovali keru-bini in seratini, motreč to njeno notranjo krasoto.
V blaženosti Marija nadkriljuje Saro: z ostrino duha Rebeko; v lepoti Rahelo; v častitljivosti Mozesovo sestro Marijo, skladateljico slavne zahvalne pesmi v puščavi. Marija je modrejša od prerokinje Debore: pogumnejša od Judite: prikupnejša od Ks-tere: čistejša nego Suzana. Saj je Marija bila ono veliko znamenje, ki se je pokazalo na nebu in stopilo doli na zemljo. Marija je ona žena, koii je obleka solnce, koje venec dvanajstorica zvezd, koje podnožje je luna. To je ona nad vse čista, o kateri sv. evangelij ne piše premnogo: a popolno vse pove, ko z vekovito besedo zabeležuje: „Marija, od katere je rojen Jezus, ki je imenovan Krist " (Mat. 1, 16.)
To, dragi, hišna gospodinja iz Naza-reta, Marija.
Drugi cvet iz blažene nazareške rodbine se nam naznanja Iv samo svojim nenavadnim
\i»i!k'i;i. 'v sipo \>t:»p:li v sveto bivališče u- k vd nokrat enkrat stvarstvo razveselivše clo\eške skupine. V prirojeni si skromnosti ik h«»di na dan iz svojega zatišja: saj imniia vijolica razširja daleč na okoli svoj duh. a ti n:ti ne veš, o I kod da prihaja.
Hišni gospodar na tem domu je to; p«> >v. Mitejn ti. lb> sin Jakobov; po sv. Lt:ku ' '». J '»i Helijev torej sin očeta, ki je no-i! d\e imeni. Ta častita prikazen je Jože i. >\ družini varuh ter gospodar in kakor .Manja tudi iz kraljeve Davidove rodovine. Že v po/nejih moških letih Devici Mariji izvoljeni tovariš je to dobo pač ostareli možak. Po božji previdnosti odločeni čuvar te hiše nt te rodbine je v vseh usodnih ne varščinah zaščitnik Mariji in Jezusu, njenemu sin i. Zvesti tovariš Marijin in detetov je prepotoval Jožet z njima domačo deželo val N iz.iivt.i d<> Betleheiua. od južnega 1». tlehema -jor; do X izmeta na severu. Upal .-i je v d m ni Ipet ;n od tu moral zopet ra/aj. v pnp»'osti ponižnosti je izvrševal ' st. t<». dvU it r dela! in molčal. Bil je kakor titina opora Mariji trta edino Marija in .loze? njena opora. Niti govorečega ne navaja sv. beseda. (iovorili so zanj le drugi. 'io t)b izgublienem in zopet dobljenem t lete! u k ziMi le mati Marija nistopa in govori tudi v JoZetovem imenu, ko pravi: .S n. čemu si nama to storil? Cilej, tvoj • •če :i y/ -va te z žalostjo iskala." (Luk. 2. IXj
Nad \ sv poni/na prikazen torej sv. Jožet.
/ i!-i na:n ie s la težko razumevati, kakošni
i
čut: da so pač ob vseh teh zgodbah morali prevevali njegovo preprosto dušo. če se nekedaj s,.- Maroma teta Elizabeta ni dosti
j	J
iiailiviii mog'a sicer mlajši sorodnici Mariji, da jo jv- L.ikor prihodnja bogorodica blago-i/volila oo -kali. Težko je umevati, kako si je ta nad \>-č pozrtovalna narav a upala občevati z Marijo, ter izvedeti tem potem «»d nje uajgl'»bl.ejih tajnosti odrešenja človeškega rodu in kako je godilo taki než-no>tni naravi, ko je videla, da ga ni človeka na zemlji o Jezusu tu ne govorimo ki bi bil Mariji v veči skrbi in veči liunavi.
To je pa. dragi, hišni gospodar iz bo-gorodičine hišice v Nazaretu, sv. Jožef.
In tretji cvet, dragi, iz Nazareta ? Krči se mi nezmožna roka, če naj o njem zapišem le dve, tri besede. Rdeč, nadnaravne rdečine je ta cvet, v naprej napojen menda že s krvijo, ki poteče doli z lesa sv. križa za tvoje, dragi, za moje rešenje. Umrljiv človek je to — večni Bog Jezus je, češčen na veke!
