$
5
"TT etošnji prvi maj pada v leto, ko praznujemo dvajsetletnico osvoboditve in zmage .socialistične revolucije. Letos bo minilo 1 ^ tudi petnajst let, odkar smo sprejeli zakon o delavskem upravljanju. Čeprav za zgodovino naroda kratko obdobje, se je v tem času vendarle zgodilo mnogo pomembnega za razvoj socializma tako v svetu, kot pri nas doma.
Ce pogledamo prehojeno pot, se lahko pohvalimo z mnogimi uspehi na področju razvoja materialne baze naše družbe, kot tudi v razvijanju družbenih odnosov.
Poglejmo samo nekaj podatkov, ki pričajo o hitri rasti osebnega in družbenega standarda in naglem menjanju socialne strukture prebivalstva, kar vse je tesno povezano s stopnjo, ki smo jo dosegli v razvoju proizvajalnih sil. Tako je neposredni materialni standard zaposlenih izredno porasel, saj se je povečal v letih 1947 do 1964 kar 3,2-krat. A tudi za skupne potrebe delovni ljudje odmerjajo čedalje več sredstev. Tako se je povečala udeležba vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva ter socialnega zavarovanja v narodnem dohodku v razdobju od leta 1956 do 1964 od 8,8 % na 13,9 %>.
Hvalisali bi se, če bi trdili, da je doslej šlo vse gladko, in ne bi bilo prav, če bi trdili in obljubljali, da ne bo težav tudi v bodoče. Računati moramo s protislovji, ki jih porajajo objektivne ekonomske razmere in ki pogojujejo različne poglede na pota in sredstva našega razvoja.
Vedno smo mislili, da je možno doseči največje uspehe samo tedaj, če bomo spodbudili
OB PRVEM MAJU
najširšo iniciativo proizvajalcev, okrepili njihov vpliv in jim omogočili neposredno reševanje tako svojih kot družbenih problemov.
Potegovali smo se vedno za gospodarski sistem, ki naj bi postavil proizvajalca v tak objektiven položaj, da se bo lahko obnašal kot tržni proizvajalec, da bo izkoriščal in obvladoval ekonomske zakonitosti blagovno tržnega gospodarstva. Vse to v svojem interesu in v interesu družbe, za svoj in hitrejši družbeni, materialni in kulturni napredek.
Bili smo vedno za tako gospodarsko politiko, ki naj zagotavlja skladnejše in stabilnejše gibanje gospodarstva, zavedajoč se, da se le v takih pogojih gospodarskih gibanj zmanjšuje potreba po intervenciji države in da je omogočeno hitrejše utrjevanje samoupravljanja.
Zavzemamo se za povečanje produktivnosti z intenzivnim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, za večizmensko delo — za boljšo kvaliteto in asortiment proizvodov — za racionalno izkoriščanje surovin in pocenitev proizvodov — za moderno 'organizacijo dela — za specializacijo, za kooperacijo — za avtomatizirano velikoserijsko proizvodnjo, skratka za vse tisto, kar nam lahko hitro zagotovi velike .materialne rezultate in usposobi naše proizvodne sile za večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Takemu konceptu se mora podrediti tudi investicijska politika v pogledu dinamike in strukture investicij-. skih vlaganj.
Vse te težnje so vedno bolj povezane z zahtevo po bolj šolanih kadrih, po širšem razvijanju znanstveno raziskovalnega dela in njegovem povezovanju s prakso. Zato je izredno važno, da na tem področju do kraja razvijemo samoupravljanje, da najdemo najbolj odgovarjajoče načine financiranja učnega in znanstveno raziskovalnega dela in delovnih ljudi, ki delajo na negospodarskem področju.
Smo za to, da se v vsaki delovni organizaciji nenehno izpopolnjuje sistem nagrajevanja po delu in se razširi na vse kategorije zaposlenih, tako da bodo vsi delovni ljudje v nekem smislu v enakem položaju. Da bodo osebni dohodki čimbolj odvisni od produktivnosti in kvalitete dela ter rezultatov gospodarjenja.
Smo za to, da se ustvarijo materialni pogoji za hitrejšo rast osebnega in družbenega standarda. Pri tem moramo več napraviti za izgradnjo šol, da bi lahko prešli na enoizmenski pouk in celodnevno bivanje otrok v šoli. Na tako izgrajeno mrežo šol bi mogli'nasloniti tudi druge otroško varstvene ustanove.
S statuti in pravilniki delovnih organizacij smo pravno opredelili obstoječe družbeno proizvodne odnose, ki jim v širši družbeni skupnosti daje osnovo ustave. Zavedamo se, da je spremljanje nastajajočih odnosov stalno delo, ki se mora odražati v izpopolnjevanju statutov in pravilnikov. Prav tako važno pa je, da se borimo za dosledno spoštovanje proklamiranih odnosov tudi v praksi in da se upremo vsem birokratskim poskusom kratenja demokratičnih pravic in anarhično individualističnemu izkoriščanju pravic.	FRANC POPIT

Delovni pozdrav prvemu maju!
Republiški svet sindikatov, republiški odbori in Delavska enotnost
0 IH I

I
EN DAN V TOVARNI KOS IN SRPOV
■
LOVRENŠKI KOVAČI
»Dobro jutro«, pravi dekletce, se za hip ustavi in rhe zvedavo pogleda. K sebi stiska šolsko torbo, z drugo roko pa očetov dežnik in pod njegovo streho je videti še manjša, kot je v resnici.
Vso noč je snežilo, zjutraj pa se je sndgu pridružil še dež in zdaj družno močita njive in travnike, hiše in ljudi, ki hodijo po razriti lovrenški »magistrali«; nekateri v trg, da bi kaj kupili, se oglasili v krajevnem uradu, šli v šolo; drugi pa se že vračajo domov.
»Greš v šolo?« vprašam.
Punčka, ki je medtem nadaljevala svojo pot, se obrne in pokima.
Človeku, ki dolgo živi v mestu, se zdi nekam čudno, da ga ljudje, s katerimi se srečuje na cestah tujega kraja, pozdravljajo. Pa tudi dokaj prijetno; kot da bi prišel med stare znance, ki s tistim: »Dobro jutro«, res žele, da bi se med njimi dobro počutil.
»Kje pa je pri vas kovačija? Rekli so mi, da je tukaj nekje«
Dekleta to vprašanje očitno začudi. Za hip počaka in zdi se mi, kot da bi hotela reči: »Kako to, da ne veš, kje delajo kovači,« potlej pa pove: »Tamle, v dolini« in pokaže nekam pod hrib. »Naš ate delajo tam.« In to pove tako, kot da na vsem svetu sploh ne bi bilo ateja, ki bi .bil tako zelo pomemben, kot je njen. In gre v šolo, jaz pa v lovrenško tovarno kos in srpov.
Preteklost in sedanjost
Tovarna, starikava, umazano siva in betežna, ki so jo navzven v sto in več letih načele številne ujme, navznoter pa jo zgrizel kov nekaj generacij kovačev, se stiska k Radoljni, rečici, ob kateri je nastala in ki z njeno pomočjo živi še zdaj. Njen tok je zanjo kot srce in krvni obtok. Daje ji pretežni del energije, kar je potrebuje in brez nje je ne bi bilo.
Kolikor bolj se bližam dolini Radolj-ne, toliko glasnejša je melodija dela v kovačiji.
V Ljubljani so mi rekli:
»Naredili so jo kdove kdaj. Pred sto in več leti. Je nadaljevanje železarskih tradicij v tej dolini — včasih so tamkaj kopali železo in nekako sredi devetnajstega stoletja so zaprli in ukinili plavž. Kovačija pa je ostala in se razvijala po potrebah takratnega, zdaj pa našega gospodarstva. In vendar danes njen kolektiv kljub tolikšni starosti tovarne, v kateri dela, izvaža skoraj dve tretjini svojih izdelkov in je v minulih treh letih več kot za dvakrat povečal svoj bruto dohodek, čeprav je v tovarni zaposlenih komaj polovico več ljudi kot pred tremi leti.«
Hrup kladiv, ki na nakovalih oblikujejo kose, srpe in še drugo kmetijsko orodje, je vse glasnejši.
Delo
Nekoč je v delavnico, kjer sem delal, zahajal star čevljar; obhodil je precej sveta in ob večerih, ko smo se dogovarjali, da bomo »potegnili« vso noč, nam je kdaj pa kdaj pripovedoval:
»Le delajte, fantje. Če bi meni nekdo zdaj ponudil, ne vem koliko denarja, pa bi zahteval, naj se zato odrečem tistemu, kar sem občutil, ko sem delal, vsemu tistemu veselju ob svojem proizvodu in tudi korajži, da bi storil šc več in boljše, bi mu dejal: »Kaj naj počnem s tvojim denarjem, če pa bi mi z njim vzel edino, kar je v meni resnično mojega«
Hodim po obratih Tovarne kos in srpov in se pogovarjam s kovači in ko poslušam njihovo pripoved, se mi zdi, kot da bi vnovič slišal svojega starega prijatelja.	•
»Začniva pri začetku,« pravi delovodja Miha Šmid, ki dela v tej kovačiji že 28 let. (In prej je 35 let delal v njej njegov oče.) Odpre vrata prvega obrata, v katerem delajo kose, in pokaže rezilo, s pomočjo katerega režejo jeklene šipke. »Tu se začne.« Se nekaj mi pove, vendar njegovih besed, v ropotu kovaških kladiv, ne morem razumeti. Zato kričim: »Kako se sploh sporazumevale v takšnem trušču?« Delovodja se zasmeje in pravi: »Navadili smo se. Sploh pa se v procesu proizvodnje nimamo kaj sporazumevati. Vsak ve za svoje delo. Smo pa zavoljo tega ropota že vsi naglušni.«
Hodim po obratih ves dopoldan in redkokje naletim na kovača, s katerim se je moč pogovarjati tako. kot bi želel, kajti organizacija dela je tako urejena, da skoraj nihče ne more postati, ne da bi škodoval drugemu, ki dela pri prejšnji ali kasnejši fazi proizvodnje; lahko pa se tudi zgodi, da bi se jeklo v pečeh zaradi tega preveč segrelo. Nekaj besed pa si le rečemo in s pomočjo delovodje Šmida jih zapisujem:
Pri rezilu dela Tončka Pisnik. Reže jeklene šipke in pravi, da jih mora narezati 1950 komadov na dan, če hoče izpolniti normo, ni pa se še dogodilo, da bi jih narezala v^č kot dva tisoč. Je mlado dekle in vprašam jo, kako si predstavlja svoje delo v prihodnje, kakšno perspektivo ima.
Takšno, pravi delovodja, kakršno si bo ustvarila. Ce bo na tem delovnem mestu pokazala, da kaj velja, bo lahko začela delati na drugem, bolj zahtevno delo.
Dela peči, ki se komaj še držijo skupaj. V njih žarijo jeklene šipke, ki jih bodo kovači predelali v kose. In gledam kladiva.
Pri zračnem kladivu dela Vlado Brglez, nakovalec.
Šmid pravi: »V vseh povojnih letih smo kupili komaj tri zračna kladiva.« Na Vladovem delovnem mestu se nekdo priučuje — nejgovega imena zavoljo ropota kladiv ne razumem. Dodavač, mlad fant, pa skače od peči do kladiva — z razbeljenim železom v kleščah — in nazaj. Na drugi strani hale dela nakovalec pri repaču, starem lesenem kladivu z jekleno utežjo na koncu, ki ga »poganja« voda.
»Pa so repači,« mi pravi, »skoraj toliko vredni kot električna ali zračna kladiva.«
Iz peči bruha plamen in iskre padajo na tla in ugašajo v prahu, ki se je nabiral sto in še več let; skozi streho curlja dež; nekdo odpre vrata, veter se nam zareže v kosti, hkrati pa nas na drugi strani telesa ogreva ogenj iz peči.
Potem oblikujejo »pete« kos. Anton Juterman dela to reč, na električnem kladivu, ki so ga naredili še v avstro-ogrskih dneh. In režejo konice kos.
Potlej pa širijo.
Že prej so pripovedovali, da je širjenje njihovo najbolj zahtevno delo in da človek, ki dela na takšnem delovnem mestu, dobi tudi največje osebne dohodke. »Širilci so cvet naše proizvodnje« mi je dejal sekretar podjetja. Delovodja Šmid pa pravi: »Včasih so delali na treh delovnih mestih samo Avstrijci in Nemci. Dobivali so tudi po tri tisoč dinarjev na mesec, Slovenci pa smo bili njihovi dodavači, največ nakovalci in redek med nami je zaslužil več kot petsto dinarjev. Sirilci so bili gospodje med kovači. Po vojni so odšli. Takrat je prišel k nam Feliks Mavrič, naš zdajšnji delovodja, in nas je naučil širjenja. Že nekaj let lahko naši širilci tekmujejo s komerkoli na svetu.«
Delovodja Maks Arčnik pa še pristavi: »Sol za širilce ni. Izučiti se morajo kar na delovnem mestu. Učna doba traja najmanj šest let,«
Dodavač prinaša iz peči nedodelane kose, jih zmoči, udarja z njimi po nekakšni pločevinasti kozi in jih polaga k repaču, kjer dela Adolf Bedenik, širilec. Rad bi’ ga kaj vprašal, pa si ne upam, ker bi s tem zaustavil celotni potek kovanja. Sploh se ne ozre, ne more se; če bi se z mano pogovarjal, bi se mu jeklo shladilo in ne bi ga mogel razširiti v koso.
Potem se z delovodjem Šmidom prebijeva po blatni stezi v drugi obrat, kjer dvigujejo robove kos, oblikujejo konice, jih obrezujejo; gledam delovni postopek, ki mu rečejo drobno nakovanje.
Delavke, ki imajo na rokah nekakšne usnjene rokave, jih prenašajo od kladiva do kladiva. Mlad delavec jih vozi v samokolnici, iz obrata v obrat pa jih vozijo s konjem.
Karl Jeseničnik brusi »pete« in konice in če jih zbrusi 114 na uro, dobi zdaj 156 dinarjev; toliko pa jih tudi naredi, največ 15 več. Jože Grušovnik brusi robove. Njegova norma je odvisna od dolžine kos. Ce jo doseče, dobi 151 dinarjev na uro.
»Zdaj je bolje,« pravita, »ker smo si nekoliko popravili osebne dohodke. V minulem letu v vsej tovarni za nekako trideset odstotkov. Človek zdaj vsaj ve, za kaj dela.«
Potem kose kalijo in spet brusijo, jih ponovno drobno nakujejo, klepljejo, polirajo s kremenčevim peskom, pa še s smirkom, traširajo, ravnajo in kaj vem, kaj še vse počnejo z njimi, dokler jih ne dobi v roke Ivan Bedenik, končni kontrolor, ki je preživel v tej tovarni že triintrideset let.
Odnosi
Vprašam ga:
»Če bi kdo želel, da bi povedali, kakšna je razlika med vašim nekdanjim in zdajšnjim življenjem, med delom v lovrenški kovačiji nekoč in sedaj, kaj bi rekli?«
Zamisli se, pa pravi:
»Tovarna se ni kdove kaj spremenila, pa vendar naredimo zdaj kakih tisoč šeststo kos na dan. Včasih smo jih naredili komaj dvesto. Pa jih ne naredimo zdaj toliko samo zato, ker smo si kupili tri zračna kladiva, ampak tudi zato, ker vsak izmed nas več naredi. Koliko smo se ukvarjali z organizacijo proizvodnje, razmišljali, kako bi v tej gneči v halah postavili kladiva, da bi si polizdelke kar najhitreje dodajali med seboj. Pa tudi delovno vzdušje je drugačno; človek raje pride na delo, če ni nikogar, ki bi te priganjal; delaš kot pač največ moreš narediti. Priganja te delo samo. In dejstvo. da boš dobil toliko, kolikor boš naredil. Sploh pa je življenje drugačno, kot je bilo. Včasih si bolj mislil na danes, zdaj pa tudi na tisto, kar bo jutri. Skoraj ni kovaške družine, ki ne bi imela radijskega aparata, pa hladilnika, zdaj pa množično kupujemo televizorje. Vsak izmed nas ima sedaj svoj kruh pa tudi svoj cilj.«
Medtem ko pripoveduje, ogleduje kose, če so dobro nabrušene, obrezane in sploh tako oblikovane, kot je potrebno, jih krivi, da bi ugotovil, če so pravilno kaljene, in reče:
»Kdo ve, kje bodo kosili z njimi? S tole, verjetno, na Bolgarskem. Veliko jih izvažamo«
Uspehi
V upravi so mi dali naslednje podatke:
Leta 1951 so ustvarili za 37 milijonov dinarjev skupnega dohodka, izvozili pa so komaj 7 odstotkov svoje proizvodnje. Leta 1962 so ustvarili skupno 244 milijonov dinarjev skupnega dohodka, izvozili pa so že 54 odstotkov proizvodnje,
medtem ko so lani ustvarili 555 milijonov dinarjev skupnega dohodka, izvozili pa 61 odstotkov vse svoje proizvodnje.
Leta 1951 je delalo v lovrenški Tovarni kos in srpov kakih sto ljudi, lani pa 22,7.
Lani so v tej tovarni, v delovnih razmerah, ki jih dandanes pri' nas težko najdeš, naredili toliko kos, srpov, mačet, pleskarskih žlic in še drugih izdelkov, da so lahko izvozili za 300.000 dolarjev.
»Način dela se ni kdove kaj spremenil. Spremenili pa so se odnosi« pravi Vinko Juhart, delovodja v srparni. »Jaz sem krivil srpe sedem let, Ivan Sušeč jih zdaj krivi komaj dva meseca in če bo tako delaven, kot je zdaj, bo kmalu delal na zahtevnejšem delovnem mestu. Mlad človek naj napreduje. Saj smo tudi predvsem za mladino gradili novo halo.«
Perspektive
In mi razkazujejo novo kovačijo, v katero se bodo preselili še letos, stare hale pa preuredili za proizvodnjo nekaterih novih izdelkov. V novih delovnih prostorih bodo ogrevali peči z mazutom, uredili delo po sistemu tekočega traku, tako bo urejen tudi notranji transport in mnogi delavci, ki zdaj prenašajo in prevažajo polizdelke od kladiva do kladiva, bodo lahko postali kovači. Gradijo tudi sanitarne naprave in garderobe. Človek bo potlej lahko nekje v miru pojedel svojo malico, uredili pa si bodo tudi svojo kuhinjo za topli obrok.