Ob njega rojstvu so se vklonila bila nebesa do zemlje. Nebeški krilatci so slavo pojoč Bogu z višav doli prihiteli poročat na revno zemljo, da jej je rojen Odrešenik, ki jej - vtrujenki od zunanjih in notranjih bojev donese krščanstva največo pridobitev; mir. A večni Bog, popolnoma postal nam enak, niti na borni slamici, prikladni le brezumni živadi, nima miru. Nezaveden še mora v Egipet, da se umakne besnobi krutega Heroda. Vrnivši se v domačo zemljo in sicer v Nazaret in odraščajoč tu dan za dnevom ni poznal važneje naloge od one, Ja je bil akopram Bog, pokoren ljudem. Tu je rastel — nobeden vas, dragi, prosim vas, ne pozabi tega stavka nikoli ne v svojem živenju — tu je „rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." (Luk. 2, 52.) Tu v tej družini je bivalo božje bitje v človeškem odelu nezmožnega otroka. Tu Bogu ukazujejo ljudje res da ljudje, kakor jih ni rodila več zemlja: lilija Marija in vijolica Jožef a vender le ljudje. Tu se božje vsevladar-stvo vklanja človeškim poveljem. — In tu v tej hišici že prebada žalosti meč to naj-mečje vseh materinih src. ko čuti, kako bode domači ljud za dobrote, ki mu jih je delil na vseh potih, v smrt tiral najveličastnejšega človeka — a kaj človeka! to njeno dete - večnega Boga. Tu pod tem krovom se je tiajsijajneje obistinila ta resnica, da so uprav najžlahneja srca najbolj sposobna prestajati najbridkejih bolečin in da je uprav po Bogu odločeno trpenje tisti stvarnikov blaženi dar. ki izmed vseh ostalih človeka oplemenjuje najbolj.
To, dragi, edin podanik gospodinji in gospodarju v nazareškem domu — podanik in ob enem njun večni gospodovalec.
*
* *
Sledili smo, dragi, za lilijo Marijo; za vijolico Jožefom, za sv. krvijo orudečeno cvetko Jezusom — pod velečastni krov na-zareške preblažene hiše.
Dragi! Kolikor mogoče bode naj vse dejanje in nehanje v tej hiši za vselej vzor vsakemu naših korakov v naših hišah. Potem upati smemo, da bomo vsi mi sprejeti kedaj v veliko nebeško družino, ki so jej za večno gospodarji Jezus, Marija in Jožef. Amen.
Sveta družina.
Od začetka sveta ni 1 »i 1«> na naši okrogli zemlji hiše. katera bi Lila vse sreče. vsega blagoslova bolj vredna, nego hiša. o kateri je večna božja Beseda postala mesu. V tej družiniei so bivale tri najsvetejše duše. kar jih je kedaj nosila mati zemlja. Jezus, večni sin nebeškega Očeta. Jezus, katerega ime je sveto in je le zato na zemljo prišel, da bi po njem bili osrečeni vsi narodi. Marija, najčistejša. brezmadežna deviea. katera j«* zaradi svoje ponižnosti, čistosti, pobožnosti pred Bogom milost našla in katero bodo vsi narodi do konca sveta srečno imenovali. Jožef, pravični, kateri je zavoljo svojega hogabo-ječega živenja vreden postal časti, ki jo je vžival kakor Marijin ženin in kakor rednik sina božjega. Jezus otrok. Marija mati. Jožef hišni oče to je bila cela sveta družiniea: ta hiša je bila pravi raj na zemlji.
O sv. družini nam sveto evangelije le malo povedati ve. A to ve krščanstvo <h1 ne-kedaj. da je bila srečna — da presrečna. Sreče pa ji ni prineslo ne bogatstvo. ne čast. glavni stebri te družinske sreče so bili: pobožnost. delal n ost. miroljubnost.
Sveta družina je bila pobožna. Nje hiša je bilo svetišče, kjer se je neprenehoma častil Bog v molitvi, pobožnem premišljevanju. bogoljubnih pogovorih in pridnem delu. Vestno izpolnujejo vsi trije postavo (Jospo-dovo. Spodbudno obhaja sv. družina linspo-dove dneve in zapovedane praznike. Vsako 1 et o sta obiskala prečista devica in deviški ženin jeruzalemski tempelj in obhajala veliko-
nočni praznik v čistem -reu moleča iu ča-teč., pravega |Joga Ko j.- utopij Jezu- \ po-ia . m* dobo. jel je ohUkaVati tllii oj i prid1!' \-.ik" leto sv. kraj.
Sv. družina je bila <1 • ■ I a i 1 ... Po.i.i..-družine nam pre.j-la\i ai< > ir- ; • f ■ • I - ; 11 delalec\. \'si Jrij• * udje mal •• dru/u. « .«••' Jože! teše. h'ZU^ 11111 pomaga. M < l'i j "I "kri. za hišo. l»ogat<tva sieer ni m-n: \ -kr-mm* hiši»-i: s\"etnega. teh _:.. i.oj,r-'\ , c; • A dI|še\ II.I obiio^t bi\.. V t« j hi-'.