Fanta Bogovič, sekretar tovarne, pripoveduje:
»Zadnja leta smo delali predvsem za novo halo. Vanjo smo vložili 177 milijonov, od tega je naših 129 milijonov. Lani smo naredili toliko, da bi si lahko razdelili več, pa smo dva meSečna prejemka v celoti namenili za novo kovačijo.«
Potem govorim s kovači, ki ob enih odhajajo z dela — delovni čas se začne že ob petih — in s tistimi, ki pravkar prihajajo v tovarno, in za vse je nova hala nekaj izredno velikega in mnogo obetajočega.
»Tam bomo šele zadihali. Ni res, da bi zato, ker tam ne bo repačev, ki jih poganja voda in njena energija ne stane . veliko, kaj povečali materialne stroške Več bomo plačali za elektriko, veliko manjši pa bodo stroški, ki jih zdaj terja notranji transport.«
»In tam šele, pravim, v novi hali,« pripomne tovariš Cotič, predsednik delavskega sveta, »bomo lahko izmene uredili tako, da bi se večkrat sestajali in se vsi skupaj ali pa tudi v delovnih skupinah dogovarjali o našem gospodarjenju.
Takrat bo lahko sleherni lovrenški kovač ob pogledu na svojo tovarno ponosen dejal:
Vidiš, tole je naša kovačija!«
Spet hodim po razriti lovrenški »magistrali« in dež mi sili za obleko, poslušam melodijo dela v kovačiji in mislim na kovače, ki zdajle ob repačih, električnih in pnevmatičnih kladivih kujejo kose, srpe in drugo kmetijsko orodje. Ljudje, ki jih srečujem, me pozdravljajo in vsak »dober dan« se mi zdi kot izrečena želja, da bi se med njimi dobro počutil.
In res sem se.
JANEZ VOLJČ
V ZAMENO ZA PRVOMAJSKO NAPITNICO
— Kaj ste pravzaprav mislili s temle, da si bomo morali naliti čistega vina?
Ne spominjam se več natanko, koliko časa je preteklo odtlej, ko sva se s predsednikom tezenskih sindikatov prepustila udobju mehko tapeciranih foteljev in ko so nama, ja, kje sploh drugače store kot: »Ste za kavico?«
Vsaj zase vem, da na tolikanj ljubeznivo vprašanje doslej še nisem odgovoril drugače, kot s: »Prosim.« Odtlej pa dosega trenutka, ko sem zagrabil iztočnico o čistem vinu, je moralo odteči v preteklost že kar lepo število minut. Moralo, kajti od kave je ostala v najinih skodelicah le še gosta sesedlina.
Pravzaprav ne bi bil rad takle 'predsednik občinskega sindikalnega sveta. 2e tako imajš sto in sto opravil, kljuko na vratih si pa kar naprej podajajo. In na vsem lepem, kot da te je še posebej počastil, ti pade na vrata: »Veste, sem novinar. Hotel bi imeti intervju. O gospodarjenju, o samoupravljanju, o nagrajevanju, o delu občinskega sindikalnega
A kaj se hoče, ko pa tako je! Tako Ijk zdaj klepetava. On — Bruno Rav-jL JL nikar, prej analitik v mariborski Svili in zdaj predsednik tezen-skilt sindikatov — in jaz, tisti, ki je že na pragu zdeklamiral svoje želje.
— Mislim, da smo se vsi skupaj malce ušteli. Ušteli v tem, ker smo sami sebe prepričevali, da so sedanje gospodarske težave samo trenutne, nekaj, kar se je porodilo v januarju, o čemer pa v aprilu ne bo več niti sledu. V resnici pa so te težave samo posledica nas samih, kakor bi rekel, nečesa, kar je že dolgo v nas in kar je slej ko prej moralo izbruhniti na površje.
— Torej v tem čistega vina?
— Prav v tem. V delovnih kolektivih še vedno mislijo, da gre za težave, ki so posledica premalo izdelanega gospodarskega sistema in še vedno administrativnega in birokratskega odločanja od tam zgoraj. Seveda s tem še nočem trditi, da tudi v tem niso kolesnice, ki so nas privedle v to zagato. Res pa je, da smo si vse druge kolesnice vrezali sami, z gospodarjenjem, pravzaprav z našimi koncepti gospodarjenja v delovnih organizacijah. Zato se bomo tudi morali slej ko prej v slehernem delovnem kolektivu dokopati do spoznanja, da nas nobena sistemska rešitev ne more spraviti iz vode, če ne bomo sami splavali.
— Po svoje precej grenko spoznanje. Takole, z vašimi besedami, bi se moralo reči, čisto, a kislo vino. Vendar, kdo bo imel, dovolj poguma, da ga bo nalil?
— Nekdo ga bo moral. Sam zase mislim, da je to predvsem dolžnost sindikatov. Sindikatov pa zato, ker so se vedno borih za delavčevo dobro. Boriti se za dobro, pa včasi pomeni tudi to, da pogledaš resnici v oči. Se posebej, I?er ta resnica, potem ko jo vsi spoznamo in tudi priznamo za resnico, lahko nakaže pot v to dobro.
— Če vas v temle prav razumem, gledate precej kritične na to našo gospodarsko zadrego.
— Kritično, samo da mi pri vsem vendarle lahko rečete optimist. Poslušajte, tole našo produktivnost dela moramo spraviti na nekolikanj višjo raven. Pa saj nam slednjič tudi ničesar drugega ne preostane, če se hočemo naprej razvijati, kar pa si seveda vsi želimo.
— Naj razumem te vaše misli kot nekak zagovor intenzifikacije gospodarjenja? Pa se vam ne zdi, da si morda le ne obetamo preveč od tega in da je beseda sama že tako moderna, da skorajda diši po paroli?
—Oboje je res. Samo mislim, da smo spet sami krivi, če postaja parola. Zato, ker večinoma gledamo na intenzivno gospodarjenje samo z enega zornega kota in ne z vseh drugih, ki pa prav tako zagotavljajo porast produktivnosti dela. Tako po navadi mislimo, da smo si intenzivno gospodarjenje zagotovili že samo s prehodom na večizmensko delo. To pa seveda ni res, večizmensko delo je lahko samo eden izmed ukrepov, nikakor pa ne edini. In slednjič, za intenzivno gospodarjenje je treba najprej ustvariti pogoje. To pa je najtesneje povezano z razvojem delitvenih sistemov, z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po delu, s Poglabljanjem samouprave neposrednih Proizvajalcev in ne nazadnje tudi z vlaganjem v družbeni standard delavcev.
— Je to spoznanje posledica kakih izkušenj?
amo pokima. Nato pa Bruno Rav-nikar začne pripovedovati o tem. kako so tezenski sindikati že v minulem letu sprožili v sindikalnih podružnicah in samoupravnih organih živahno razpravo o preusmeritvi v intenzivno gospodarjenje. Pravi, da sp tedaj videli intenzivnost predvsem v uvedbi tretje izmene. Uvedli so jo v Svili, v 'feksti, TAM je prav tako zelo izpopolnil tretjo izmeno.
Pri tem pa zamrmra nekaj, kar sc mi zdi, kot da je bil to račun brez krčmarja.
— Nismo pravuno ocenili ne zaloo z reprodukcijskim materialom ne tržišča. Zato ni čudno, da zdaj spet prehajamo v nekaterih delovnih organizacijah nazaj na dve izmeni. Samo, da to ni bil edini napačni račun. Posledica takega koncepta je bila tudi politika zaposlovanja. Kar za 8,5 odstotka
sveta.«
smo v minulem letu povečali v naši občini število zaposlenih, čeprav je občinski program predvideval le 4,5 % povečanje. Zadeva pa s tem še ni končana. Da smo na primer v industriji dosegli povečanje števila zaposlenih za 819 delavcev, je prav ta industrija morala zaposliti 2886 delaVcev. Si lahko predstavljate, s kolikšnimi stroški je povezana taka fluktuacija?
Ne, pošteno priznam, da ne. Ravnikar pa, kot da bi že vedel za moj odgovor, nadaljuje.
—Saj si tudi kadrovske službe v delovnih organizacijah ne. Nihče ne spremlja fluktuacije drugače, kot da premetava številke, koliko jih je prišlo ih koliko odšlo iz podjetja. Da pa bi kdo analiziral vzroke za tolikšno fluktua-cijo, da bi kdo tudi kaj ukrepal, vse to so menda prevelike zahteve.
— Kaj pa letošnje zaposlovanje?
— Lahko rečemo, gre na bolje. Najprej je občinskemu* sindikalnemu svetu uspelo ovreči predlog občinskega plana, naj bi se povečalo število zaposlenih v občini za 3,7 %, tajco da smo slednjič sprejeli le 1,8 %' plansko povečanje. V delovnih orgartizacijah pa se je prav tako ustalilo število zaposlenih, prizadevajo si ga z naravno selekcijo celo nekoliko zmanjšati. Samo s tem še ni rečeno, da smo že plačali vso ceno za naše dosedanje brezglavo zaposlovanje!
|j^ rska po precej zajetni mapi. Ko najde, kar je iskal, mi začne raz-JL#lagati: 27% nekvalificiranih delavcev, 21 % priučenih, 30 % kvalificiranih, 5 % visoko kvalificiranih, samo z osemletko 8 %, s srednjo šolo 7 %, z višjo 1 % in z visoko prav tako 1 % zaposlenih. Pravi pa, da so se ta razmerja ob lanskem zaposlovanju še porušila. In moram mu pritrditi, ko pravi, da je to precej šibka osnova, na kateri bi naj gradili intenzifikacijo gospodarjenja in višjo produktivnost dela. In bržčas je precej resnice v tem, ko pravi, da v delovnih organizacijah sploh ne vedo, kakšen kader potrebujejo v proizvodnem procesu in za svojo stopnjo organizacijo dela.
— Ker ste že omenili organizacijo dela, na splošno prevladuje prepričanje, da so pr#v v organizaciji proizvodnih in poslovnih procesov še tako rekoč neizčrpne notranje rezerve?
— Težko bi vam v odgovor prodal svoje misli. Posveti s proizvajalci,, ki jih je pred nedavnim pripravil naš sindikat v podjetjih TAM, Metalna, Elek-
trokovina, Teksta, Svila pa to nedvomno potrjujejo. Delavci so bili tokrat neverjetno ostri. Navsezadnje nič čudnega, saj slednjič vsak zastoj in sleherno napako v organizaciji dela občutijo na svojih osebnih dohodkih, pogosto pa se tudi primeri, da morajo ob koncu meseca povečevati svojo fizično intenzivnost dela samo zato, ker so prvih štirinajst dni morali postajati, ne da bi sami vedeli zakaj.
— Potemtakem delavci pritiskajo?
— Pritiskajo, samo da si strokovnjaki in organizatorji proizvodnje ta pritisk po svoje razlagajo. Vsako kritično pripombo jemljejo predvsem kot napad nase in na njihovo avtoriteto in ne kot opozorilo za slabosti v organizaciji proizvodnih in poslovnih procesov.
Il^ripoveduje, da so ta posvetovanja v delovnih kolektivih razkrila šte-JL Vilne slabosti. Zlasti v službah škripa, v nabavi, prodaji, v notranjem transportu, pripravi orodij in materiala. Ravnikar zatrjuje, da so na področju stroškov v delovnih organizacijah še vedno v letu 1949. Stroškovna in obratna knjigovodstva delajo bolj za finančno knjigovodstvo kot pa za proizvajalce v delovnih enotah. Pa kako naj potem proizvajalci ukrepajo za boljše gospodarjenje s sredstvi, če sploh ne vedo, s kakšnimi stroški proizvajajo in poslujejo, pravi Ravnikar. Organizacijo poslovanja in proizvodnje smo vse premalo povezali s sistemom delitve po deju in samoupravljanja proizvajalcev v delovnih enotah.
Cvetke, ja, kar prav ima, ko jim pravi cvetke. Pripoveduje, kako so v TAM ustavili montažo, češ da nimajo enega izmed delov. In šele ko jim je naročnik povedal, da imajo ta del v svojem skladišču, so nadaljevali z delom. Drugič spet so za devize kupljeno pločevino porabili za delo, kjer je bilo dovolj dobre domače surovine.
— Pa ne samo v TAM, tudi v Metalni, Elektrokovini in vseh drugih organizacijah rasejo take cvetke. Delavcem jSi ni več možno prikriti. Ne mislite, da idealiziram, če trdim, da je prav med delavci največ razpoloženja za prehod na intenzivno gospodarjenje. Ne le razpoloženje, tudi zahtevajo to. Zato se tudi zaostrujejo odnosi med tako imenovanimi proizvajalci in režijci. V Metalni se na primer delavci, ko so slišali, da je razmerje med proizvajalci in režijci 51 proti 49 odločno zahtevali, da je treba narediti čistko po pisarnah. Tako tudi v Elektrokovini, Svili in drugod.
— Menda nočete reči, da je proizvodnja obremenjena kar s 50 % režije?
— To ne, saj se v režiji skriva ves vodstveni kader v proizvodnji. Toda spričo slabe organizacije dela, spričo števila ljudi po pisarnah in razmeroma skromnih rezultatov služb, so za delavce vsi samo režijci, režijci, za katere morajo vsak mesec odriniti toliko in. toliko ustvarjenega dohodka. Zato so prav na zadnjih posvetih delavci ^tako odločno zahtevali, da je treba opraviti temeljito analizo del in obremenitev na teh, tako imenovanih režijskih delovnih mestih ter da morajo nazaj v proizvodnjo vsi, ki so se v zadnjih dveh letih pririnili v pisarne. Ko so v Metalni na primer sprejeli ta sklep, je nekdo dejal, da smo s temi premiki naredili iz dobrih delavcev slabe uslužbence. Res-
nica, ki ji v marsikaterem primeru ni moč oporekati. Tako se spričo gospodarskih težav porajajo v delovnih organizacijah številna nasprotja in konflikti, ki so jih prej prikrivale iz kvarthla v kvartal višje cene.
— Ne vem sicer, kako sodite v vašem sindikatu, vendar izkušnje iz drugih občin in drugih delovnih organizacij pričajo, da je treba iskati globlje vzroke za ta porajajoča se protislovja prav v nerazvitih delitvenih sistemih.
— Brez dvoma. Ne bi sicer mogel trditi, da delovne enote sploh ne gospodarijo z ustvarjenim dohodkom, pravzaprav z delom ustvarjenega dohodka. Večino skladov so v delovnih organizacijah le obdržali v pristojnosti centralnih organov. Tudi dohodek služb večinoma ne oblikujejo na osnovi konkretnih delovnih nalog in rezultatov dela. Vprašanje zase pa je seveda tudi učinkovitost tega samoupravljanja neposrednih proizvajalcev, če v večini delovnih organizacij ugotavljajo, da delovne enote sploh nimajo pregleda nad proizvodnimi stroški.
— Vendar, vse to smo govorili že pred leti.
— Govorili že, govorili. Storili pa' bolj malo. Pa se ne premakne in ne premakne. In se tudi ne bo, dokler ne bodo strokovne službe v delovnih or-j ganizacijah odmrznile teh sistemov ih' dokler ne bodo tudi samoupravni organi postali odločnejši.
— Lahko nekoliko bolj opredelite to svojo kritiko?
— Zaman pričakujemo, da bodo de.1 lavci sami ali pa sindikat pripravili1 pravilnike o delitvi dohodka. Navsezad-j nje to tudi ni njihova naloga. To bi! morale opraviti strokovne službe, stro-’ kovnjaki v teh službah. Pri tem pa je' tako, da se strokovnjaki izgovarjajo na’ samoupravne organe podjetja, ker ne1 izoblikujejo načel delitve, samouprav-j ni organi pa spet na službe, ker jim' ne pripravijo predlogov. Pa smo v za-' čaranem krogu. V začaranem zato, ker; tako službam kot centralnim organom prija imeti popolno kontrolo nad dogajanji v podjetju. Bi soglašali, če temu rečem oportunizem?
komignem. Zato kar sam nadalju-je. Pa vendar oportunizem. Že ta»
^__> ko, pridejo pred centralne organe
bolj ali manj »pečeni« predlogi iz kolegijev in služb, tako da se vse izrodi v bolj ali manj formalno dviganje rok. Rezen tega pa je tudi sestav osrednjih organov upravljanja čedalje bolj usluž-benski, pripoveduje Ravnikar.
— Ne bi sicer hotel pretiravati alt posploševati, a vendar. Prav pri uslužbencih pogofto opažamo, da se neradi odločajo za samosvoje stališče, še posebej, če je to stališče v opreki z »uradnim« mnenjem.
— Že prej ste govorili o tem, da je zlasti med proizvajalci v neposredni proizvod ji težnja po prehodu na intenzivno gospodarjenje. Se vam zdita ta in slednji pojav v medsebojni vzročni zvezi?
— Vsekakor. Delavec hoče več delati in imeti bolje organizirano delo, ker mu to zagotavlja višji osebni dohodek. Njegova samostojnost in odločnost pa sta pogojeni predvsem v sistemu nagrajevanja, kajti ni se mu treba tresti ne za stolček ne za osebne dohodke. Drugače pri uslužbencih, in drugem režijskem kadru. Intenzifikacija zanje pomeni samo dodatno obremenitev, ki spričo neizoblikovanih meril dela ni materialno stimulirana. Razen tega pa mu tudi vsa ta povezanost in odgovornost navzgor preti omajati položaj na delovnem rriestu in s tem tudi osebne dohodke. Zato se raje previdno umaknejo in poskušajo za vsako ceno uveljaviti tako v organizaciji dela, kot v nagrajevanju status quo.
ii 11 °čem primer. Ravnikar pripove-U ■ duje o izkušnjah v Svili. Vse so JL JS_ imeli pripravljeno za nagrajevanje strokovnjakov po delu. Utemeljuje na primeru tehnikov. Poiskali so merila za * nagrajevanje tehnikov v proizvodnji. Toda tisti v pisarnah so imeli na tej osnovi izoblikovano povišanje osebnih dohodkov samo za dodatno plačo. In ker, si sami niso hoteli izoblikovati meril, se je vsa zadeva končala pri vsesplošnem prepiru in se slednjič tudi podrla.
* — Tako so vsa prizadevanja sindikatov zaman. Imeli smo že razmeroma dobre premijske sisteme za nagrajevanje strokovnega kadra, pa so se povsem izrodili. Toda povejte, kdo drug naj, če ne prav Službe in strokovnjaki v njih izdelajo merila zanje? Morali bi najti 'merila za organizacijo dela, za izkoriščanje kapacitet, torej merila za delo, ki je predvsem naloga služb v podjetju. Tako pa vežemo samo z nekakšnimi imaginarnimi procenti udeležbo strokovnjakov na dohodek proizvajalcev v delovnih enotah. Delavci pa ne priznavajo strokovnjaku udeležbe na intenzivnosti njihovega dela, na presegu njihovih norm. Na to ne bodo nikoli pristali in tako dolgo tudi ne bodo priznavali strokovnjaku mesta in vloge, ki jo ima v organizaciji proizvodnje in poslovnih procesov.