Svela družina ']>• oiia m i t o i \ i, !• n
Veseli pogo\ o!'i odmevajo \ ' .j Ml..* j urilo napreduje delo. |\ leg. i. j •!«•!■ i!; i. še :. Iliailje \ plek besede tal -il-ati \ I• , >\«' Jožef glava \ *»ej družini -k- •' \ . -'n • / . • potrebe. Miroljubno^ ; i .	k' •• •
vse iri 11 • 1 e dru/iu*'.
Trije glavni "tehri dru/in^k* -i < • • pobožnost. • hiailios] ! 11 lil i i o; l !;>•-!. I l . • stebri podpirajo hišieo družin« n \ /•!! / ni*
nje srečo. In kakošn.i ie s|,č(- !.. -a.-,-., ni po'.eimdjska sreča. -reč.-	.ir.i/ma
malo vživa. nego j" n* kaij*'i:a -p-«-.i \ I1>l V dolini >o|z potujoča . dru/ »u I vo p., trnje v i poli. \ temni i«*« i k;*'-.- .!!_••■ <• spodov : \'s|aui. \/.«'iii »i* -t«• in :	i-
ter. ter beži v K^ipei.	*ir.i/ i t -< ■
premišlja, m* čaka. vda	t"«/......
trdno prepričana, da Bog tako lioi-e.	\i
božji poti se je izgubil božji -in: sta se vrnila brez Je/u**a . Jo/. |H M .-ija Med sorodniki in /nanei ga ni-i : i -i.i. ka-kor sta upala. Prišla -la /••i"-i \ .'•-lu/ahm. v strahu in trepetu -t i ga i-ka'.. iii • a-:a š.-le tretji dan. Nista -•' pr* piia:a. k«'-lo kri\ da -e je izgubil .|e/Us. oba -ta -j i -i.i \*i. lia v voljo božjo i>kat Nie očitanja! Ko i našla sedečega v leinp»'iju tiied učeniki : o. -eje: Sin. zakaj -i nama t«* -t*.ril": . ni--* besede očitanja in vžaijenja n* >•• i*e—-«i*'. ki so ■ izvile i/ skrbnega -i«*a ,/i»« -_aii.m leljein. V miru in pokoju -v.«iiu/ina i.i ž i \« , i. vedno s« • jej je primerih* kaj. kai j* j po-\Zi'oee\ai«» in z i »ri t k« »^1.1«1 napoiin.-valo -»«•••. Toda. vse stiske, vse kii/*\ \ -e te/aVe i' nadloge je sprejida dru/iu . \ • i.i ? s • • m potrpežljivo. \ /avesii. i i.i pnii;i|.i.!' «"i i !•*•_• a Srečna je \ Bogu. Več Ue Žeji.
Sreene bi Lil«* družim* današnje dni. ko bi posnemale -v. družino I * o Im> ž n o s i sv. družim* i»«»«1 i opominj /a vse kršeanske sia-l išt*. \ -aka družina umra po nje izgledu praznovati < I«j m m 1m\ dneve iii praznike. Da ni \ nekaterih družinah prav** sreee. v/rok je /a!i«'inarji-nje t«• glavne dolžnosti. I lisa. \ kateri ni molitvi*, ni lepili pogovorov, taka lii^a ni »it*r*na. Delo /a družino ni sramotno.
• |e|o ima /late korenine sj*eee ; ho^atst vo jih nima Delo eloveka redi I »rez bogastva, m* tako bogastvo brez dela. Vsi udje družim' morajo delali, da ne obl emelie p| e\ee d| IlU dl ll-lTi*i;a. sjeer ni medsebojne podpore, sjeer ni
-I'»'je \ družini. Najhujši sovražnik družinske
--.•ee je prepir, j e Z a. so \ I" a š | V o. Kjei* pa -o udje družine pohlevni, krotki, ponižni, kraljuje raziunetj*'. mir božji, družina prenese v>e. tudi najhujši* vdaree v m-kaljeni zado-Voljliosti.
V vsaki liin naj l»i visela na steni podoba -v. družine, v mvii vsakega družinskega uda pa naj i«i bili zapisani zlati nauki iz živenja -v. družine Ko l»i -e to zgodilo, izirinil bi kmalu ra/diiajoei duh iz kr<ean<kih družin in i/ dež»*|e: na im»enih stebrih : pobožnosti. d e 1 a I n o s t i in miroljubnosti pa b: s.- dvignila družina in dežela sebi v ea-t : d mirim v izirled.	L. I'.
IV. po Sv. treh kraljih.
In	\»-lik vihar jr vstal
ua morju, tako da so valov i p-ikrivali čolnu' (Mat. * )
Čolnič na genezareškem jezeru. ki mora skozi ljute valove, je podoben Kristovi cerkvi na zemlji. Vse čase je namreč morala sv. cerkev v luide viharje, ki so jej grozili s poginom.