— Res, precej problemov in prav toliko nalog. Zato: kako boste v sindikatih zasnovali svojo dejavnost?
— Predvsem se bomo usmerili v delovno organizacijo. Ali bodo to posvetij ali kaka druga oblika sodelovanja s sindikalnimi organizacijami in samoupravnimi organi, to je navsezadnje čisto vseeno. Važno je le, da se prebijemo s temi našimi stališči. Toda tudi to le v primeru, če se ta stališča ne bodo kot doslej oblikovala samo v izvršnih odborih sindikalnih podružnic ali pa na plenarnih zasedanjih občinskega sveta, temveč le, če jih bo osvojila večina članov sindikata v delovnih organizacijah.
.C^ aj bi še lahko govorila. Pa ne on .vil%ne jaz nisva več čutila posebne K.J' želje do pogovora. Problemi včasih utrujajo. Tudi samo v pogovorih. Navsezadnje pa je bila to tudi že retja skodelica kave.
— Pa se vam ne zdi, da ni ta najin ,'azgovor nič kaj v prvomajskem razpo-oženju?
Ravnikar skomigne.
— Bo pač kaj drugič bolj. Če ...
O tem »če« veva oba dovolj in ga >ravzaprav že ves čas premlevava. Zato ••udi ostane misel nedokončana.
BOJAN SAMARIN
RAZGOVOR S TREMI PREDSEDNIKI IN
e nekaj let sem se tekstilna industrija: prebija skozi številne teža-/ve. Splošna zadrega z devizami za reprodukcijski material pa je tekstilcem navrgla nove skrbi, kajti če ne bo deviznih sredstev, ne bo surovin in kajpak za vse tekstilce tudi dela ne.
Ko sem se pred dnevi zglasila pri predsednici izvršnega odbora sindikalne podružnice »Tekstilindus« v Kranju Ani Rozman, je tudi najin razgovor stekel o sedanjih težavah z deviznimi sredstvi za uvoz surovin:
»Za sedaj, nas težave z nabavo surovin niso občutneje prizadele, vsaj tako rje, da bi morali proizvodnjo zmanjšati ali celo odpustiti delavce,« je začela razgovor tovarišica Rozmanova. »Vendar ne vemo, kolikšna bo devizna kvota za tekstilno industrijo v naslednjem obdobju, Če bo .za tretjino manjša, kot doslej, kakor slišimo, bo močno narobe. To bi za nas pomenilo spet nižje osebne dohodke in s tem nižji življenjski standard,«
Za trenutek se je ob tem zamislila in obotavljaje nadaljevala: »Če bi nas z nabavo Surovin, predvsem bombaža, še bolj utesnili — potem bi moralo priti do najhujšega, do odpustov. Tega si pa pri najboljši .volji ne morem predstavljati.«
»Vedo za to stisko člani kolektiva?« sem vprašala.
»Politični aktiv šele pripravlja večjo razpravo y kolektivu o problemih dodeljevanja deviznih ~ sredste^ za nabavo reprodukcijskega materiala. Saj veste,; kako je. Šušlja se marsikaj, včasih zavoljo nepoučenosti bolj napihnjeno, kot je v resnici. Prav zato bi želeli točno seznaniti delavce in hkrati povedati njihovo mnenje tistim, ki odločajo o deviznih sredstvih. Naj se zamislijo, kaj lahko pomeni takšna restrikcija za tekstilno industrijo in kolikšen korak nazaj za standard.«
S palcem je pokazala nekam proti Ljubljani; razumeli sva se, kje bodo o tem razmišljali. ..
MidVe pa sva sedeli v prostorih tovarniškega sindikata in za zidovi sosednih stavb so tekli stroji. V mislih sva zašli med delavce in na misel mi je prišlo vprašanje, ki jih po moje najbolj ,žuli, kakšni so osebni dohodki in kakšna so merila za nagrajevanje.
»Za delavce pri stroju imamo direktna merila', se pravi, individualni akord ip učinek celotne ekonomske enote. Skupinski akord pa imajo delavci, ki jinrše nismb našli 'individualnih meril; tudi ti so udeleženi pri učinku enote. Za mojstre in drugo strokovno vodstvo v ekonomski enoti pa je dohodek odvisen od kvalitete proizvodov, asortimenta in spet od učinka celotne ekonopiske enote.«
»Kaj pa uprava?«
»Tu o merilih dela za sedaj ne bi mogli govoriti. Osebni dohodki se jim oblikujejo po vrednosti točke, ki jo podjetje dosega, vezani pa so še na učinek Vseh proizvodnih ekonomskih enot. Vendar se je centralna komisija za osebne dogodke že dogovarjala, da bi tudi za upravo poiskali merila. Začeli naj bi v
prodaji, le da so sedanje razmere takšne, predvsem zavoljo zamrznjenih cen, da bi težko poiskali objektivna merila.«
»Kaj pa, denimo, v finančno knjigovodski službi?«
»Tu bi morebiti res lahko našli merila. In politični aktiv že ves čas pritiska na komisijo, da to uredi. Jasno je, da bo to prej ko slej morala opraviti, čeprav si morda kdo tega še ne želi, saj je fiksna plača le fiksna!«
»So delavci zadovoljni s postavljenimi akordi in s takšnim načinom nagrajevanja?«
" ^ShVlNTe vem za nobeno pritožbo.«
»Slišala sem, da so delavci v eni izmed ekonomskih enot prekinili delo prav zavoljo osebnih dohodkov.«
»Drži. Vendar so na to vplivali zunanji vzroki. Takrat so preko ceste, v Iskri, dajali novoletne nagrade in naši delavci so si jih seveda prav tako želeli. Ponovno smo jim razložili način nagrajevanja in jim povedali, da bomo v iem primeru morali zarezati v sklade. Rekli smo jim, naj odločijo sami, ali hočejo stanovanja ali pa novoletno nagrado. In izplačali smo novoletne nagrade.«’
»Kako pa boste ravnali v prihodnje?«
»V našem delitvenem sistemu smo zdrsnili korak nazaj. V skladih za oseb-
ne dohodke zadržujemo približno 2,5 odstotka mesečno, da bi mogli za take priložnosti primakniti neka! tisočakov.«
»Rekli ste, da so se delavci odločili za nagrade na račun stanovanj. Naj to pomeni, da nimate kdo ve koliko stanovanjskih težav?«
»O, seveda jih imamo, saj čaka na stanovanje kakih 200 prosilcev. V začetku maja bo dograjen samski dom. Del stanovanjskih težav bomo tako že rešili. V domu bo tudi nekaj garsonjer za starejše delavke in matere z otroki, razen tega pa še varstvena ustanova in obrat družbene prehrane. Za vnaprej pa se zavzemamo, da bi 4 % stanovanjskih prispevek ostajal doma. Denarja sicer še vedno ne bo dovolj,
, zato bo potrebno poiskati v kolektivu še druge oblike zbiranja sredstev, hkrati pa razmisliti o najcenejših in najugodnejših oblikah gradnje.«
Se to in ono bi rada povprašala tovarišico Rozmanovo, vendar, nekje v obratu so se zbirali delavci na sestanek. Tjakaj mora. Zato samo še eno vprašanje:	^
»Kako pa ocenjujete delo samoupravnih organov?«
»Največ uspehov kažejo delavski sveti po ekonomskih enotah. Moram reči, da je tu stik med proizvajalci in samoupravnimi organi najbolj čvrst. Delavski svet se pogosto sestaja, njegovi člani se zavedajo svojih pristojnosti in jih tudi demokratično uveljavljajo. Kot redno obliko smo vpeljali mesečne sestanke s proizvajalci, kjer se pogovorimo o delu v minulem mesecu, o osebnih dohodkih in o proizvodnih nalogah. Ugotavljamo, da je tako vedno manj problemov in naj že bo to disciplina, osebni dohodki, proizvodne naloge ali osebna navzkrižja. Občutimo pa slabo povezavo med člani centralnega delavskega sveta in proizvajalci. Verjetno je to v glavnem pripisati temu, da niso sposobni pravilno razložiti dogodkov in sklepov delavskega sveta. To pa seveda pomeni, da bomo morali bolj poskrbeti za sistematično izobraževanje in izpopolnjevanje članov samoupravnih organov.«
V;
uredništvu smo se dogovorili, da bomo imeli v prvomajski številki tudi tri razgovore s predsedniki sindikalnih po-dručnic. Ker pa je s predsednikom sindikalne podružnice Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič* Vinkom Ileršičem prišel tudi podpredsednik Smiljan Guzelj, je razgovor potekal v troje.
Iz vsegg., razgovora sem lahko nedvoumno razbral, da v kolektivu živo razpravljajo o boljši tehnični izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, o prehajanju iz zelo raznolike proizvodnje na specializirano in serijsko, da so pri tem dosegli že pomembne uspehe. V primeri z lanskim, je letos proizvodni program višji za tri milijarde dinarjev. * Mene pa so zlasti zanimala tri vprašanja: kako je z nagrajevanjem
ko Plakolem in Janez Poslek izdelala kontaktno svečko za elektromenjal-nik in avtoflux črpalko za tekoče gorivo. Oboje so doslej uvažali. Izračunana vrednost prihranka znaša 11,916 mark. Oba novatorja sta dobila manjše nagrade, dobivata pa tudi 5 »/o vrednost novih izdelkov, kolikor jih pač izdelajo in porabijo v njihovem podjetju.
Kot drugod tudi pri njih še iščejo merila za nagrajevanje strokovnjakov. Ugotovili so, da je prva mlačnost in nezainteresiranost strokovnjakov do nagrajevanja po delu že popustila in da sami strokovnjaki želijo uvesti nagrajevanje po delu. Tako imajo že zdaj tri skupine konstruktorjev, ki so z dohodki vezani na uspeh svojega dela. Verjetno je takšen interes vzpodbudilo tudi spoznanje, da delavcem norm ne »reže-
po delu, kako se razvija samoupravljanje in kakšno je delo sindikatov v podjetju.
Na prvo vprašanje sem dobil odgovor, da iščejo lastno pot, ki se bo morda komu zdela nenavadna ali celo preživela,1 njim pa daje dobre rezultate. Tako na primer izplačujejo delavcem desetodstotni dodatek na osebni dohodek, če ves mesec niso izostali z dela ali zamudili službe. Pravijo, da so v občini edino podjetje, kamor zapozneli delavci tudi tečejo v službo. Ker so imeli prej veliko nadurnega dela in neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, so uvedli tudi 12,5 odstotni dodatek za delo v drugi in tretji izmeni. S tem so pri proizvajalcih spodbudili interes in ni več negodovanja, če je treba delati tudi drugače, kot od šeste do druge. Odpravili so veliko nadur iti dosegli večjo izkoriščenost zmogljivosti, ki po njihovi oceni znašajo v serijski proizvodnji 95 odstotkov, v remontu pa 70 odstotkov.
Namenoma niso prešli na linearno zviševanje osebnih dohodkov, temveč so zadržali normni sistem, ki pa so ga razbili iz večjih grupacij; kjer je prej delalo v skupini po normi 40 proizvajalcev, jih zdaj dela po pet, ali pa imajo tudi posamezniki svoje norfne. Tako so dosegli, da zdaj presegajo norme povprečno za 35 %, medtem ko so jih prejšnja leta samo za 20 0/o. Da pa bi delavcem spodbudili zanimanje in tudi gotovost v prekoračitev norm, so sklenili, da norm ne bodo »rezali«, temveč da bodo dopuščali tudi visoke prekoračitve in jih izplačevali. Tako so imeli tudi osem primerov, ko so delavci prekoračevali normne postavke za sto odstotkov.
Pravilnik o nagrajevanju tehničnih izboljšav je pripomogel, da sta ključavničar in električar Bran-
je« in zato tudi strokovnjaki upajo, da bi lahko s povečanim delom dosegli tudi znatno višje osebne dohodke.
Opažajo pa pri nagrajevanju strokovnjakov to slabost, da so začeli z nagrajevanjem po delu pri »nižjih« uslužbencih, kjer je delo laže izmerljivo in ga je mogoče meriti tudi z nekaterimi izkušnjami dela v fizični proizvodnji.
Seveda pa je ovira nagrajevanja strokovnjakov, kot tudi bolj živahnega dela ekonomskih enot v tem, da nimajo sodobnega hitrega izračuna, da šele uvajajo mehanografijo, ki jim bo pomagala tako pri hitrejšem in natančnejšem izračunu stroškov, kakor tudi omogočala, da bbdo laže poiskali merila za nagrajevanje strokovnjakov, kakor tudi izračunavali ekonomske uspehe delovnih enot.
Za konec pa še samo razveseljivo misel, da je mariborska tovarna železniških vozil eno izmed redkih podjetij, ki ne stoka zaradi deviz, saj bodo letos izvozili 46 o/o svoje proizvodnje v vrednosti 3 milijone dolarjev. Od tega pa so že v prvem tromesečju dosegli milijon dinarjev izvoza.
In kaj pri vsem tem pomeni delo sindikalne podružnice. Povedala sta, da sindikat samostojno oblikuje svoja stališča, da gre za oproščeno sodelovanje, ne pa stapljanje z organi samoupravljanja in vodstvom podjetja. Kot vidite, je področje na-,: šega dela zelo živahno, raznoliko, zato imamo obilo sestankov in razprav, kjer se zavzemamo za to, da bi čimbolj izkoristili naše kapacitete, povečali produktivnost, prešli iz raznolike v specializirano in serijsko proizvodnjo, razvili samoupravljanje in preko tega dosegli boljši standard vseh naših proizvajalcev.
1
1% ;d nove tovarne, ki smo jih %/ H °° vojni zgradili, sodi tudi X ▼ H tovarna »Tomos« v Kopru.
Lahko trdimo, da je njena tovarniška ograja iped najdaljšimi na Primorskem, 'da so stroji v tovarni novi in da je s svojimi izdelki znana doma in po svetu. V njej dela kakih 2200 delavcev. Prvenstveno zaradi tega smo izbrali za naš razgovpr novega predsednika sindikata inž. BOŽA PETRIČA, da bi nam povedal kaj o'delu deset let stare tovarne in o njenih delavcih.
»Sindikati so se v nekaterih tovarnah v zadnjem času razgibali. Ponekod so spoznali, da delavci od njih ne zahtevajo' samo pravočasne ozimnice, drv in sindikalnega izleta, ampak vedno bolj prečiščena stališča o gospodarjenju, upravljanju in nagrajevanju v podjetju. Kako v Tomosu spremljate te premike?«
»V naši- tovarni ne živimo na osamljenem otoku. Vse premike za-pažamo, še vedno pa ne moremo zanikati mrtvila med članstvom. Gre namreč za to, da sindikalno delo v tovarni 'ne more nastati brez pobud od: spodaj. Občutek imam, da neka-
tera sindikalna vodstva ta stik pogrešajo in delajo izključno po zunanjih smernicah. Ko sem po letošnjem občnem zboru prevzel dolžnost predsednika, smo sklenili, da bomo naše delo gradili na teh temeljih. Velikokrat bi lahko tudi proizvodne odnose bolje urejali, če bi imeli več smisla za pogovor ,od spodaj'.-V sindikatih bomo razpravljali o vseh teh stvareh brez zadržkov, da se komu zamerimo.« /
»Po teh besedah vidim, da imate tudi v proizvodnji še težave. Kje se pri vas zatika?«
»O naši tovarni je še precej optičnih prevar. V marcu smo na primer imeli najnižjo proizvodnjo od obstoja tovarne. To dejstvo v sedanji slabi oskrbi industrije z reprodukcijskim materialom ne bi bilo tako čudno, če v istem mesecu ne bi zabeležili največje porabe električne energije. Kako je to mogoče? In da bo podoba še bolj izmaličena, smo v tem mesecu, ko smo napravili skoraj polovico manj kot prejšnje mesece, izplačali osebne dohodke, ki so bili enaki najboljšim mesecem poprej. Razdelili smo viške iz lanskega leta.
S tem pa seveda samo begamo delavce, ki jim na vsakem koraku dopovedujemo, da so plačani po učinku. Nizka-- realizacija in visoki dohodki ne gredo skupaj.«
»Po podatkih pripravljate že skoraj poldrugo leto nov način nagrajevanja. 'Nekateri ljudje, s katerimi sem govoril, imajo pripombe in niso zadovoljni. Kje so po vašem mnenju vzroki za to?«
»Nezadovoljstvo je sprožil nov or-ganigram in z njim nova analitska
ocena delovnih mest. Poldrugo leto ljudem že obljubljamo, da bo bolje. Vzrokov, da se je delo zavleklo, pa ‘je precej. Strokovnjaki brez podpore delavcev ne morejo speljati sistema do konca. Na sestankih ljudje samo sprašujejo, kakšna bo vrednost točke. Od tega je po njihovem mišljenju vse odvisno. Vendar smo v nagrajevanju stopili stopnico naprej. Nov organigram in analitska ocena delovnih mest ne upoštevata več razredov, ampak analizirata vrednost delovnega mesta. Nova analitska ocena ima sicer še velike razlike v razponih, predvsem pri uslužbencih, vendar je pravilno, da upoštevamo vedno bolj šolsko izobrazbo.«
»Ali je res, da ste iz analitske ocene izločili direktorja podjetja in vodje sektorjev?«
»Res je.«
»Razen nagrajevanja, na proizvodnja tudi močno vplivajo notranji odnosi. Ste z njimi zadovoljni?«
»Z odnosi nismo zadovoljni. To vprašanje se mi zdi zelo važno in v sindikatih bi o tem na splošno morali razpravljati. Vedeti namreč moramo, da delavci preživijo eno tretjino dneva v tovarni ip si želijo dobrega počutja v delovnem okolju. Ugotavljamo pa, da imajo vodje proizvodnje veliko premalo čuta, da bi delovne odnose plemenitili. Pri nas je na žalost še tako, da vodje delavcem ukazujejo. Nimajo pa žilice, da bi jim svetovali in pomagali. To ne ustvarja prijetnega delovnega vzdušja. Delavci, ki zapuščajo tovarno, nam marsikaj povedo. Pri nas je že stara navada, da se v sindikatu pogovorimo z delavcem pred
odpovedjo delovnega razmerja. Marsikatera nečednost pride tako na dan, vendar nihče nima poguma, da bi jo do konca razčiščevali To pa neverjetno zastruplja odnose. Spori na delovnem mestu so zelo pogosti.«
»Ocenjevanje odnosov med delavci in vodji namreč opozarja še i!a neko drugo dejstvo, da so mnogi na delovnem mestu preveč malomarni in nesposobni. Na delovno disciplino imajo tudi precejšen vpliv navade in privzgojen odnos do dela. Kakšen je pri vas na splošno odnos do dela?«
»Težko je zadeti pravi odgovor. Slabih izkušenj imamo precej, pa tudi dobrih je veliko. Toda zdi se mi, da vse preveč pogosto napravimo delavce odgovorne za stvari, ki jih niso krivi, recimo, ko se v proizvodnji zatika. Nekajkrat sem že stopil v oddelek, v katerem so delavci pol ure pred odmorom stali. Ko sem jih vprašal, zakaj ne delajo, so mi povedali, da nimajo dela. Torej se nam zatika v organizaciji proizvodnje. Zastoj in ozka grla so pogost pojav. Ce vsega tega ne upoštevamo, ne moremo pravilno oceniti odnosa do dela. Najprej moramo urediti proizvodnjo, tako da na posameznih delovnih mestih ne bo primanjkovalo dela. To pa ni naloga delavcev, ampak organizatorjev proizvodnje. S tem pa ne trdim, da delavci ne zlorabljajo nereda. Po naših oddelkih pogosto srečujemo ljudi, ki so nesposobni, nespretni in neustrezni na svojem položaju. Marsikoga je že*prerasel zob časa.«
Z. T.
4

tremi iz delovnih kolektivov

■ -."1
Im -
LUSKI HERETIK
_ \

K”

tovarnah srečujem tri vrste značajev: ljudi, ki imajo svoje mišljenje in povedo resnico vsakomur v obraz, ljudi, ki molčijo in si svoje mislijo, in ljudi, ki samo potrjujejo, kar drugi mislijo. Prvim pravimo v uredništvu, Via so pogumni, ker z njihovo pomočjo pridemo do podatkov, ki jih drugi skrivajo.
V Koprski luki uvrščajo med pogumne ljudi tudi luškega disponenta ZDENKA KIRINA. Pred nedavnim mu je skupina uslužbencev na sindikalnem občnem zboru zaradi pogumnih besed odvzela besedo, ko je odkrito spregovoril o. napakah. V luki ni delavca, ki Kirina ne bi poznal. Vratar ob zapornicah mi je na pamet povedal uro, ko je luški disponent zapustil podjetje. O njem sem slišal pozitivna in negativna mnenja. Nekdo mi je rekel, da je Kirin »vest podjetja«. Ljudje, ki sem jih spraševal, so mi še pripovedovali, da je to človek s hrbtenico, da pove vsakemu svoje v obraz in da ne govori samo v krčmah. Drugi, teh je bilo** največ iz upravnega poslopja, pa so govorili, da je nergač, heretik in sindikalni anarhist. Težko je o človeku dati pravo sodbo, vendar sem bil prepričan, da ima večina prav.
Tudi sam dobro ve, kaj o njem govorijo v podjetju.
Sedela sva pri njem doma. Pogovarjala sva se in povedal mi je, da se z novinarji rad pogovarja. Žena je pri tem pazila na vsak stavek.
Rekel sem, da je v zadnjem letu naš list veliko pisal o luki. »Ali so se po pisanju razmere uredile, ali pa je bilo vse pisanje bob ob steno?«
Izmikal se je odgovoru.
»Rad bi videl, da bi delavci bolj brali Delavsko enotnost. Ne berejo je, ker ima rahlo neaktualen naslov. V našem času bi jo morali brati predvsem vodilni.«
»Ali vam je zaradi vaših izjav, ki ste jih izrekli preko časopisa, kdo skrivil kakšen las?«
Vnovič sem ga pičil v občutljivo tkivo.
»V luki drugače preganjamo čarovnice. Pripombe sem slišal, ker se nisem posvetoval o vsebini. Veste, zakaj so pri nas ljudje tako načelni in povsod? Zakaj tako radi uporabljamo nedoločnike? Zakaj smo obzirni in se bojimo zamere? Zato, ker vsaka resnica, povedana v obraz, povzroča nemirno spanje. Ljudje pa na splošno radi mimo spij_o.«
človeka, ki bi spoštoval tuje stroške. Vse gledamo samo skozi dnevni tonažni učinek. Včasih res dela petintrideset ladijskih skupin, ki so polno zaposlene. Toda kaj nam vse to pomaga, ko polovico pri-služenega denarja zapravimo na zamudninah. Umno bi pri nas gospodarili, če bi pretovarjali manj blaga, pa tega pravočasno in brez poškodb. Tudi za tujo škodo imamo gluha ušesa. Pri nas se nihče ne zamisli ob dejstvu, da imajo večje ladje za kak milijon dinarjev režijskih stroškov dnevno, če stojijo neizkoriščene.
Po drugi strani pa tudi vemo, da železnica lahko dnevno odpošlje dva tisoč ton blaga. Več tovora železniška postaja v Kozini ne more sprejeti. Temu bi se tudi luka morala prilagoditi, pa bi bilo manj zastojev«
»Po vsem tem, kar ste povedali, so luški delavci v pretovoru včasih napeti kot lok, pogosto pa nimajo kaj delati. Ali se s takšnim načinom dela strinjate?«
»Ko so ladje privezane, delamo kot težaki. Predpisov iz clelovnega razmerja sploh ne upoštevamo. Delavci delajo tudi po šestnajst ur na dan. In koliko imamo zaradi preutrujenosti nesreč. Pred kratkim je šofer, ki je bil za volanom ves dan, zdrobil delavcu nogo. Ali ni višek nerazumevanja, če šoferja, ki je vozil ves dan, silijo še ponoči, da bi vozil?«
»Kdo lahko vzdrži takšne napore?«
»Redki. Zato so tudi odnosi vedno bolj nestrpni. Odraz takšnega razpoloženja je fluktuacija. Toliko ljudi, kolikor jih je lani prišlo v podjetje, jih je tudi odšlo. Delavci pa vidijo tudi marsikaj drugega. Kronamo ga na vseh črtah. V pretovoru ima delavec nad sabo pet nadrejenih. Kot pri vojajrih! Ce bi prešteli vse produktivne in neproduktivne delavce, bi bil njihov odnos kar v ravnotežju.«
»Slišal sem, da tudi z onemoglimi delavci ne ravnate najbolje. Nekaj jih nameravate vreči kar čez prag?«
»Res smo v komisiji za sprejem in odpoved delovnega razmerja o tem razpravljali. Za delavce,, ki so jim zdravniki prepovedali težko delo, je bilo rečeno, da jim odpovemo, ker nimamo delovnih mest z lažjim delom. Temu pa smo se uprli. Naj o teh stvareh razpravlja naš delavski svet.«
Na koicu mi je v luški stolpnici »koprski heretik« še povedal, da je pred kratkim odšel s kovčkom iz stolpnice že njegov znanec, ki je bil odnosov v luki že sit.	ZDRAVKO TOMAŽEJ
g zčrpala sem vse svoje govorniške ■ sposobnosti,- preden sem ga fure-Ji. govorila, da se je popoldne sestal
z menoj. Službeno, seveda. Za ne-službene sestanke najbrž tako nima časa, če izvzamem kratke sestanke z ženo in dvoglavim naraščajem. S tem ni rečeno, da je slab zakongki mož in družinski oče. Nasprotno, v trinajstih letih, odkar je poročen, je zgradil vrstno hišico, za katero mu zdaj kupci ponujajo suhih petnajst milijonov dinarjev, opremil vseh sedem sob z modernim pohištvom in motoriziral družino z avtomobilom. Resda samo s »fičkom«, avto je pa le.
»Oprostite,« se mi je jel opravičevati še pri vratih, ko sem ga takoj po kosilu poiskala doma, »ne vem, kje se me drži glava, toliko dela imam. Zato_sem se vas poskušal znebiti ...«
Okusno opremljeno sobo, kamor me je potem povabil, je napolnjevalo delovno • vzdušje. Na kavču in mizi skrbno zložene in zvrščene kopice popisanega pisalnega papirja in pisarniške mape, na knjižnih policah strokovne knjige.
»Ste prišli zaradi naše zadnje smrtne nesreče?«
Vprašanje me je začudilo. Ničesar nisem vedela o tem.
»Draga šola za nas,« je nadaljeval VILKO KRAPEŽ, vodja tehnično-zdravstvenega varstva v Litostroju. »Do zdaj vodstvu nisem uspel dopovedati, da je tudi popoldne potreben nadzor nad delom. Varilec se nam je zadušil v silosu za Ibarski pesek. Iz neprevidnosti."
Ob teh besedah se mu je zmračil obraz, k&kor bi se čutil sokrivega za to izgubljeno življenje ...
Med naju je legel svinčeno težak, neprodiren molk . . .
»Je škoda denarja za delovno varnost?« sem ga rahločutno vprašala v dokaz, da poznam nehumanost nekaterih vodstev, kadar gre za tehnično in zdravstveno varnost delavcev.
Krapež me je s pogledom ocenjeval, kakor bi dvomil v mojo resnicoljubnost, nato je počasi odvrnil:
»Pred šestimi leti, ko so me tako rekoč prisilili, da sem prevzel skrb za varno delo v Litostroju, ga je bilo škoda. Zdaj ne več. Za vse se najde denar. Za zaščitna sredstva, za merilne naprave v zvezi i delovno varnostjo in za tečaje, ki jih organiziram. Nihče ne sme na vodilno mesto v proizvodnji, preden ne dokaže, da pozna varstveno zakonodajo in praktične ukrepe za varno in zdravo delo. S številkami sem prepričal delavski svet... Lani smo imeli zaradi lažjih in hujših poškodb za milijardo in 200.000 dinarjev zgube. To ni malenkost. Nisem pa vodstva še prepričal, da je treba tudi popoldne delavce nadzorovati pri delu.«
Enako je v drugih podjetjih. Krapež dobro pozna razmere, saj je predsednik društva obratovnih inženirjev in razen tega še funkcionar v društvu inženirjev in tehnikov. Za nameček pa vodi tečaje o delovni varnosti v številnih ljubljanskih tovarnah.	r
»Za varstveno vzgojo podjetja vedno bolj skrbijo,« je potem nadaljeval, »toda druge probleme delovne Varnosti je teže rešiti. Veliko starih strojev je po naših tovarnah nezavarovanih ali samo zasilno opremljenih z varnostnimi napravami. Mimogrede gredo prsti. Za nove stroje pa ni denarja ...«
V svoj dolgi monolog je vpletel še druge, manj opravičljive probleme. Strokovnjaki, ki v inozemstvu kupujejo nove stroje, ne naročajo varnostnih naprav, ampak devizni prihranek porabijo za nov stroj. In potem dva nezavarovana stroja proizvajata poleg rednih izdelkov še delovne invalide. Kadarkoli nanese priložnost, opozarja, da je treba izboljševati organizacijo dela in tehnologijo, ne pa produktivnost povečevati na račun dodatnih potnih srag. Predvsem pomanjkljiv je notranji trans-
port. Izdelki se po dvakrat ali trikrat vrnejo na isti stroj. Prevozi znašajo pri vsakem izdelku 30 do 60 °/r proizvodnih stroškov. V jeseniški železarni celo 70 °/o.
Nerazveseljivi podatki, ki hkrati dokazujejo težaven položaj strokovnjakov za tehnično in zdravstveno varnost.
»Potemtakem se borite z mlini na veter?«
»Nisem črnogled. Mehanizacija transporta in premeščanje strojev, vse to je povezano z velikimi izdatki in še z daljšimi zastoji v proizvodnji. Sčasoma bodo kolektivi le spoznali, da zastarelost še dražje plačujejo.«
Krapež jim vztrajno pomaga odpirati oči. Samoiniciativno je prevzel tudi pouk o delovni varnosti v strojnem oddelku ljubljanske tehniške srednje šole. Direktorja je prepričal, da bo dijakom bolj koristilo, če bodo znali zavarovati stružnico ali pravilno nasaditi kladivo, kakor če se naučijo, kako se pristrižejo nohti ali kako se človek obvaruje pred pljučnico.
»Borim se, da bi v vseh srednjih in visokih strokovnih šolah uvedli delovno varnost v obvezni pouk. Tečaji, ki jih organiziram po podjetjih, so le zasilno mašenje starih vrzeli. Tega se ne zavedam samo jaz, naše društvo in društvo inženirjev in tehnikov isto zahtevata, le strokovnjakov nam manjka za ta pouk. Zato pa mi, kolikor nas je, bolj trpimo. Nikdar ne grem pred drugo uro spat.«
»Kako dolg pa je vaš delovni dan?«
»O tem ne razmišljam. Manj kot šestnajst ur prav gotovo ne traja. Zdaj končujem še višjo šolo za varnostne tehnike. Za strugarja sem se izučil, potem sem izredno absolviral tehniško srednjo šolo, dva letnika ekonomske fakultete, en letnik strojne...«
»Pa vaša družina?«
»Se je že sprijaznila s tem, da imam zanjo čas samo ob nedeljah popoldne.«
Nekaj minut zatem je tovariš Krapež že odbrzel s svojim fičem proti Litiji razsodit, ali se neki delavec res ni ponesrečil po lastni krivdi i..
MARIOLA KOBAL
Zdaj se je s svojimi izkušnjami vmešala še žena.
»Zdenko, ne razumem te. Že spet govoriš. Ce bi bjl tiho, bi bil v podjetju lahko že na višjem položaju. Veste, mož se nikoli ne poteguje zase, ampak vedno za druge. Na koncu pa navadno težko topništvo udari samo po njem.«
»Ali ste zato heretik?«
»Kolikor mi ’je znano, učijo heretiki krivo vero. Ta vzdevek so mi obesili vodilni možje. Za njih je preprosta resnica kriva vera. Ce je to res, poznam še nekaj heretikov v našem podjetju. Nikoli nisem nasprotoval načelom, sem pa proti ljudem, ki si poskušajo ustvariti spomenike na tuj račun«
»Kdo ima torej pri vas v podjetju besedo? Kakšno se vam zdi samoupravljanje in kaj se na sestankih menite?«
»Samouprava ima svoje nasprotje in to je samovolja. Obe besedi imata sicer skupni koren, to pa je tudi vse, kar imata skupnega. Ne vem, kaj v luki prevladuje. Pred kratkim smo prešli na novo organizacijo podjetja. Brez razprave v samoupravnih organih, kar na osnovi nekega starega sklepa. Nova organizacija določa združitev komercialnega in operativnega sektorja. Združitev pa ni bila uspešna. Sedaj je nastala prava zmešnjava.«
»Pisali smo, da v luki ne gospodarite ravno najbolje. Privezanih imate sicer vedno več ladij, vendar sem slišal, da od tega ni prave koristi. Ladje še vedno prihajajo neredno in brez pravega urnika«
»Ladja ni vlak, ki vozi po voznem redu. Ce imamo v luki privezanih več ladij, plujejo mnoge mimo. Naša luka nima dobrih poslovnih zvez, ker-je mlada in nima stalnih voženj. Razen tega delamo še čisto začetniške napake. Včasih imamo privezane ladje na vseh štirih vezeh in še na sidrišču čakajo. Kakšno gospodarsko škodo s tem povzročamo, nihče ne računa. Pri nas ni
Tudi strokovnjaki po delu
B Jrvič sem ga videl na sestanku 1-^ v mariborski Elektrokovini, ko J- so razpravljali o kriterijih nagrajevanja strokovnih uslužbencev. Predstavnik Zavoda za produktivnost, ki nosi veliko obetajoč prilastek LRS, je na zelo jasna vprašanja odgovarjal nekaj povsem drugega, kar so hoteli zvedeti strokovnjaki. Takrat se je dvignil.
»Zavod za produktivnost bi- nam moral, če je res strokovno usposobljena institucija, dati strokovno pretehtana merila za nagrajevanje. Samo nagrajevanje, delitev pa ni in ne more biti stvar predstavnikov zavoda, temveč samo delovnega kolektiva.« Tako nekako, morda ne povsem dobesedno, je rekel in čakal na odgovor. Kot marsikdo drug, tako ga tudi on ni dobil.
Ko sva z mladim inženirjem MARJANOM BEZJAKOM sedela za mizo, sem ga spomnil na ta dogodek. Bila sva sredi problematike nagrajevanja in težav Elektrokovine z republiškim zavodom za produktivnost, ki je s svojim dosedanjim delom vnesel obilo nerazpoloženja v ta delovni kolektiv. Toda najin namen ni bil, da bi razpravljala o teh težavah, temveč da bi povedal za naše bralce nekaj svojih mnenj o delu strokovnjaka v delovni organizaciji. Ker veliko mladih in tudi starejših strokovnjakov zapušča delovne organizacije, je prvo vprašanje veljalo njegovemu jj*kčutju v Elektrokovini.
»Kot mlad inženir se v Elektrokovini dobro počutim. Včasih pa se mi zazdi, da del proizvajalcev misli, da smo jaz in del preostalih inženirjev v tovarni nepotrebni. Ta mnenja pa po mojem prepričanju izvirajo iz
tega, ker delavci o našem delu niso informirani.
Ne mislim pa, da bi se to dalo urediti s člankom v tovarniškem časopisu. Proizvajalci ne čutijo, da smo mi potrebni. Našega dela ne vidijo, niti našega razvoja. Za njih smo mi samo režijci.«	,
»Potemtakem menite, da bi se vaš položaj in odnos spremenila, če b' bilo spremenjeno tudi nagrajevanje vašega dela?«
»Da, prav s tem bi se naši odnosi spremenili., Ce' bi bil na primer razvojni oddelek v podjetju ovrednoten kot nekakšna samostojna ustanova, bi bilo le-to za celotno podjetje boljša rešitev. V našem razvojnem od-
delku lahko na primer študiramo najbolj optimalne dimenzije za motor, optimalne oblike, ki so estetske in ekonomične. Za vsako posamezno nalogo je mogoče določiti, koliko časa bi zanjo potrebovali. Kolektiv naj določi rok, kvaliteto in mi stopamo v pogodben odnos za konkretno delo.