A ne le sv. cerkve na zemlji naj bo podoba ta čolnič. ColniC na jezeru naj je tudi slika vsacega posameznega človeškega živenja. Saj se 'ako-le glasi JModrostine knjige 1 esedilo o našem živenju: ..Kakor ladija je. katera splava po valečem morju; ne najde se. ko odide, ne njen sled ne tir njenega gredeljna v valovili." (o. K).)
Čolnič je naše telo - krmar v čol-niču je naša duša - jezero ali morje je svet - valovi so človeške strasti - prva luka, iz koje izhaja čoln. je naše rojstvo.
a druga, kamor dohaja, je naša smrt. Tik ob grobu zapusti krmar, naša duša, ta čolnič to naše telo, tla se poda v neznano deželo: ali v deželo živih, ali v deželo mrtvih.
Vse te p r i m e r e o čolni č u n a v a-lovih premislimo, dragi, danes v svoj dušni prid.
Ne brez usmiljenostnega čuta gledamo na čolnič sredi mogočnih voda. Naj si bo zložen še tako skrbno; vender le je vsak plovna vodi jako krhko poslopje. Na čer naj čolnič naleti, molečo iz globin, in poginiti mora.
Bode naj, dragi, ta čoln, t. j. tvoje telo, še tako oslabljeno, ali pa vtrujeno nad mero : oboje, slabo in krepko, privede vsak dih-Ijej bliže do groba.
Kam pelje na morju ta vodena pot ? Glejmo na čolnovega krmarja, na svojo dušo. V kako ozkem prostoru mora bivati tu v tem čolniču človeška duša - in naj si bode reveževa duša ali pa duša Kreza ; bogatina iz starih časov to čisto nič ne odločuje. A vender ničesar stvarjenega ne zadošča temu našemil duhu. Zato v nebo hrepeni naša duša in vedno teži navzgor; toda vender le jo venomer privlačno silo poteguje zemlja na-se in navzdol.
A s tem. da se mora krmar v čolnu, t. j. naša duša, stesniti tako na ozko s tem ni še pri kraju krmarjevo naporovanje.
Paziti mora, kako tla bo na morju živenja. v širnem svetu, preskrbel to ladijo svoje telo z živili in s pitno vodo Paziti mora krmar, da sredi izmed burnih valov konečno pri vesla v varen pristan. Krmar v čolniču ne sme mirovati ne noč in ne dan. mnogokrat mora pretehtovati resnobo besedi svetih oseb, ki so navado imeli se povpraševati : Kako da sem sam sebi postal v tako nadlego?
Kakošne pa so nevarščine za krmarja, t. j. za našo dušo, na morju živenja V Stari prednamci so sanjali, kako da se na gotovih krajih iz morja dvigujejo magnetne
gore, ki barko potegujejo na-se in je nič več ne puste naprej. Ce jili \' naravi ni takih magnetnih gora. v dušnem živenju je pa podobnih magnetnikov dovolj. Dovolj je vabljivih siten iti nestvorov v morju, ki mamijo brodarja, naj jim sledi; dovolj se v človeških dušah budi ra/nobojnih s!rasti. Bajka pripovetla o junaku Ulisu, i/, starega časa. kako se je dal privezati v barki na jambor zato. da ne bi bil skočil za osladnim sireninitn petjem v morje. Kristijan mora to bajko o Ulisu v dejanje pretvoriti in si zapomniti. da je varen le ta, ki se pritrjenega čuti na upapolni les sv. križa in se kakor sv. Pavel more ponašati s „križem Gospoda našega Jezusa Krista. po katerem je meni svet križati in jaz svetu." ((tal. (S. 14.)
Konečno se na širnem morju vsakemu brodarju lahko ladija razbije in tiekokrat tudi gotovo razbije vsakemu ttas: takrat namreč, ko se zglasi bela smrt. Smrt pa vtegne zalotiti v zorni mladosti; časih v naj-trdnejih letih, časih ladija človeškega telesa razpade še le daleč tam na morju v pozne-jili moških ali ženinih letih in časih v naj-skrajneji dobi človeških let.
Star rek se glasi: Kedor moliti ne zna, naj se na morje poda. Tudi najodurneji mornarji namreč moliti začno, ko jim v valovih zažuga smrt. Ti ob smtni uri resni postali mornarji naj nam bodo v poučen izgled.
V sponiinju današnjih evangeljskih besedi: „In glej. velik vihar je vstal na morju, tako da so valovi pokrivali čolnič " (Mat. 8, 24) se navadimo, dragi, na božjo pomoč klicati, kadarkoli nas stiskajo težave in nevarnosti na morju živenja.