Prepričan sem, da bi se vsakdo v timu prizadeval, da bi svoje delo opravil v najkrajšem možnem času. Kar pa zadeva osebne dohodke, te bi delili sami med sabo, ker dobro poznamo delo in tudi vrednost, ki jo je nekdo v timu napravil. S tem bi dosegli tudi to, da bi manj naših strokovnjakov predavalo po šolah ali iskalo dopolnilno delo. In kar je tudi važno, dokumentacija bi bila hitro gotova, kolektiv pa bi vedel, kaj smo napravili in kaj so za to plačali«
»Zadnja leta opažamo, da veliko strokovnjakov, zlasti mlajših inženirjev zapušča podjetja. Kateri razlogi so po vašem mnenju pripeljali do tega nič kaj Spodbudnega stanja?«
»Eden izmed vzrokov je v tem, da v podjetjih še niso poskušali ugotoviti, kakšno korist imajo na primer od inženirja. Niso poskušali ugotoviti, kaj napravi, kolikšna je vrednost njegovega dela. Bolje kot v podjetjih, so inženirji nagrajevani v projektivnih organizacijah. Poleg teh materialnih razlogov, pa leži del krivde tudi na slabi kadrovski politiki. V marsikaterem podjetju ugotavljajo, da jim manjka precej inženirjev in tehnikov. Ce pa se javi nekaj inženirjev, iih ne morejo zaposliti, ker so ta mesta pogosto že zasedena s strokovno manj usposobljenimi kadri.
Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da se mlad inženir v podjetju spopada s praktično tehnologijo, kjer
je mojster strokovnjak preteklih izkušenj. Toda podjetje moramo gledati v razvoju in zato je’razumljivo, da mojster ni primeren za razvojno tehnologijo. Človeško in razumljivo pa je, da tu in tam mojstri otežijo in zagrenijo prva dela mlademu inženirju.
Poleg teh slabosti pa se mi zdi nič manj pomembna tudi ta, da včasih strokovnjake postavljamo na ru-tinerska mesta. Ni nujno, zlasti ne ob pomanjkanju, da postavljamo inženirje za vodenje proizvodnih enot, ki delajo serijske izdelke. Na takih mestih je veliko administracije in inženirji niso vedno za tako delo zainteresirani, tega niso študirali in imajo prednost pred drugimi morda sa-tno v tem, da imajo širšo izobrazbo in se v kritičnih trenutkih in razmerah hitro znajdejo.«
»Vi ste tudi član sindikalne podružnice tovarne. Kateri so po vašem mnenju glavni problemi v razvoju samoupravljanja?«
»Težav je seveda več. Toda po mojem osebnem prepričanju se bo kljub težavam samoupravljanje razvijalo naprej. Žal pa mi je, da se še vsi člani kolektiva tega ne zavedajo. Žalosten sem, kadar vidim mlačnost pri obravnavi zelo resnih problemov. Hkrati pa sem tudi prepričan, da 700 tisoč Slovencev, ki niso dokončali osnovne šole, ne more biti dobra osnova za res živo samoupravljanje.«
»Zadnje čase slišimo očitek, da so v podjetjih prenaglo začeli zviševati osebne dohodke. Kakšno je vaše mnenje o tem očitku?«
»Ekonomisti trdijo, da smo porušili ravnovesje, da smo povečali emisijo denarja, da pa nismo Hkrati ustvarili tudi enakovrednih materialnih rezultatov. Kot sindikalni delavci smo se morali boriti, da se povečajo vsaj dohodki tistih, ki živijo pod eksistenčnim minimumom. To je naša dolžnost. Hkrati pa se moramo vztrajno zavzemati, da se izboljša materialni položaj podjetja, kar pa je mogoče doseči zlasti z razvitim samoupravljanjem«


♦•.v.v.v.v*v«v%v
liiii
■K
Oče Bidovec in njegov sin Janez sedita z mano za mizo, toda vse je tako, ko da je med nami še tretji, stari oče Bidovec, ki je prišel 1904. leta v jeseniško železarno,. delal v njej štirideset let in ji prepustil še dva rodova svojih potomcev; zakaj spomin nanj je še danes živ. Pred nami leži plaketa, ki jo je prejel France Bidovec tik po drugi svetovni vojni ob svoji upokojitvi, prav tako pa Delavske bukvice ali Arbeitsbuch (kot piše na prvem mestu na ovitku) Kranjske industrijske družbe, ki so bivšega furmana iz Žirovnice naredile na začetku stoletja za slovenskega proletarca. Rudolf Bidovec in Janez obračata orumenele, vendar lepo ohranjene papirje, fotografije, naš razgovor pa počasi teče skozi desetletja v sedanje dni. Obujamo zgodovino, kakršno ima, bolj ali manj podobno, nešteto delavskih družin na Jesenicah.
Arbeitsbuch
slovenskega
proletarca
Rudolf Bidovec, šestdesetletnik krepke postave, se spominja danes svoje mladosti in očeta predrezalca ali Vorschmeiderja (kot piše na enem izmed, listov v Bukvicah) nekako od 1915. leta dalje, ko je Kranjska industrijska družba preselila iz Jeseniške železarne kompletna stojala za valjanje debele pločevine skunaj z nekaj desetimi delavci v Servolo (Skedenj) pri Trstu. To je bilo obdobje velike gospodarske krize, za Bi-dovčeve' otroke, pet fantov in eno dekle, pa čudni čas krajevnih, vremenskih in življenjskih sprememb. S selitvijo ni prišlo več kruha v družino, tudi čevljev ne, za katere se je jutro za jutrom vnemal prepir med otroki, kdo jih bo obul in na katero nogo. »Ni bilo tako kot danes, ko imajo otroci vse,« govori Rudolf in pogleda sina, tridesetletnega in-
ženirja Janeza, ki mu resno pritrdi: »Da, bojim se, da moj sin, ki je danes star pet let, sploh ne bo vedel, kako je bilo dedom in očetom. Že res, naj bo vsaki generaciji laže, bolje, pa vendar bi ne smela pozabiti, odkod dobro in zakaj.«
Ko so se Bidovčevi po nekaj letih vrnili v svoje prvotno gnezdo, so šli otroci s trebuhom za kruhom. Oče, ki je opravljal v valjarni težko fizično delo, saj je bil takrat malodane vsak delovni postopek vezan na človeške roke, ni mogel šolati otrok. Tako si je Rudolf potem, ko je končal štiri razrede osnovne šole, poiskal zaslužek na kmetih. Pasel je krave, obenem pa obiskoval »ponavljalno šolo«. To je bila neka dopolnilna ali nadaljevalna šola. »Ce sem prišel k pouku, je bilo dbbro,« pravi Rudolf, »če ne, tudi.« Spomip na te čase mu zamegli pogled in možakar je videti, kot bi se čudil spremembam, ki jih je prinesel čas. »Pozneje sem postal v Lescah že mali hlapec. Takrat mi je neka ženska,« pripoveduje naprej, »ki mi je včasih prinašaia malico, nagovarjala. naj se grem izučit za mesarja. Gospodarju Španu pa sem rekel, da bi rad postal .Mesar' Špan mi le res ,zrih-tal‘, da sem se šel učit, vendar ne za ,šlosarja‘, ampak za mizarja.«
Železarna pomeni tudi za sina — obstanek
In fant se je vrnil v očetovo hišo. Hodil je v uk, se izučil, ko se je oče France nekega dne napotil v upravo Železarne in poprosil, če bi vzeli na
delo njegovega sina. Sicer ni imel v mislih Rudija, marveč njegovega brata. Toda v upravi* so bili . voljni sprejeti samo Rudija in tako je fant dobil službo.
»To je bilo leta 1928.,« se zdaj spominja Bidovec, »ko se je vsepovsod težko živelo ob pičli hrani in obleki. Tedaj so vzeli na delo v železarno samo tiste ljudi, ki jih je priporočila ena izmed političnih strank, ali narodna ali klerikalna. Mene so torej tgkoj ob prihodu pričeli vpraševati tovariši, kako in s pomočjo katere stranke sem si našel zapolitev. Prišel pa sem v železarno, kot vidite, po naključju. V tovarni ni bilo takrat nobene discipline. Menjav H so se delničarji, širila se je gospodarska kriza. Toda tisti, ki smo imeli d o v železarni, smo že še živeli. Huje je bilo z drugimi. Občina je dajala brezposelnim komaj omembe vredno podporo.«
Rudolf Bidovec obmolkne, kot iz nekega spoštovanja do težav, ki so jih Jeseničani morali prebroditi v svoji zgodovini. Gospodarske krize, brezposelnost, lakota “in hpda, so si neprestano pod vso pisano vrsto gospodarjev železarne, podajali roke skozi desetletja. Med delavci pa je iz dneva v dan bolj vrelo. Stavkali so, ustanavljali svoje organizacije, izobraževalna društva ...
»Dobro mi je v spominu štrajk iz leta 1935. Zjutraj sem prišel na delo in — začelo se je, 'Hoteli smo boljše delovne pogoje in višje plače. Štrajkarski odbor je »pobunil« del delavcev, ta pa potem druge. Železarno so obkrožili stražniki! Onstran tovarniške ograje ne sme namreč niti policija, niti kdo drug brez dovoljenja, to je že prastari red. Mi smo sedeli ih čakali, ženske so nam prinašale hrano, peki iz solidarnosti pri-važali cele kolače kruha. Med vsem tem so se predstavniki delavcev ure in dneve dogovarjali z upravo.«
V svojih prvih letih v železarni ie Rudolf hodil na delo še z očetom Francetom, zaslužek pa je dajal materi. Potem si je osnoval svojo družino. Prostega časa in razvedrila, kakršnega' smo vajeni dandanes, v Bidovčevi družini niso poznali. Polič vina, posedgnja, s prijatelji, za to je vselej zmanjkalo dneva, zakaj mnogo lačnih ust v hiši in trdo delo, so terjali svoje. Najlepši praznik za vse pa je bil petek ali praznik Marij a-Geld, kot so mu rekli. Takrat so delavci prejemali svoje mezde. Rudolf Bidovec hrani debel sveženj orumenelih plačilnih listin. Pravcato kartoteko jih ima.
Vojno so preživeli že trije rodovi
Drugo svetovno vojno so pričakali in doživeli že trije Bidovčevi rodovi. Štirje Rudolfovi bratje so naredili pot preko taborišč v partizane, tako se jim je v partizanih pridružil še Rudolf.
»Na Jesenicah so pripravljali prihod Nemcev petokolonašij« pripoveduje Rudolf. Pri tem se nasmehne in nagajive iskre se mu zakrešejo v očeh: »Še danes vem, kako so bili petokolonaši razočarani, ko so šli čakat Nemce, pripeljalo pa se je le nekaj Italijanov. — Najprej sem se vključil v terensko delo, potem sem odšel 1943. v Borovniško brigado, ki se je zadrževala po primorskih krajih. Končno sem bil v delovnem bataljonu za gorenjsko področje. Kmalu po koncu so me demobilizirali, odpravil sem se spet v železarno in zdaj sem od 1961. v pokoju.«
»Vendar oče še vselej kaj dela in brklja,« dokonča sin Janez, inženir v . ieseniški valjarni. In šele zdaj, ko po dolgem klepetu sredi družinskih spominkov in dokumentov živahno^ povzame besedo Janez, človek današnjega dne, lahko sežem v besedo tudi jaz. Tako skupaj razpredava družinsko zgodbo, obenem pa luščiva tudi podobe današnjega dne, v katerem se ta zgodba počasi in logično nadaljuje.
Pogover s sedanjostjo
Janezova mladost ni bila lahka, vendar po svoje lepa in ponujala mu je obilo raznolikih življenjskih možnosti Da se je fant tega že rano zavedel, je. kot pravi sam, zasluga očeta in domačega vzdušja. Mati mu je zgodaj, takoj po vojni, umrla, tako da je ostal oče Rudi sam z dvema nedoletnima sinovoma, služil je kruh, delal celo ob nedeljah, doma gospodinjil, vzgajal otroka... Pomanjkanja niso trpeli, bilo
DELAVBKA ENOTNOST - St. 17 - 29. aprila 1965
je tudi dovolj denarja, da sta fanta	so jim poznejši dogodki in leta	že za-
lahko šla v gimnazijo. Naprej pa, na-	okrožili vsebino in pomen. Tako	zavest-
prej so pomagale štipendije in pridnost	no prekinem molk:
pri študiju.	»In kako ste se vi, ki ste prišli v
»Pravzaprav sem se nameraval vpi-	železarno	z diplomo, znašli v svojem
sati na strojno fakulteto,« pravi Janez.	delovnem	okolju.«
»Toda 1954. je bil na strojni velik na-	»Hitro	in lepo,« odvrne	Janez. »Vsa-
val, železarna pa je razpisala štipen- kršnega dela sem namreč že od malega dije za metalurge. Javil sem se na	vajen. V	gimnaziji, med	počitnicami,
razpis, uspel, in v petih letih doštudi- sem vselej fizično delal in tudi svoje ral.«	obvezne prakse na fakulteti sem preži-
Oče Rudolf pogleda sina, ko bi hotel	vel ne kot praktikant, marveč	kot de-
izvedeti še to, kako bo v prihodnje.	lavec v valjarni. Na ta način	sem se
Naš pogovor za trenutek zastane, zakaj hotel vključiti med neposredne proiz-laže je govoriti o stvareh in časih, ki vajalce, spoznati napore dela in tova-
rištvo. Tovarištvo, ki zrase med težkim fizičnim delom, je na trdnih in toplih človeških osnovah. In tako tovarištvo sem vsepovsod res tudi našel. Na Jesenicah sem že vsa leta v obratu profilne valjarne, ki je največji obrat železarne, moja naloga pa je, da spremljam tehnološki proces proizvodnje in da skrbim za kvalitetni asortiman.«
»Kako pa preživljate svoj prosti čas?«
Janez Bidovec zmaje z glavo: »Saj ga nimam in ga pravzaprav še nikoli nisem imel. I£o sem živel še z očetom, sem pomagal doma, med študijem sem imel v fakultetnem odboru vselej kako zadolžitev, zdaj pa sem že tri leta honorarni asistent na metalurški fakulteti v Ljubljani za predmet valjarništvo, poleg tega predavam v naši poklicni Industrijski šoli. Ze od nekdaj me je veselilo pedagoško delo. Prav mnogo mi je do tega, da bi izoblikovali lik strokovnega valjavca, kar terja tudi avtomatizacija proizvodnje, naša rekonstrukcija .., Uspehi so že tu. Sedemnajst fantov, ki bodo pravkar končali šolanje za vročega valjavca, zna- že danes v praksi prav toliko kot stari, priučeni valjavci, šola torej ni pozabila prakse, da o teoretičnem znanju seveda sploh ne govorim.«
Janez pogleda na uro:	»Zamudil
bom. Seminar imamo.«
»Samo še trenutek,« poprosim. »Kako pa samoupravljarije v železarni, osebni dohodki, ste zadovoljni?«
Inženir Bidovec brez pomišljanja odgovoril: »Doslej smo imeli v našem obratu res dober delavski svet. Zdi se mi namreč nujno, da predstavniki delavskega sveta do potankosti poznajo proizvodnjo, vedo za vse njene probleme, težave, načrte. Potem lahko sproti seznanjajo kolektiv. Tehnično vodstvo pa se v proizvodnji, tehnologiji... še posebej pogovarja z obratovodji. Ce so ljudje o vsem obveščeni, se potem ra-zumneje in bolj učinkovito, tako zanje kot za tovarno, odločajo o rečeh, ki so povsem njihova pristojnost. V tej mandatni dobi sem član centralnega delavskega sveta. Vidim, da samoupravljanje in delitev dohodka, nista v vseh ekonomskih enotah enako uspešna in . učinkovita. V resnici je težko uskladiti delitev dohodka med posameznimi obrati in to iz objektivnih vzrokov. Mislim pa, da je pri nas prav spričo težkega fizičnega dela prevelika razlika med konstantnim in variabilnim delom in da bi moral biti konstantni del višji. Dve leti gmo se trudili, da smo analitično ocenili delovna mesta, ocena je bila dobra, ljudje so z njo zadovoljni, zdaj pa jo premalo upoštevamo. Izgublja se. Še zmeraj nam ni uspelo vpeljati tehničnih norm, ki so za delitev po delu prav tako pomembne. Nasploh pa osebni dohodki, na primer v naši ekonomski enoti, niso nizki. V mesecu marcu ni bilo plače pod petdeset tisoč dinarjev.«
Najbrž bi morala pred slovesom vprašati inženirja Bidovca tudi to, kako je zadovoljen on sam s svojim osebnim dohodkom. Toda v družini, ki ne tarna nad delom, marveč živi za delo in od j dela, ni v središču življenja denar.
ALA PECE
tz naše družbe
Z OBČNEGA ZBORA ObSS ILIRSKA BISTRICA
Globoke korenine formalizma
4
ODLOČALO BO ZNANJE
Ob pregledu 2-lctne delovne bilance obč. sindikalnega sveta v Ilirski Bistrici je občni zbor ugotovil, da so bili sindikalni delavci skupno z drugimi družbeno političnimi činitelji v komuni ves ta čas nosilci naprednih idej, tako v gospodarjenju kakor v delitvi dohodka in v upravljanju. Z njihovo pomočjo so se razvijali socialistični proizvodni odnosi, ki so neposredno krepili zavest in samoupravno iniciativo delavcev.
Občinski sindikalni svet je v minuli mandatni dobi organiziral vrsto posvetov in razgovorov o materialnem položaju delovnih organizacij, o samoupravljanju, strokovni vzgoji proizvajalcev itd., zelo intenzivno pa se je posvečal tudi izpopolnjevanju notranje zakonodaje v podjetjih.
Ob vsej tej bogati delovni žetvi zadnjih dveh let pa je novemu sindikalnemu vodstvu v ilirskobistriški komuni ostalo še ogromno dela, zlasti v izpopolnjevanju delitvenega sistema in v materialni krepitvi ekonomskih enot.
Občni zbor je med drugim ugotovil sledeče:
Pred leti sprejeti pravilniki o delitvi čistega dohodka so polni vrzeli in jih v marsikaterem delovnem kolektivu praktično ne upoštevajo.
Osebni dohodki so zadnji dve leti zelo porasli, medtem ko nagrajevanje po delu sila počasi napreduje. Pri proizvajalcih merijo delovni učinek z normami, ki pa so večinoma izkustvene in nerealne, saj jih delavci povprečno presegajo za 20 do 50 odstotkov.
Se vedno pa več kot polovica delovnih mest v ilirskobistriški komuni ni ocenjenih. Osebni dohodki tistih, ki zasedajo neocenjena delovna mesta, so ali fiksni ali pa variirajo skladno z uspehom neposrednih proizva jalcev — ne glede na to, ali so sami dobro delali ali slabo.
2e občni zbori sindikalnih podružnic v delovnih organiza cijah so obširno obravnavali slabosti, ki jih povzroča sedanji sistem notranje delitve do-
hodka, in zahtevali, naj se vežejo tudi zaslužki proizvodnega vodstva, strokovnih služb in uprave na individualna in skupna prizadevanja. Za zdaj so sila malenkostne razlike med prejemki dobrih in slabih organizatorjev proizvodnje, prav tako med dobrimi in slabimi vodilnimi ljudmi z uprave. Tako slabim delavcem priznavajo pravice, ki jih daje delovno mesto, čeprav ne izpolnjujejo obenem dolžnosti, povezanih s tem delovnim mestom, oziroma čeprav ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev.
Ce VLEČE vsakdo po
SVOJE...
Omenjenih slabosti v delitvi osebnih dohodkov niti sindi
kalni delavci niti' sindikalno članstvo niso zdaj prvič ugotovili. Kakor že rečeno, je občinsko sindikalno vodstvo spodbujalo delovne kolektive, naj rešijo probleme, ki se vedno bolj zaostrujejo, čimbolj se krepi delavska zavest in osveščenost proizvajalcev, toda prizadevanja v tej smeri precej zavirajo odgovorne strokovne službe. Deloma zato,.ker 'jim primanjkuje sodelavcev in so preobremenjene z nalogami, še bolj pa je temu krivo dejstvo, da si številni vodilni ljudje v delovnih organizacijah kratko malo ne že lijo »kontrole« nad njihovim delovnim učinkom, povečane odgovornosti, kakšen bo njihov zaslužek v naslednjem mesecu ...
OB OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TOLMIN
OPOZORILO SINDIKATOV:
ne Čakajmo križem rok
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Tolminu so delegati poudarili, da v delovnih organizacijah ne smejo čakati križem rok, marveč v pogojih gospodarjenja, kakršni so že, preiti na intenzivno gospodarjenje in doseči največjo možno produktivnost dela. Prav zavoljo tega bodo v vseh delovnih organizacijah v tolminski občini v najkrajšem času izdelali podrobne analize, kaj podjetja v danih pogojih lahko storijo sama in v čem naj bi iskali pomoč v širši družbeni skupnosti.
NEIZKORIŠČENE
PROIZVODNE
ZMOGLJIVOSTI
Ob tem pa so delegati na občnem zboru tolminskih sindikatov tudi ugotavljali, da so delovne organizacije le napredovale v gospodarjenju, kar posebej velja za lansko leto, ko je v občini porasel narodni dohodek za 24,4 odstotka, dvignili pa so se tudi osebni dohodki zaposlenih in razen tega povečali skladi delovnih organizacij.
Doseženi rezultati v gospodarjenju pa delovne organizacije v tolminski občini — tako so menili delegati na občnem zboru — nikakor ne bi smeli uspavati, ker so analize in izračuni pokazali, da so proizvodne zmogljivosti v občini izkoriščene le za približno 48 odst. in da so premiki iz ekstenzivnega gospodarjenja v bolj ekonomično in rentabilnejše gospodarjenje še vedno preskromni. Zavoljo tega so bili na občnem zboru edini, da je izhod iz nastalih težav v gospodarjenju le preusmeritev delovnih organizacij v intenzi-fikacijo proizvodnje,' predvsem z ugajanjem večizmenskega dela, z izpopolnjevanjem tehnoloških procesov — mimogrede naj omenimo, da bi na primer obrat Angore z minimalno investicijo v nekatere stroje povečal svojo proizvodnjo kar za približno 80 odst. — da bi tako omogočili večjo produktivnost in hkrati večji dohodek ter si ustvarili
pogoje za prehod na skrajšan delavnik.
Vendar pa temu izhodišču nasprotno še vedno v nekaterih delovnih organizacijah na Tolminskem opravičujejo vlaganja v ekstenzivno gospodarjenje s tem, češ da sodi tolminska občina med gospodarsko nerazvite in da jo je moč gospodarsko razviti samo z novimi vlaganji v objekte. '
I
TOLMINSKO PODROČJE POTREBUJE STROKOVNJAKE
Iz razprave na občnem zbdru občinskega sindikalnega sveta v Tolminu smo lahko tudi r'az-brali, da na tolminskem področju v delovnih organizacijah primanjkuje strokovnjakov, predvsem takih, ki bi z^iali organizirati proizvodnjo tudi s človekom in ne samo s strojem.
Da pa bi si lahko pridobili take strokovnjake, jim bo treba -Z izdelanim sistemom nagrajevanja zagotoviti primerne osebne dohodke in stanovanja. Prav za nagrajevanje strokovnjakov pa v delovnih kolektivih tolminske občine še nimajo izoblikovu nih nobenih meril. Posledica ne izoblikovanih sistemov nagraje vanja po delu so bile zelo velike, še posebej v tistih delovni' organizaciinh, kjer gledajo n: strokovnjake kot na neprod tivne in družbeno priviligiranc ljudi.
Razen tega delavci vedo, kateri strokovnjaki so dobri in
prav gotovo ne bo nihče izmed njih nasprotoval, če bodo strokovnjaki na osnovi rezultatov dela tudi dobro zaslužili. Proizvajalci se namreč zavedajo, da se bo le s strokovnim delom izboljšala tudi kvaliteta in s tem povečala produktivnost in ne nazadnje tudi osebni dohodki zaposlenih. Prav taka usmeritev in izoblikovana merila nagrajevanja tako za strokovnjake, kot tudi za neposredne proizvajalce, je na primer podjetju Kreda na Srpenici prinesla presenetljive gospodarske rezultate. To je torej prepričljiv dokaz, da v delovnih organizacijah lahko z delitvijo po delu tudi za strokovnjake zagotovijo večjo produktivnost dela. M. ŽIVKOVIC
Občni zbor je ostro obsodil tiste vodilne ljudi, ki poskušajo miriti zaradi nesorazmerij med prejemki nezadovoljne delavce s tem, da prikrivajo sezname zaslužkov, češ da so poslovna tajna. Tako si lahko z raznimi honorarji, pavšali, dodatki in podobnimi viri izrednih dohodkov prisvajajo več, kot bi jim kolektiv priznal po opravljenem delu oziroma kot bi jim dovolila dobra merila za delo.
Cista izguba Časa?
Vse te pomanjkljivosti v delitvi dohodka in osebnih dohodkov izvirajo iz slabo oziroma premalo razvitega delavskega samoupravljanja.
V	marsikaterem podjetju se upravno in strokovno vodstvo ne poglabljata -v ekonomsko in družbeno funkcijo ekonomskih enot, še več, imajo jih za nepo trebno breme in oviro pri de-' lu. Gospodarska in družbena vprašanja raje rešujeta »s sebi enakimi«, izmenjava mnenj s proizvajalci pa je zanje — čista izguba časa.
Zaradi tega ekonomske enote, ustanovljene na pritisk subjektivnih in političnih sil, ne rastejo skladno z drugimi organi samoupravljanja. Formalno priznane pristojnosti ekonomskih enot so povzročile formalno se-stankarstvo. Pogosto se sestanejo šele takrat, ko je na sestanek pripravljen njihov strokovni vodja. Ob takšnem pojmovanju delavske samouprave seveda ni mogoče realizirati ustavnih načel, ki postavljajo proizvajalca v ospredje vsega ekonomskega in družbenega dogajanja.
KADRI... KADRI...
V	sedanjih pogojih pa ekonomske enote tudi v kolektivih, kjer upravno in strokovno vodstvo ne podcenjuje delavskega samoupravljanja ne morejo polno zaživeti, ker nimajo ustrezno razvitih.računsko analitičnih služb. Ekonomske enote ne dobivajo redno evidenčnih podatkov o gospodarjenju in poslovanju, medtem ko so analize skromne; ocene in predlagani novi ukrepi pa slabo utemeljeni. Se celo proizvodni programi so proučeni predvsem s tehničnega, ne pa tudi z ekonomskega vidika.
Nezadovoljiva strokovna usposobljenost analitskih kadrov je. očitna, saj imata od 10 računovodij y večjih podjetjih samo dva priznano srednješolsko izobrazbo, medtem ko delovna mesta analitikov večinoma sploh niso zasedena. Problem je tembolj pereč, ker ob koncu 1984. leta v vseh teh delovnih organizacijah ni imel niti-en direktor visoke niti višje izobrazbe.
V	komuni manjka 376 strokovnjakov, kakor je ugotovil občni zbor in zahteval, naj delovni kolektivi v prihodnje odvajajo več sredstev za strokovno vzgojo ter zagotove, da bodo ta sredstva smotrno izkoriščena.
Za to naj bi v prihodnje bolj ’ skrbeli tudi sindikalni delavci, saj je očitno, da tako delitev dphodka kakor delavsko upravljanje počasi napredujeta, ne le zaradi premajhne razgledanosti proizvajalcev, ampak tudi zaradi slfibo organiziranih in slabo zasedenih strokovnih služb. .
M. K.
JS
O
A
O
3
p
3
g
3
o
3
O
J^elavec se je javil na razpis podjetja, ki je potrebovalo sekretarja. Ustrezal je razpisnim pogojem in po sporazumnem prenehanju del<ovnega razmerja v dotedanjem podjetju, je nastopil nasledrijega prvega službo v novi delovni organizaciji. Prepričan je bil, da je vse v redu. Po osmih dneh pd je dobil v podpis »Sporazum o sklenitvi delovnega razmerja na poskušnjo za en mesec.«
Na njegovo začudenje) da kaj takega ni bilo v razpisnih pogojih, niti mu tega niso omenili he direktor, ne predsednik UO in ne računovodja, ko se je z njim pogovarjal ob prevzemu dela, mu je vodja splošnega sektorja odgovoril, (la je to le formalnost in naj jo vzame tako, kot da je preizkušnjo že prestal. Podpisani »formalni« akt je potem romal na sodišče, kajti po enem mesecu tako imenovane poskusne dobe, so dali delavcu v roke knjižico. Nič niso pomagale izjave prič, da prej na vodilnih mestih niso imeli poskusnih rokov. Tudi dejstva, da razpis poskusnega roka ni omenjal, sodišče ni upoštevalo. Podpis, o katerem je delavec sodil, da je formalnost, je bil’ zanj usoden. Brez odpovednega roka, do katerega bi imel sicer pravico po devetnajstih letih službe, je ostal čez noč brez dela.
Sodišče se je ob svojem sklepu oprlo na zakonito določilo, po katerem se lahko delovno razmerje sklene na poskušnjo za vsako delovno mesto, le čas tega poskusnega roka ne sme biti daljši kot trideset dni. Tako je bil delavec oškodovan na zakonit način, čeprav je bilo jasno, da so poskusni rok uporabili samo zanj.'
Takih primerov bi lahko našteli še veliko. Delovnim organizacijam je zakon dajal pravico, da uporabijo poskusne roke, ni jih pa obvezoval, da določijo v svojih pravilnikih mesta, za katera je poskusno delo potrebno. Tako so zakonska določila uporabljali, kadar in za kogar so hoteli. Največkrat pa o tem niso odločali samoupravni organi, temveč posamezniki.
Za ra-zliko od starega ZDR, ki je določal samo dolžino poskusnega roka. Temeljni zakon o delovnih razmerjih dopušča, da delovne organizacije uvedejo poskusni rok, vendar pa samo na način in v pogojih, ki zagotavljajo, da se objektivno ugotovi delovna sposob-g nost in strokovnost delavca, ki želi dobiti delovno mesto,
■ za katero- je potrebna poskusna doba. Določila movega zakona torej obvezujejo delovne organizacije, da v svoje pravilnike in splošne akte vnesejo vsa delovna mesta, za katera menijo., da je potreben poskusni rok, da določijo dolžino tega roka in, kar je najbolj bistveno, da določijo organe, ki morajo'spremljati in potem oceniti zastavljene naloge, ki jih je od delavca zahtevalo delo med poskusom.
V tem je tudi razlika med starimi in novimi normami o poskusnem roku. Novi zakon predvsem zahteva od delovnih skupnosti, da poskusili rok re-> gulirajo v svojih aktih in pri tem spoštujejo družbena načela, da je samoupravljanje
3
O
A
O
3
O
A
O
3
O
3
O
A
O
osnova Za urejevanje delovnih odnosov.	.	^
Doslej so delavci vedeli samo, da poskusni rok traja trideset dni, nič pa niso vedeli, kaj morajo v tem času narediti, kako in na kakšen način bo ocenjena njihova sposobnost, kdo bo o tem odločal. Povsem jasno je, da v naših družbenih pogojih položaj delavca v poskusnem roku ne more ostati tako meglen. Jasno pa je tudi, da je bilo treba najti mere, ki bi omogočile delavcem aktivno sodelovanje v izvajanju poskusnega roka, obenem pa določiti take mere, ki bi delavce zaščitile v primerih, če bi delovne organizacije skušale to delo izkoristiti v škodo delavcev.
Doslej namreč ni bilo tako malo primerov, da so delovne organizacije zaposlovale s pc»-skusnim rokom veliko delavcev predvsem za nestrokovna dela. V nekaterih podjetjih so možnost posebnega Toka uporabljali tako, da so delavci delali trideset dni, potem so ostali dva dni doma, nakar so z njimi zopet sklenili delovno razmerje s poskusnim rokom trideset dni. Tako so v resnici ti delavci stalno delali v delovni organizaciji.
Geprav s takim zaposlovanjem zakonska določila niso bila kršena, je bila taka praksa 'v nasprotju z družbenimi normami. Kajti ti delavci, ki so »stalno« delali v poskusu, ne le da so bili brez zaščite ob prenehanju delovnega razmerja, temveč solbile tudi njihove pravice manjše kot pravice stalnih delavcev. Ker so od meseca do meseca živeli v negotovosti, če bodo obdržali delo ali ne, se tudi niso vključili v delovno skupnost kot samoupravljavci.
Nova zakonska določila onemogočajo prikrivanje delovnega odnosa z zmanjšanimi pravicami delavcev pod »plaščem« poskusnega roka, I ker obvezujejo samoupravne organe. da po družbenih načelih v samoupravnih aktih določijo in kvantitativno odmerijo dolžnosti in pravice na osnovi dela. Tako poskusnih rokov ne bo mogoče uvajati za delo, kjer -ni potrebna strokovna usposobljenost ali pa osebna delovna sposobnost. Zakonska določila že sicer obvezujejo delovne organizacije, da morajo delavce, ki se ' .zaposlijo, spoznati z delovnim mestom, z delovnimi pogoji, organizacijo dela, da jih morajo podučiti o Samoupravnih pravicah in dolžnostih in jih seznaniti s samoupravnimi in splošnimi akti. Tak, tako imenovan »uvajalni« postopek zadostuje za dela, kjer ni potrebna strokovna usposobljenost.
Za vsa dela pa, ki zahtevajo določeno dobo, da delavec pokaže svoje strokovno sposobnost in se tudi spozna s pogoji dela, bo delavec tudi ob razpisu nedvomno vedel, kolikšen je poskusni rok in kaj je treba v tem času delati. Delovna organizacija mora namreč javno razpisati vsako prosto delovno mesto in tudi pogoje dela, obenem pa to prijaviti še službi za zaposlovanje delavcev. V izjemnih primerih dopušča zakon, da lahko delovna organizacija objavi prosta delovna mesta v svojih sredstvih informacij, I vendar morajo biti taki izjemni primeri precizirani v samoupravnih aktih.'	N. LUZAR
NAJMLAJSA INŽENIRJA
FOTO: M. ŠPAROVEC
DELAVSKA ENOTNOST - St. 17 - 29. aprila 1965
RAZGOVOR O AKTUALNI TEMI
Letos 78 milijonov za izboljšavo kinematografske projekcijske in tonske tehnike



Dare Ulaga kot Brick in Alenka Svetelova kot Margaret v VVilliamsovi na vroči pločevinasti strehi« v uprizoritvi MGL
»Mački
Novica, da je upravni odbor Sklada za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov v okviru letošnjih sredstev sklada in z ozirom na leto 1964 podvojil sredstva, namenjena filmski vzgoji, sredstva, namenjena kinofikaciji pa so narastla celo za 200	— ia novica nas je spodbudila,
da smo zaprosili predsednika upravnega odbora Sklada tovariša Staneta Feleta, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z nerožnato situacijo na področju kinofikacije in v zvezi s filmsko vzgojo, ki si pri nas tako previdno in počasi utira svoja pota med ljubitelje filma.
PRVO VPRAŠANJE: Vemo, da lahko predstavljamo predvsem z grad-je v Sloveniji od 265	kinemato-	njo dvoran	na tistih	področjih,	kjer jih
grafov kar 80 takih, ki	delujejo v	še	ni,	oz.	v	tistih	središčih,	kjer	je
okviru kulturno-prosvetnih orga- le-teh premalo. Gradnja teh dvoran oz. nizacij, da so ti, pa tudi nekateri sedežev pa zahteva tako visoke inve-drugi kinematografi, včasih vse prej kot kulturni posrednik filma, da so aparature	zastarele,
prostori vse prej kot udobni. Vemo tudi, da preko 70 odst. ljudi pri nas živi v naseljih, ki imajo do 2.000 prebivalcev,	to pa so
kraji, kjer je kinematograf pogosto edina kulturna institucija.
Kakšna je dolgoročnejša politika Sklada za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov SRS na področju kinofikacije v Sloveniji in kakšnb realizacijo te politike lahko pričakujemo že letos?