Ko nam pa čolnič, t. j. naše unuijivo telo. po naravinem toku prej ali slej zadene ob to ali ono čer. tako da se razbije takrat prosimo govoreč: Reši. Gospod, krmarja, krinarico ki bivata v tem krhkem čolniču, v umirajočem telesu, reši sedaj mojo neumrjočo dušo. Amen.
Sv. Anton puščavnik.
(I »iu- 17. januarija.)
Sv. Anion. \ siaii«»vit«'ii n»di»vnišk«'ua živenja. se je podal v pušeavo. Sklenil je \ s v oj e živnje / molitvijo in delom posvetiti (iospodu. \ /avesii. J,i j,' ves trud iti prizadevanje /am.an. ako ni blagoslova od /m« »raj. v/dihnil j-- ^nn ee do (iospuda: inoj I»«»i:-, ki vladaš nad mojo dušo in nad mojim telesom, daj mi milo-t in m«»<*-. da šilu v pušravi nikedar ne vdam brezdelju! In zaetli s,, j,. o-|a<. ki mu |e veleval: Anton, ako hoeeš vdajati svojemu lioiru. moli i n moli! \k<» pa ne moreš moliti, mudi se / delom Vedno imej opravilo: delaj, kolikor moreš, m ne I »o ti nedostajalo pomoči od zgoraj. In s\. Anton se je res vstrajno ravnal po m*'slu : Moli in
Sv. Sebastijan — zdravnik.
(Jo pruNima i
..M«k ji šla i/ njr««ja. ki i«-v m-ozdravila.*	I sik ti. I1'
Morje šla i/ njena, ki je vse o zdravila. t Te svetopisemske besede |abi eVall-je-
lis| 1111 presveti osebi Je/aisa Krista. ki je liodii na okrom, čudeže delal, bolne tolažil in zdravil . . .
Z m« »raj IKlVedelle besede pa -JoVolilllo
lahko tudi o nekaterih svetnikih, v kojih se je milost božja kazala v posebni meri. \ s|ed žive Vere jilil je dal liaš (iospod elldežlio lih »e.
Vrstam teh sv etnikov po v sej praviei lahko prištevamo tudi >\. Sebastijana. .Jezu*« IIIU je dal inoe bolne ozdrav Ijati. in sv . eel kev ma časti že < m 1 nekedaj kakor svetega zdravnika. In to i ie po kriviei.
Kadar je divjala pomuhoU"sna klima ali kaka druma nalezljiva bolezen. oie| je sv. Sebastijan s s vojn prošnjo brez števila ljudi : vsem je rad pomagal, ee so se |e zaupno zatekli do ujema.
Sv. Sebasiijana vplivna pripr«»šuja ><• j*' I m isi • I »i 111 pokazala v 7. stoletju v Biiiiu. ko j* • 111 o i; 11«i n.i stotim- ljudstva vk i« >ii it i svoj vrat neizprosni smrti, (im/ila je poguba vsemu iiie^tu. da s... i,-	SeLastijaii iisuiilii ne-
-reetiili ljudi. I-!" prika/en opažamo dalje \ It st,,;. 1111 \ I'rani. n.» Dunaju, v mestih I »r« s',a\ i in Babi ua ' >grsk«in. V 15. stolet ju s,, vselili I'ari/niti pomori našega svetnik.«. \ !«• stoletju pa je pr»-s1rige| sv. Se-I i—i i j.lii s s\ojo i-..k<» uadaijn« > p«,t v Milanu divjaj »ei kilgi.
Zdaj -i pač lahko ra/lagaiuo. zakaj sn s. t a k •» /ei.. lllldill /a relikvije SVetllikoVe. lit rim \.-eje je l.iii. /allpallje vernikov do našega s\etnik.a. tem pmgnstiieji in sijajniši r u d e ž i s., godiii. Ž»- s\,-ti Ambrozij piše o s\,,j. |i, easii : \ si upatiiM. da nas prošnje in zasiug«- >v. Sehastijaim rešijo nagle in m-pi e \ i« 1« ■ m • • smrti. In s\. Tomo Akvinski je v sel, j. kadar je Lil v hudi stiski, pokleknil in klical l'o zaslugah -»v. Sobastijatia reši
t la s. <. i ios pi m |.«
Tako vidimo, da so pol.o/ni kristijani
......i začetka visoko spoštovali sv. Sehasti-
jatia. ter s,- iadi do njega zatekali «> tir-varnih hoieznih. Storimo to tudi mi. in tudi lia nas p,,ros- s\. Sehastijan svojega lie-l.eškega i»lagos|o\a.	S
Na praznik sv. Agneze.