ODGOVOR: O kaki dolgoročni politiki sklada glede kinofikacije je težko govoriti, kajti sklad za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov SRS se pojavlja na tem torišču le kot sekundarni faktor. Kinofikacije si namreč V

OCZNSy
INFORMACIJA /i

ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
Dramatika Tennesseeja Wil- mimo tega, kar nam bi prven- maril in ga celo prepustil bolj liamsa, tega trenutno najbolj stveno morala predstaviti. ali manj samoiznajdljivosti in poznanega in popularnega Režiser Janez Vrhunc je zre- individualnemu razumevanju ameriškega, pisca, je pripoved žiral »Mačko« kot realistično interpretov posameznih vlog o družbenih in moralnih pro-	Zg0(n)0	bogate	plantažniške	Temu primerno ni prišlo do
težišče pa je osamljenost člo-	druzme	z vso	raznolikostjo	izraza le osnovno Williamsovo
veka v današnjem svetu ter značajev njenih članov, z nji- hotenje v »Mački«, temveč je človekova nagonska potreba in hovo pohlepnostjo ali ravno- neenotna in ohlapna celo tista njegovo nenehno prizadevanje, dušnostjo do dediščine, ki jo režiserjeva zamisel, ki jo je da si pridobi prijateljstvo in bo nekemu pač moral prepu- želel uresničiti, ljubezen. Zavoljo obeh značil- stiti na smrt bolni družinski Na žalost je tudi scena zgre-nosti, ki sta v Williamsovih glavar. Bistvo in tragika te šila svoj cilj (Uroš Vagaja). delih neprestano prisotni in	družine	oziroma	njenih članov	Prenatrpana s pohištvom, 2
ki se ju avtor loteva še	(oče se	prepozno	ovede, da mu	nakazanimi elementi južno-
z očmi kritika družbenih, pred- nabiranje bogastva ni prineslo ameriške stavbne arhitekture, vsem pa iz njih izvarajočih ljubezni in ne tovarištva; sinu z modernističnim kovinskim
uničijo prijateljstvo z edinim okrasjem in lučmi — pravcata resničnim prijateljem privzgo- šara za oči, ne pa estetski am-jeni predsodki; Margaret, sino- bient za Williamsov tekst in va žena, se samotna in za vsa- za sproščeno delo režiserja, ko ceno vztrajno bori za mo- Interpreti glavnih vlog so ževo ljubezen) pa se preveč iz- bili Alenka Svetelova kot Mar-gublja v zunanjem koloritu. garet, Dare Ulaga kot njen Režiser je šel namreč pot od mož Brick in Franci Presetnik zunanjega dogajanja v notra- kot stari oče. nje, v tem je notranje zane-	ALA PECE
Wiiliams in
njegovi
interpreti
l!i!l'!]||l!lll!lll!l!ll!ll!llll!!l!!!!!ll!l!!!!!!£!!"i:!!l!lilll!lllllir
T. WILLIAMSA »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI« V MGL
etičnih deformacij in e neko bolj ali manj optimistično vero, da se človek s čistim hotenjem lahko izogne samote, zavoljo vsega tega je srečanje z Williamsom vedno znova osvežujoče. In zato škoda, da je uprizoritev »Mačka na vroči pločevinasti strehi« v Mestnem gledališču ljubljanskem šla
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
Frederica Rossija smo v na- se v marsičem razlikuje od pr- konec šele pri 340.000. metru, ših kinematografih srečali ne- vega, saj je predvsem verna Morda bo kdo privomnii da davno z znamenite dokUmen- podoba živijenja in narave. smQ podobne
“iT»Umreti0vVMadridu«. ^	nie0°Vih P« Dism^u. Res, marsikaj
Že takrat smo občudovali nje- vVllv°v- Tel riaram se je pri- smo že videli> celo v barvah in
gov posluh za utrip življenja, Wu.“Z s sv0:i0 kJ™er.° breZ jCe' v raznih variantah. Toda Ros-.	„ .	, nanja in podobnih uvodov,	^	^
njeaovo spoznavno moc in ob- . , .	, . v.	,	sifov svet je povsem njegov
. V~\	.	,	.	. ujel je utrip živega sveta po- A	.	v _ "
jektivno presojo zgodovinske-	^ na.bolj odmak_ svet, obdelan z občutkom za
ga dogajanja, ki je pretreslo njen od člavekci. kjer je nje- človeško in živalsko sožitje,
svet in bilo uvod v tragičnost g0Va Podoba najbolj prvobitna skladnost narave in hkrati res-
»ŽIVALP* minule vojne. Hkrati smo v in neomadeževana s proizvodi ničnost življenja, ki ustvarja
njem spoznali dobrega psiho- jn vpuvi civilizacije. Tak je tudi nasprotja, poraja neizogi-
loga in poznavalca človekove njeoo„ živalski in rastlinski ben boj za obstoj in uveljav-
Ne samo dokument
FRANCOSKI FILM
vplivi civilizacije. Tak je poznavalca človekove njegov živalski in rastlinski duševnosti, pa tudi zasanjane- svet< prikazan od svojih začet- Ijanje, odkriva njegov nene-ga poeta in človeka z neomaj- kov do danes< tak je v temač- ben razvoj in odmiranje. Dona vero v pozitivne strani sve- ndl rnočvirjih Bornea, na za- kumenti življenja so pretkani ta, človeka, ki kljub realnim sneženem severu v pesku oli ^ simbolnimi prividi človeka— obzorjem gleda na svet malce vodi> * zraku au na trdi-n tleh. fih Spoznanj o moči narave, o zasanjano in hkrati z veliko pred 14 je začel opazovati njenih skrivnostih in njeni ve-mero optimizma.	ta svet in ga prenašati na ličini.
,	Njegovo drugo delo »Živali« filmski trak, ki je dosegel svoj	IVICA BIZOVIČAR
«
ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
■Odgovarja Stane Fele, predsednik upravnega odbora Sklada za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov SRS
sticijske zneske, da je celotni obseg poslovanja sklada dokaj premajhen, da bi lahko karkoli storil na \em področju. Zato se Upravni odbor sklada ni mogel orientirati na kinofikacije v tem smislu.
jtel je le doseči, da bi v obstoječih kino dvoranah oz. v obstoječih drugih dvoranah na podeželju vzpostavili aparature za predvajanja filmov ali da bi v že obstoječih dvoranah in obstoječih aparaturah izboljšali tehriiko predvajanja. Edino, za kar se je sklad odločal na dolgoročnejši osnovi, je, da bo svoja sredstva trošil le kot participacijo k lokalnim sredstvom za pospeševanje kinofikacije in da jih bo v pretežni meri uporabljal kot kreditna sredstva. Izjemoma le na tistih področjih, kjer je akumulacija prenizka, da bi lahko ta : redstva vračali tudi kot dotacije.
Na osnovi teh stališč so bile izdelane tudi propozicije razpisa v preteklem letu in v tem letu. Medtem ko se je v preteklem letu našel le manjši del interesentov, saj je bilo potrošeno komaj okrog 25 milijonov dinarjev, se je letošnji krog interesentov bistveno povečal, saj je bilo že ob prvi, razdelitvi po končanem razpisnem roku v aprilu tega leta razdeljenih 68 milijonov dinarjev, s čimer, so bila že skoraj v celoti izčrpana tudi sredstva, namenjena za kinofikacije v tem letu. V rezervi je ostalo le 11 milijonov dinarjev, ki p:i jih nameniva sklad potrošiti še med letom, predvsem delno za potujočo kinematografijo, delno pa tudi za nekatere prosilce, s katerimi se še njihove prošnje razčiščujejo. V celoti ima sklad za te namene v letu 1965 predvidenih 78 milijonov dinarjev.
DRUGO VPRAŠANJE: Znano je, da število kinoobiskovalcev v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji pada. Ali to pripisujete le vedno ' bolj številnim malim ekranom pri nas (v Sloveniji imamo že preko 72.000 televizorjev), ali še čemu drugemu? Ali ima upravni odbor Sklada dolgoročnejšo politiko v pogledu razvoja kinematografske mreže na Slovenskem glede na te premike, saj vemo, da je v svetu ta problem pripeljal do majhnih modernih kinematografov — filmskih gledališč?
Odgovor: Kljub močni gostoti televizorjev v Sloveniji sem mnenja, da televizija ni glavni vzrok za padanje obiskov v kinfematografih Saj je tudi pri nas že opaziti pojav ponovnega vračanja v kinodvorane tistih obiskovalcev, ki jih je začasno televizija od tega odtegnila. K temu delno pripomore dokaj reven filmski repertoar na televizijskem programu, delno pa tudi že te, da počasi ljudje spoznavajo, da je doživljanje na širokem platnu nekaj dragega kot doživljanje na malem ekranu. Kljub vsemu temu pa se zavedamo, da bo v kinematografski mreži treba marsikaj spremeniti, če bomo hoteli korakati s časom, in nuditi gledalcem to, kar naj bi jim film pravzaprav nudil. Od idej do realizacije pa je še dolga pot. O neposrednih vprašanjih v zvezi s preoblikovanjem filmske mreže v event. filmska gledališča itd. upravni odbor sklada konkretno ni razpravljal. Dokaj odločno pa se je postavil na stališče, da je treba do maksimalne mere izkoristiti možnosti adaptacije obstoječe tehnike vsaj na to, da bo mogoče v čimvečjem številu dvoran gledati film na širokem platnu v najmodernejših tehnikah. Zaradi tega je tudi sklad svoja sredstva usmerjal predvsem za to, da se izboljšuje projekcijska tehnika in tonska tehnika v dvoranah.'
TRETJE VPRAŠANJE: V okviru sredstev Sklada je tudi postavka za filmsko vzgojno delo. Zanima nas, kakšna je letos politika sklada v sledečih smereh: izobraževanje upravnikov kinematografov, izpopolnjevanje pedagogov, ki v šoli izvajajo program filmske vzgoje, učbeniki in popularna vzgojna literatura za to področje, presnemavanje najboljših filmov na 16 mm trak, poučni filmi?
ODGOVOR: Upravni odbor sklada je vsako leto dodelil nekaj sredstev za seminar, ki se prireja za upravnike kinematografov, za pedagoge, ki izvajajo filmsko vzgojo na šolah in nekatere druge filmske delavce. To namerava storiti tudi letos. Mnenja smo, da je to ena izmed zelo ’ uspešnih oblik filmske vzgoje, kajti ti pedagogi prenašajo bogato snov na vso mladino, s katero so v stiku v šolah. Druge oblike vzgoje preko učbenikov in literature pa so šele na začetkih in v zelo majhnem obsegu. Filmski sklad podpira ali celo v-celoti financira .izdajo raznih publikacij ob kinoteki, v prosvetnem servisu, ob ozkotračnih filmih, močno podpira izhajanje revije »Ekran«, ki je v Jugoslaviji pač najboljša revija te vrste in tudi druge občasne izdaje določene filmske literature. Ravno tako financira sklad tudi presnemavanje dobrih filmov na 16 mm trak. V te namene je prispeval v preteklem letu 1,800.000 din in tudi-v tem letu ze razpravljal o tem programu.
Četrto vprašanje: obstaja znamenje, da se sredstva, ki se zbirajo v Skladu na osnovi prodanih kinovstopnic, v vse premajhni meri vračajo k tem elementarnim potrebam ljudi na področju filma. Kaj sodite o tem delitvenem odnosu, oziroma kako upravni odbor Sklada ta odnos pojasnjuje?
ODGOVOR: V letu 1965 se predvideva v sklad nekaj nad 300 milijonov dinarjev dotoka iz izvirnih sredstev t. j. od prodanih vstopnic. Od teh sredstev bo okrog 100 milijonov potrošenih za kinofikacije in vzgojo, 200 milijonov pa bo prešlo na filmsko proizvodnjo. Delno po avtomatični obliki, delno pa preko ocenjevanja filmov ob koncu leta. 2e ta odnos kaže na to, da obiskovalec, ki plača vstopnico in s tem ustvari tudi del sredstev za filmski sklad prejme tega nazaj le manjši del. V kolikor bi hoteli več sredstev vračati samemu predvajanju filmov in .njihovi proizvodnji, bi se obseg proizvodnje slovenskih filmov še bolj zmanjšal kot je že sicer, še večja osiromašitev materialne osnove slovenske filmske proizvodnje kot je že, pa bi dejansko onemogočila njen obstoj nasploh. Torej ni mogoče iskati rešitve samo v prelivanju sredstev v skladu, marveč so to že širša družbena yprašanja. Slovenski obiskovalec kina ne gleda samo slovenskih filmov, ne> moremo si pa predstavljati slovenske kinematografije brez slovenskih filmov. Ker je filmski sklad le eden izmed faktorjev, ki odloča o teh vprašanjih in sicer v zelo omejenem obsegu, njihovo reševanje torej tudi ne more biti odvisno samo od njegove politike.
Medrepubliški posvfet o filmski kulturi
Obstaja filmska zavest, filmski čudež, filmsko adaptivni mstrumenta-rij — pa ne samo kot ustvarjalna komponenta iirj filmskih avtorjih, ampak tudi kot splošna družbena kategorija, kot lastnost, kot določena sposobnost sprejemanja, kaitične izbire, posplošitve in integracije v rast osebnosti in v rast družbene zavesti. Rot sta starejša in srednja generacija, vzgojeni s pomočjo literature, glasbe in likovne umetnosti — bolj ali manj — kritično sprejemali vsebinske in oblikovne vrednote teh umetniških zrvrsti, bi moralo pri mlajši generaciji veljati isto tudi za film.
To vemo že vsi in že dolgo, ampak...
Narodna galerija odpira vrata likovni umetnosti po vsej Sloveniji
Ko Je bila leta 1919 ustanovljena Narodna galerija v Ljubljani, si je zadala za osnovni cilj nalogo, »da zbira in hrani dela upodabljajočih umetnikov, ki so zgodovinske vrednosti in da izoblikuje stalno umetnostno razstavo, dostopno vsegm ljudstvu«. Ker pa je za likovno umetnost mnogokrat veljalo, da je dostopna le ozkim krogom izobraženstva in da je med vsemi vrstami umetnostnega izražanja najbolj tuja širokim množicam, se je Narodna galerija zavedala naloge in potrebe po približevanju in seznanjanju ljudi, predvsem pa mladine, z našo domačo in tujo umetnostjo. Tako je dodala Narodna galerija svoji osnovni nalogi znanstvene obdelave in prezentacije zbranega gradiva v galeriji sami še novo nalogo — široko akcijo likovne vzgoje tudi izven galerije. S številnimi razstavami je stopila pred mladino v . šolskih poslopjih, pred delavca in kmeta pa v okviru kulturno prosvetnih klubov, LU in DU ter Svobod. S tem galerija dosega svoje: pri mladini vzgaja čut za lepo, razvija sposobnost, da razlikuje, kaj je resnična umetnost in kaj kič, obenem pa oblikuje iz teh vrst nove in redne obiskovalce in spremljevalce likovnega življenja nat* preteklosti.
19.5G0 obiskovalcev v hiši - S predavanji in potujočimi razstavami med novimi 15,000 ljubitelji umetnosti
Poskusi popolnega, domišljenega in organiziranega vključevanja fenomena filma in televizije, očitna prizadevanja za integracijo njunih močnih in vse močnejših vplivov v osebno in družbeno rast neprestano zadevajo na vrsto težav. Ravno sedaj, ko je naša šolska reforma še vedno nedokončan in ne do konca jasno definiran proces, ravno sedaj, ko bi se mogli vključiti v ta vzgoj-no-kulturni-civilizacijski proces tudi vsi novi elementi, so za film in televizijo še vedno značilni zelo previdni, mlačni, le delni, neenoviti ukrepi. Ni krivda samo na pedagogih, če se je šola spet izkazala za nekoliko neokreten organizem.
Seveda je filmska kultura pogojena s splošno kulturo in težave in neusklajenosti te bodo vplivale na napore za razumevanje one, da sploh ne omenjamo spremnih pojavov: hitre industrializacije, naglih demografskih sprememb Itd.
No, ne glede na to pa se veriga uspehov in sil pri uveljavljanju, usklajevanju in napredovanju vsebine, oblik in metod dela za filmsko kulturo krepi in nekaterim njenim močnim členom — posvetovanjem v Novem Sadu, na Avali, v Beogradu, v Ljubljani, pa spet v Ljubljani in še enkrat v Beogradu — se je sedaj prikljjučil še eden: medrepubliško posvetovanje o filmski kulturi in filmski vzgoji v Banja Luki.
(Osnovni podatki: iniciatorji posvetovanja — Prosvjetni sabor Hrvatske, Kulturno prosvjetna zajednica BiH in Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Sodelovale so vse ostale republike, udeležencev 83, glavne teme posvetovanja:
— Filmska kultura in filmska vzgoja — referent Rudi Sremec
— Filmska vzgoja v šolah I. in II. stopnje — referent Jovita Podgornik — Izvenšolska filmska vzgoja — referent Nikola Marušič
— Kadrovski problemi pri širjenju filmske kulture — referent Miroslav Vrabec
— Kulturno poslanstvo kinematografov — referent Vitko Musek
— Televizija in filmska kultura — referent Zika Bogdanovič
Posvetovanje je bilo 15. in 16. aprila 1965, njegov gostitelj pa Kulturno pro-svjetno viječe banjaluške občine.)
Referenti so v svojih odličnih referatih na osnovi jedrnatega analitičnega pregleda za nazaj (ki so ga vsi prisotni v celoti priznati, diskutanti pa, čeprav včasih z zagrenjeno intonacijo, še poudarili) nakazali pota in smeri, ki naj bi jih ubirali vnaprej (in s kateri-mi so se prisotni strinjali, diskutanti pa, čeprav včasih malce nacionalno zavzeto, sprejeli in obljubili, da'jih bodo realizirali).
Filmska kultura je specifičen del splošne, obe pa neprestano nastajata, se razvijata. Filmska kultura ni dana stvar, ki jo je treba samo, bolj ali manj spretno, kot rožo, presaditi v naš socialistični vrt. To ni samo poznavanje Zgodovine, teorije, filmskega jezika, stilistike, to je proces ustvarjanja mentalnih instrumentov in vrednot. Film je naj razširjene j še in (obenem s televizijo) najvplivnejše sredstvo za prenos tradicionalnih in sodobnih umetniških dosežkov. Vendar— film in televizija sta sposobna gledalca tudi. duševno degradirati in pasivizir^ti. To je seveda nasprotje tega, kar hočemo: aktivnega, osveščenega, kritično sposobnega gledalca, ki pomeni trdno osnovo pri organizaciji in utrjevanju družbeno etičnih sil. Če se bomo tega zavedali, ne bo več takih in tolikih težav, komplikacij in zmede pri razvijanju in poglabljanju — že sedaj dovolj vidnih — za filmsko kulturo Jn vzgojo storjenih ukrepov.
Za približno tako pojmovano filmsko kulturo in filmsko vzgojo naj sedaj začne delovati vrsta faktorjev.
Na eno prvih mest spada šola
Odslej so se za uvajanje in vsaj kolikor toliko kvalitetno izvajanje pouka o filmu v šolah zavzemale predvsem družbene organizacije. Samo ma-
loštevilne naprednejše šole z rhalošte-vilnimi naprednejšimi učitelji so našle filmu mesto v razredu. Pa še to predvsem učitelji materinščine, čeprav je nujnost integracije vseh predmetnih področij, od slovenščine do fizike, tehnične vzgoje in temeljev socialistične morale za poučevanje tega fenomena že jasna. Vsaj v zadnjih dveh letih so se široki iniciativi pridružile tudi pedagoške službe. In skrajni čas je, da se pedagoška teorija in praksa bolj zavzameta za filmsko vzgojo in da dobi vloga množičnih medijev odgovornejše mesto pri vseh, ki v republiških in zveznih forumih bistveno vplivajo ne samo na sprejemanje, ampak tudi na konkretizacijo Jnačelno deklariranih spoznanj. Prav tako pa pedagoška praksa še ne bo mogla izpeljati vseh zahtev tega zapostavljenega področja, zlasti ne tako stisnjena med Scilo materialnih in Karibdo- kadrovskih možnosti. Pomoč širših družbenih faktorjev — kulturno-prosvetnih, mladinskih in drugih družbenih in političnih organizacij — ostaja neobhodna.