(Jt uniiarija i
I Veiiiišljev.an je /mag inučetukov je najboljše sredstvo, da s,- pripravimo pravočasno za ki iže. ki občutno zadenejo vse: za vojske, ki plete \ sem kriMi.jau«»m radi vere. Kolika srčii«»sj nas mora navdajati, ako vidimo umirati trume mučeni kov za >v. vero. trum«*, ki so tolike, da jih komaj Zliainetljujejo obsežtle kronike: kolika srčnost nas navdaja, k«» vidim.«. da s,- podajajo v grozil«* muke celo junakinj«* siabetnega ženskega spola: koliko navdušenje /a s\-eto inuč«'tiiš|v o pa nas mora navdati, ako gledamo, kar j«* prestala otroška dvanajstletna s\-. Agn«'Za. Vsi prilizovanja. vsi ziati • »b--t i. v s,- grožnje jej niso pod k ti-
pale srčnosti, s katero je sramotila krvoloke trinoge. Ogenj se je ni dotaknil, ko so poskusili z njim: varoval jo je čudežno Bog in pokazal, da rad podpira vse. ki pokažejo vsaj dobro voljo. Junaško dobro voljo pa je devica pokazala, saj je šla v ogenj z veseljem. katero se bere mladim njenim vrstni-eani. kadar se podajajo na kraj razveselje-vanja. Vrgli so jo v razbeljeno železno zibelko. ogenj ji tii škodoval : meč ji je pripravil še |e zaželeno mučeuiško krono.
Zato pa so opravičene besede sv . Ambroža: Možje naj gledajo v začujenju na njo. mladina v svoji nežnosti naj pri njenem pogledu ne obupuje. Zakonski naj se ji čudijo, prosti naj jo posnemajo. Kaj naj bi rekel, da i.i bilo vredno take svetnice! Tu vidim vdanost I',ogli. presczajočo nje starost: krepost, presezajočo naravne njene moči. Kolikega zaničevanja je pač vredna krutost., ki ne prizanaša uiti temu tako mlademu živenju ! Njeno te|o je bilo komaj toliko, da je imelo prostora za ram*, ki jih je prejela. Mladenke njene starosti zamorcjo komaj prenesti ostri pogled starišev. Kako sramoti take sveta dcviea. ki je nevstrašeno gledala, sramotila krvižejne trinoge, ki ni trepetala pod bremenom zvenečih verig. Komaj sluti, kaj j«' smrt ali da je sploh smrt. že je pripravljena dati mlado živenje pod mečem divjega vojaka. Vlečejo jo pred malikovalske altarje. še v plamenu posvečuje svoje roke Izveličarju. ki zvezane tvorijo križ. zniagalno znamenj«' njenega ueenika. »Sramota bi bila zame. to so njen«1 besede, pričakovati ženina, ki bi všečeval meni ko me je vender oni prvi izvolil. Kaj čakaš, trinog? V smrti naj se zgrudi moje telo. v veselje onim. ki jih n«' maram. Tem besedam ne moremo ničesar več dodejati. Srčnost Agtiezina pa je. ki nas tako vleče nase. Vsaka krepost, zlasti š<* ta se pridobiva počasi, v trdem boju in zatajevanju. Tudi sv. Agneza ni bila v hipu taka. kakorštio gledamo pred sodniki. V nežni otroški mladosti j«' bila po bogoljubnih sta-riših tako odgojena. da je obljubila v enajstem letu vedno devištvo. Seveda bi sama n«' bila kos tej obljubi, podpiral pa je njeno dobro vol jo Bog1, kakor I 'avla. ki je izdihoval v izkušnjavah. a ni padel, ker je slišal glas
božji. da potrebuje 1«' še milosti poleg dobre volje in lo mu je delil liog* v obilosti. Izkušnjave. zoper sv. čistost je vidno angelj varuh od nje odstranil in smrtjo vdani prvega mladeniča. ki seje predrznil dotakniti se tega božjega svetišča. Sama je bila nezmožna braniti se. a dobri volji je prišla na pomoč nebeška sila. .Junaška devica nam je prav zavoljo svoje čistosti tako vzvišena zmagalka. da nas omamlja njen izgled. O kako lep je čisti rod v svoji svetlobi, večen je njegov spominj. Ako je pričujoč, ga posnemajo, ako odsoten, po njem hrepenijo. To prvo je veljalo onim gledalcem, ki so se zgrozili v dno duše zavoljo njenega junaštvu in ji v smrt sledili ganjeni po njenem izgledu. To zadnje pa naj velja nam. Mi hrepenimo po njej. s tein da si želimo njene priprošnje v sličnih bojih. »Agnoza Jagnje! Kako čast je dala svetnica svojemu imenu. Nedolžno jagnje med volkovi — zmaga. Zmaga na več načinov: zmaga trinoge in podere njih nakane; zmaga bojazljive svoje somišljeniee in jim vzbudi v sreu srčnost, kakor je bila njena, zmaga vse. ki se boje trpenja. bolj nego izgube čednosti. To jagnje pa bo naš vodnik na polu čednosti, kažoč nam kaj se more. kaj se mora trpeti, kako se more. kako se mora bojevati, da se prejme krona za zmago v boju.
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374.
INi/.tlra\ tji-iia krajina hiv/na. Rojakov mojih brhh dom!
Anton .Mrdvrd
(I)alj»- in konir.)
To je spoznal cesar Kriderik IV., zato je v s t a no v i I 1. 14«» 1. škofijo ljubljansko. kateri je podelil vse župe svojega patronata v Kranjski. Koroški, jedno župo na Solnograškem. ter gorenjcgrajskeinii samostanu vtelešene župe štirske. \ -e druge župe po Kranjskem so ostale še vedno pod očaki oglejskimi, stanujoči m i v Vidmu od 1. I2.'»U. dokler ni papež Benedikt NIV. vstanovil dne 21). novembra 174U. v (Jorici posebnega \ i-karijata s škofovsko oblastjo za avstrijski del oglejske očakoviue. A že «». julija 17."»I. je
istega zatrl in nieslo njega vstatiovil dve samostojni nadškoliji. jedrn« v Vidmu. drugo v Cioriei. V I ožje in boljše vrejevanje s«. goriško nadškolijo takoj delili \ naddijakotiaie. Na Kranjskem je bil gorenski. siiški. novomeški, ribniški, kostanjeviški in bistriški: poleg naddijakoualov se dva dekanata \ metliški i i i vipav>ki pokrajini. Metliški dekanat j« spadal pod naddijakonal novomeški. N Ljubljani sami pa je bival že od nekedaj ailiidi-jakon. prej namestnik očaka, sedaj nadškofa goriškega.
Ce pomislimo da je ljubljanska v 1 a d i k o v i n a i m e i a m a I o ž u p po Kranjskem. mnogo po Koroškem iu Siajar-skem. v Kranj>ko pa je vladal večino duhov -11 i j kneznadškol' goriški, u vidam o. kako nenaravne >o bile meje slovenskih š koli j. Ce sa r .los i p II. je le odpravil.
Z dovoljenjem IMja M. je dal škofijam. zlasii ljubljanski, novo \ pravo. I'kazal je knez.školu ljubljanskemu. Karoiu grolu I |erber<ieinu. da je odstopil vse svoje dll ll«»VII ije na Ko|ošketu in Siajarskeni solnograškemu nadškolu ler«»-nitnu. nieiropolilu škofije lavaniiiiske in krške, njega pa je vrlo dobro odškodoval. ko je odvzel nadškoliji goriški w duhov nije na l>«-1 e n s k e 111 in nekaj na Notranjskem iu jih pi i-družil škofiji ljubljanski. C»'sarsko \ redbo je potrdil l'ij VI. s. marcija l. 17*7. s pismom Ju uiiiversa g'r«* g i s • lominie.ie e u r a" in oi. enem po\/dignil ljubljansko škofijo v nadškolijo. Mihael ba r o n U r i g i «1 o j e bil p r v i in z a d n j i knez nadškof ljubljanski od 17^.
do |SU7. To časi )•• odv/ei Ljubljani papež
l'ij VIL i. IS07. dne 21. avgusta in je škofijo združil neposredno / Uiuiom. ()stai<» je pri tem d«» 1. |s:»o.. ko jo j.' papež pridružil g«»-riški nadškofijski prov im-iji	in v hm
stalili je obetalo.
Cerkveni knezi >o >«• \ dojgi dobi od druge polovice II. veka menjavali svetni pa so Ibdi Krajini »»stali isii. Njeno zgodovino pod slav nim vodstvom ^vit-lili Ilabsburžauov od i. bol. do današnjih • Ini pa hočem polrpežljivemu bralen prinesti v kratkem. Za sedaj: „Z r»<»g«»m!"	r
I ran Lavrnuic Z.i;<»d ivikl laiv »s
Zrnje.
Srce /Marijino ogledalo čednosti. A\ -
-tri|"ki »- !•*♦•!»iin.-.iMl I. j»- • i«>1 »ii kakm- .i•
•	•••k \ <»ar kra-rio/. pr;.. o^jedali-e. Kinaili j»a ••pa/.: 111 \ \/-_;ojii. .j. da liosj | »riij«- 1«» «»i^lir-
•	iah-e \ •••!!:•» j»ii	ju i i a	p|a\ eesto '»i;iijj«* v i.j»m. \ strahu. da l»i s,, m- prevzel t. i m- MŠalM-n. \.-ii mu. naj njemu ;/i <H-j i.. < i. Li i •. t -arjev'ie -c nekaj easa »♦•mu brani. nap- »sje.i j»a — • • \ i i;; in mu je j/-r«»ei. Pa kak«» s,- zaeiidi vziiojiii-lj. ko vidi
•	11 • 1 •» «i le.iaia prekrasno Marijino podobo, i »I»/m pl ini-, /iian p.» -vnji veliki ljubezni •in Marije, ti.i. jni Moledoval — \«»j• * lastne p«»-
•	| • > i »* * \ «»'_:i»-daiu. »;•••_•" j •• •• 21»t M • s\oje lieln-ške maie|-»- Mariji-.
lVa\	i i a«t; ti ..i;ii-j \ to o^iedalo.
MI*—. . iijetr;, <• i• 1 ieja i*|ej Marijo.
• i kazinih.
Kine egipških deklic. Stari Ivjipeani imel; navado. njim lin-i am obešati na vrat \e|i/a-.. s šestini piMiniiaiiii. Na prvi po»iol»j je i»iia utaiea in r».I n|<»iiapi>: Tako -.uma,, ijiiLera \a drii-i je bila ^.»loi.iea / napi--'»m : ..*lak«» e i i1 * -1	tretji j.- Lil or«*| in
pi-sim« .. !ak«» li.tra " ! Na eetrti j»- bi." \ideti -t.»rkij.» / napisom : ..Tak<» livale/na-! Na p.-ti ei»iias»»\a in »p..daj seje bralo: ..Tak" r-u-
jeea- ! Na /adnji pa je Lil škrjaneek in napis: ..Tako pobožna" ! - Kaj ne. nenavaden kine. a pomenljiv !	t (}
Milijonar — snubec papeževe sestre. Ameriški milijonar liihard \Veber je poslal sve-temu oeetu 1'ijuN. iist, ki i/raž i v njem željo, da In s.- oženil > pape/evu s<siro. kateri je seilaj šestdeset iet. S\ . » »ee je spo|'oeil llO\ o-jorškeinii višjemu školu. da naj pove milijonarju. naj -i izliije tako misel iz -la\e. Dasi je dolier katoliean. vender njegova zahteva se^a preko meje doMojnoMi.	j;
Ljubljanska škofijska kronika.
IVeuiiiostn: gospod kne/oškol' ljubljanski -i ji- i »«i peljal 'J-!, no ve m >ra v Novome>to ; 21. no\. je |ii ei»i»lekel \ r« <iovau• «»I»l»-ko kar-
melieansko s Marijo Izabelo (ia-Mier: 2»k n<»\ .
se jr odpeljal \ Tomišeij.	j,- ||e«lejji» 27.
n»»v. vniestii prvi _: i /upnika in vpeijal dekliško Marijino družbo: ! deeeml»ra ie šel v llaasheru'. kjer ie pokopal kn«*/.a Milijona \\ indiseli-l Iriii/a. T. d> e. niLra je po>vetii 17 portatilov. s. dee. j.- pridigal v stoiniei. imel si»»\es||o š\eto tliasn in podeli i pape/e\ l»la-hosImv. popoiudtie si• j,- u*ieje/ii akademije, ki s., j,, |,rire»lili \ irauei>kan>kem siiih»1;iiiii tla ea s| | >reZlliade/||j : P. deeemLla je lliaše-vai pri karmeiieaiikali na Seiu: nedeljo s\. Nikolaja. II. dee.. j«- imel slovesno s\-. mašo \ >to|niei. ZVeeer se je \ i ieježi i s|o\es||osti \ leikoile|skein domu: 14. decembra je po-easj;| lio^osjovee s s\ i.jni o Lis k oni. ko so priredili slavnost v ea-t I li e/madezni: 17. iu IS. dee. je Lila vizitaeija \ nršuliiiskem samostanu v Ljubljani: 21. dee. je posVetjj \ m.išnika IVaneiskana I »r. Krizo^-ona Tislerja. sitbdiakonai pa je podeiil »istereijanoina blatit Slef. Uevei in br. l»ol»ertt| Selili. <» bo. /ieli je imel \ S111111 i e! s|o\ esjjo poll|oe||ieo iu "ii d esi a 111 dopoldne s|i»vesiio s\. mašo.
i/tuja \vk Jictfk n.j uli I»..li u: velja pušji /i vse trli- •'» kmn /:.\ pot t. t;i krmu-. /..i Četrt leti) 1 krono in.i; Awini -.etj.i /.., w lei«» 7 kiou. .\m,riki» '.» kron. \k»» i»i i»il p^lek praznik, izide .h.inica* dan poprej i - 11..:. i \. i: • • pihani./n, >i.ki!k< po In \m.uje\ \ l.ovm Hla/.nik-ovi trjjovini na Starem trs^u in v Ivane
P11 Ii! e r j i \ v :ai>akarni n.i	;n tr^ti
«4 ii;i.\.irni Medmk. l.isttnk iii/atagatelj T<»i:;o /npan
Tisk bragoiin Hribar-j a v Ljubljan