Izvenšolska fiimsko-vzgojpa dejavnost ima neomejene možnosti. Filmski krožki, filmski klubi, filmska gledališča, mali kino — za najmlajše, amaterska filmska ustvarjalnost — za ambicioznejše, morejo delovati v katerem koli okviru. Njihov pokrovitelj je lahko šola, družbena organizacija ali celo posamezna komunalna ustanova (npr. kinematograf!). Oblike dela so dokaj jasne, pripomočkov — literature, filmov, diapozitivov — je tudi že nekaj, metode pa se seveda prilagajajo obli-' kam in predvsem — kadrovskim možnostim,	.	*
Pomladanska razglednica
Kadrpvsko vprašanje predstavlja enega najtežjih problemov — pravi cir-culus vitiotus: če se hočemo resno lotiti filmske vzgoje, moramo imeti v ta namen izobražene pedagoške delavce; učiteljske šole filma ne obravnavajo, ker nimajo kvalificiranih predavateljev. In ker na univerzah ni predavanj o filmu, ni posebno veliko upanja, da bomo v doglednem času dobili učitelje, sposobne govoriti o filmu na osnovnih in srednjih šolah in učiteljiščih. Stvar pravzaprav ni tako črna: na ljubljanski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo slušatelji že nekaj let poslušajo predavanja o filmu; seminarji in
posvetovanja o filmskovzgojni dejavnosti pa so dali vsaj osnovne smernice tistim, ki so se, spoznavajoč nujnost tega, prvi spustili na neshojeno stezo tako priljubljenega filmskega sveta. Trditev, da lahko kulturen, splošno izobražen človek vzpostavi tesen stik s filmsko umetnostjo, ne drži. Vrhovi filmskih del zagotovo zahtevajo posebno filmsko znanje — ki pa si ga lahko pridobimo tudi sami, če le intenzivno spremljamo^ vsa dogajanja in vsa spoznavanja, ki se v filmskem svetli pojavljajo. Pri nas že imamo precejšnje število odličnih poznavalcev filmske umetnosti — nimamo pa niti enega strokovnjaka — pedagoga, ki bi se ukvarjal izključno s filmsko pedagogiko in ki bi bil učitelj učiteljem pouka o filmu. In največ pričakujemo in zahtevamo prav od njih,
Končno: v procesu filmskega vzgajanja in širjenja filmske kulture je kinematograf nedvomno bistvena postavka. Preden pa se bo naš kino sposoben in voljan vključiti v ta proces, pa bo treba rešiti pereče vprašanje vloge in značaja kinematografa pri nas, Ali so kinematografi gospodarske organizacije ali kulturne ustanove ali pa neka sestavina obojega? Točna definicija, kaj kinematograf je (v socialistični ureditvi), bo morala v največji možni meri upoštevati resnico, da je film večja ali manjša umetniška stvaritev, kinematograf pa njen posrednik. In s tem bi bila nakazana rešitev še za vrsto problemov. kulturnega predavanja, razširitve dejavnosti (koliko je pri nas kinematografov, ki poleg običajnih dveh ali treh predstav dnevno store še kaj za domači film, za . umetniško posebno pomemben film, koliko kinematografov pri nas organizira' posebne predstave za šolsko mladino, za mladino v proizvodnji, in koliko kinematografov pri nas skuša s posebnimi oblikami film čim bolj približati gledalcu) in materialnih težav. Spremenil bi se odnos do domačega filma in v marsičem tudi uvozna politika distribucij. Cilj je isti.
Strinjamo se in podpiramo, kakor .vemo in znamo, proces humanizacije; ne strinjamo pa se vedno o načinu in ukrepih. Vendar pa zagotovo ne bomo rešili problemov s pomočjo resolucij,
zakonov in predpisov, iniciiranih od zgoraj navzdol. Impulzi — akcijski — morajo nastajati spodaj, pa ne samo kot pravočasno predvidevanje nalog, ampak kot kompleksna dolžnost takojšnje razrešitve cele vrste že obstoječih problemov — borbe skratka, proti poplavi navideznih vrednot in očitnega kiča, ki še vedno močno pohabljajo že tako nestabilni ideal, imenovan socialistični človek. Kajti, če kje šepamo — kot družba ali posameznik — potem šepamo na poti organiziranega spre-jemanja filma in televizije, ki nas spremljata vedno intenzivneje in mesita našo duševnost.
TONE SLUGA
Problem likovne vzgoje je velik in aktualen, saj jg splošno znano, da je neznanje umetnostne zgodovine veliko, popularnost umetnosti same pa premajhna. Mnogokrat se je na to pereče vprašanje kratko odgovarjalo, da se posebno mladina v času velikega napredka znanosti in tehnike ne zanima za umetnost. Vendar je ta trditev p<*-polnoma neupravičena in nepravična do mladih ljudi., Ob tem se odpira le novo vprašanje, kako seznaniti in približati umetnost mladim, saj pomanjkanje umetnostne izobrazbe zmanjšuje njih splošno izobrazbo. Uka željnega človeka je treba naučiti umetnino gledati, doživljati, razumeti, spoštovati, mu jo prikazati kot živ organizem, odsev družbenih, socialnih, političnih in kulturnih prilik svojega časa. Ljudje naj spoznajo, da umetnost ni sama sebi namen, ampak nastajala je in še nastaja zaradi ljudi.
Narodna galerija je stopila na pot likovnega izobraževanja že leta 1959,, svoje delo pa je še poglobila in razširila v zadnjih letih. To nalogo ne opravlja le z razstavami, katalogi, umetniškimi publikacijami ter vodstvi po razstavah, ampak tudi s predavanji in potujočimi razstavami po vsej Sloveniji. Z obvestili seznanja šole in prosvetne organizacije o svoji dejavnosti v okviru likovne vzgoje. Teme predavanj z barvnimi diapozitivi, ki v živih barvah nadomeščajo originale, obsegajo pregled slovenske umetnosti od njenih prvih začetkov do začetka mo-
derne umetnosti, umetnost v srednjem veku, baroku, 19. in na začetku 20 stoletja. Potujoče razstave seznanjajo obiskovalce z originali — risbami slovenskega klasicista F. Kavčiča, risbar mi in oljnatimi slikami realistov Janeza in Jurija Šubica, risbami progresivnega umetnika Hinka Smrekarja ter s pregledom slovenske umetnosti v fotopovečavah. V načrtu je še razstava oljnih originalov manjšega for-(nata umetnosti 19. st. O uspehu našega dela nam dokazuje skop pregled dela v letih 1963, 1964: v letu 1963 je bilo 100 predavanj za,8200 dijakov, v 1. 1964 pa 210 predavanj za 13.400 dijakov. Na naša številna obvestila se je odzvalo do sedaj 48 osnovnih šol, 16 gimnazij in 15 strokovnih šol.
Poleg šol je likovna vzgoja^razšir-jena tudi na prosvetna društva (Ajdovščina, Bovec, Celje, Jesenice, Ljubljana, Kranj, Maribor, Radovljica, Ravne, Šoštanj, Tolmin Tržič). Skupno število obiskovalcev na teh predavanjih je bilo 1200, kar je v primerjavi z obstoječim številom prosvetnih organizacij po Sloveniji potrdilo slabe organizacije, propagande in nezainteresiranosti s strani tistih, ki bi morali ta predavanja organizirati.
Likovno vzgojo opravlja Narodna galerija za šole iz lastnih sredstev, saj se zaveda pomena te republiške akcije. Prvi uspehi se že kažejo v povečanem številu mladih obiskovalcev v naših zbirkah, dijaki pišejo o umetnosti v šolske liste, v pismih prosijo za podatke o življenju in delu starejših slovenskih umetnikov, prosijo za umetniške reprodukcije, kar že kaže, da se je čut za pravilno oceno umetnine oblikoval.
Seveda lahko naša likovna vzgoja le dopolnjuje široko delo vseh, ki so aktivni na tem področju. Tako naj bi se v čim večji meri dopolnjevalo redno likovno vzgojo po šolah in sicer v povezavi med likovnim pedagogom in umetnpstnim zgodovinarjem. Naloga likovnega pedagoga se nikakor ne bi smela omejevati samo na pouk risanja, ampak naj se usmerja na razvijanje ustvarjalne sposobnosti v mladem človeku. Ta praktičen pouk bi se vedno moral dopolnjevati’ s spoznavanjem umetnostne zgodovine, kar bo v dijaku poglobilo estetski, čut ter mu obenem nudilo možnost pravega vrednotenja umetnin.
Resnično množično likovno vzgojo, kulturno prosvetljevanje množic pa omogoča šele povezava Narodne galerije — poklicne kulturne ustanove — z izobraževalno vzgojnimi centri — Svobodami, DU; LU, Zavodi... To sodelovanje pa do sedaj še ni zadostno razvito. Mnogokrat se življenje.društev omejuje na delovanje tradicionalnilf* sekcij, na organizacijo prireditev, potopisnih predavanj, predavanj s področja tehnike in zdravstva, ter na organizacijo amaterskih likovnih krožkov, ki naj s svojo dejavnostjo širijo likovno kulturo. Te naloge bi se nujno moralo dopolniti z estetsko vzgojno nalogo, s tem, da razvija smisel za umetnost, ki je živ v vsakem človeku ter mu poglablja umetniško dojemljivost. Društva naj s kvalitetnimi predavanji likovnikov, umetnostnih zgodovinarjev, urbanistov, arhitektov, glasbenikov, literarnih zgodovinarjev in literatov vplivajo na likovni okus publike in s tem dvigajo kvaliteto svojega dela. Saj vsi vemo, da za presojo kulturne ravni nekega naroefa ne zadošča le število televizorjev; obisk v kinematografih, stanovanjski standard in tako dalje, ampak tudi zavestno in pravilno poznavanje kulturnih vrednot tistega naroda in prva na tem področju želi Narodna galerija s svojim delom vključiti čim širšo množico, da se zave bogastva svoje pokrajine in da jih zna pravilno ceniti in varovati.
2e ob zgoraj povedanem se odpirajo problemi, na katere naleti Narodna galerija vsak dan:
Težak prodor med organizatorje prosvetnih društev, za kar je največkrat kriva njih nezainteresiranost in premajhna kvalifikacija.
Potreba po trdnejši povezavi s Svetom za .šolstvo in Zavodom za napredek šolstva ter večji poudarek same likovne vzgoje po šolah.
V korist začetemu delu Narodne galerije bi bilo sodelovanje z novinarji večjih in lokalnih časopisov ^Večer, Gorenjski glasnik, Mladinski vestnik in drugi), ki bi v tisku spremljali našo vzgojno dejavnost.
Individualni problem galerije pa je nabava diapozitivov s področja svetovne umetnosti, s pomočjo katerih bi se teme predavanj v korist mladine pomnožile. Žal za to ni deviz.
Se vedno je način popularizacije umetnosti, kot jo izvaja Narodna galerija, nekoliko vaškega značaja, kot potujoči kramarji nosimo svoje znanje po Sloveniji. V tem bi nam bile lahko za vzgled Ljudske knijžnice, ki so storile .že korak naprej. Njim lastna prevozna sredstva, moderne metode dela, magnetofonski posnetki itd., ne predstavljajo nobenih tehničnih ovir.
POLONCA KOKALJ
Foto Milan Šparovec
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• »TA P« — PTUJ:
Pioizvajalsu to,
to je zaslužil
Na občnem zboru sindikalne podružnice v Tovarni avtoopre-me v Ptuju so ugotavljali, da sta bili v preteklem letu rekonstrukcija tovarne in gradnja novih proizvodnih prostorov najvažnejši nalogi kolektiva. Za rekonstrukcijo tovarne pa je kolektiv prevzel nase težko odgovornost, še predvsem, ker proizvodnja še ni v popolnosti dovršena. Zavoljo restrikcije finančnih sredstev so namreč morali odpo\*edati tudi nabavo nujno potrebne strojne opreme v vrednosti okrog 400 milijonov dinarjev, ki bi jo dobili iz uvoza. Prav zavoljo omejitve inve- . sticij pa je kolektiv tudi precej prizadet, ker vsled pomanjkanja finančnih sredstev ne bo mogel v dovoljni .meri poskrbeti Za/ standard svetih članov kolektiva, kot so stanovanja, letni oddih, družbena prehrana itd.
Tudi razprava o nagrajeva-njiUj zaposlenih je razkrila, da proizvajalci, ki si pri svojem delu prizadevajo, da svoje normative presegajo za 20 ali celo več odstotkov, pa se mu ta presežek v delu ne obračuna, kar vsekakor zelo destimulativno vpliva na prizadevanje članov kolektiva. To je še tembolj krivično, ker je podjetje prav z namenom, da bi delavce pravičneje nagrajevali, celotno podjetje razdelilo na delovne in predračunske enote. Danes pa kljub
temu osebne dohodke obračunavajo po doseganju plana celotnega kolektiva.
, Lani so imeli čisiega dohodka za 494 milijonov dinarjev, od katerih je bilo porabljeno za osebne dohodke 352 milijonov dinarjev, ostalo pa so dali na sklade ozirorria so poravnali nekatere obveznosti iz investicij. V povprečju pa so lani imeli 35.704 dinarjev osebnih dohodkov na zaposlenega, kar je sicer za 28 c/o več kot v prejšnjem letu, vendar za 20 odst. manj, kot znašajo osebni dohodki v sorodnih podjetjih. V letošnjem letu pa so se dohodki nekoliko izboljšali ter so imeli meseca februarja že 44.307 dinarjev povprečja ali za 24 odst. več kot v lanskem letu.
Prav taker so člani sindikata precej razpravljali o letošnjem planu podjetja. Podjetje bi naj letos doseglo 2 milijardi 193 milijonov dinarjev skupnega dohodka, od tega bi naj bilo za osebne dohodke kar 600 milijonov dinarjev in 230 milijonov dinarjev za sklade. Ta plan. ki je za 712 milijonov višji od lanskega bi sicer z prizadevnostjo in še posebej, ker se je proizvodnja od tedaj, ko so prešli v nove proizvodne prostore precej povečala lahko dosegli, vendar pa je vprašanje glede nabave osnovne surovine, ki jo v glavnem dobivajo iz uvoza ter so za nabavo te surovine (dekapirane pločevine) potrebne devize, teh pa podjetje Samo ne more oskrbeti, ker svojih proizvodov ne izvaža indirektno, ampak po
svojih kooperantih (avtomobilski industriji).
V	tej tovarni je tudi nekaj delovnih mest, ki so zdravju škodljiva in delavci na teh delovnih mestih dobivajo mleko. Tu pa so nekatere pomanjkljivosti, ki jih. je potrebno odpraviti. Dogaja se namreč, da mleko, ki bi naj varovalo delavčevo zdravje na delovnem mestu, odnašajo domov takšni, kr jim ne pripada. Potrebno pa bo nabaviti tudi ustrezno embalažo, da se ne bo več dogajalo, da pijeta dve osebi iz ene steklenice.
V	tem mladem kolektivu imajo zaposlenih tudi precej žensk, ki povsem nadomeščajo moške. Težava pa nastopi tedaj, ko ženskam v času nosečnosti in po porodu ne morejo nuditi ustrezne zaposlitve. Sedaj jim nudijo zaposlitev v skladiščih gotovih izdelkov, kjer zavijajo in embalirajo gotove izdelke. Tu pa morajo čestokrat vzdigovati tudi težka bremena, kar je seveda nedopustno in ima lahko tudi težke posledice. Vsekakor bodo morali poskrbeti za nosečnice ustreznejše delovno mesto ali pa pretovarjanje težkih bremen (zabojev) mehanizirati, kar gotovo ne bi bil velik izdatek.
Prav tako so se člani sindikata na občnem zboru pogovorili tudi o bodočem delu in nalogah, predvsem o nagrajevanju po učinku, da bodo poskrbeli za boljšo izkoriščenost strojnih zmogljivosti, delovnega časa in doseganje še večje in kvalitetnejše proizvodnje. Kot ena glavnih nalog pa naj bi bila, da bi podjetje našlo domačega dobavitelja surovin, ki jim jih že primanjkuje. Naj bi navezali stike z jeseniško Železarno, ki je pred leti že oskrbovala »ta-povce« s potrebnimi surovinami, kar je ne samo interes članov kolektiva, temveč tudi celotne družbene skupnosti.
-ko-
0 ŽELEZNIKI:
Milijonti elektromotor za ZDA
Pred nedavnim so v Tovarni elektromotorjev »Iskra« v Železnikih izdelali na tekočem traku milijonti elektromotor, namenjen za izvoz v ZDA.
Proizvodni program te tovarne obsega sedaj izključno le ve-likoserijsko proizvodnjo elektromotorjev za vgradnjo v gospodinjske aparate — mešalnike, loščilnike, sesalnike, kavne mlinčke, ventilatorje itd.
Medtem ko je tovarna izdelala leta 1959 le 32.800 elektromotorjev, je lani proizvedena količina narasla na blizu pol milijona elektromotorjev. Letošnji načrt predvideva skoraj še enkrat tolikšno proizvodnjo, ki jo bo tovarna, sodeč po sedanjem tempu dela in pogoju dobav reprodukcijskega materiala tudi dosegla.
Danes zaposluje tovarna v Železnikih okoli 520 delavcev, kar da porazdeljeno na vsakega zaposlenega 2.000 dolarjev izvoza letno. Ce upoštevamo slovensko republiško povprečje 500 dolarjev, je. trikrat večja vrednost nedvomno edinstven izvozni uspeh, na katerega so v Tovarni »Iskra« v Železnikih upravičeno ponosni.
-č-
0 VELENJE:
Velenjski rudarji gredo zmeraj naprej...
Pomanjkanje ljudi, razmeroma nizki osebni dohodki (v primerjavi z druglimi industrijskimi panogami) in pomanjkanje srddstev za izgradnjo stanovanj-so že v letu 1964 zavirali proizvodnjo lignita. Tudi odkopne prilike nigo bile najbolj ugodne in proizvodnja se je povečala samo za 100.914 ton.
Da bi proizvodnja premoga v velenjskem rudniku v letu 1965 ostala na istem nivoju, oziroma se nekoliko povečala, bodo morali popolnoma izkoristiti sedanje kapacitete, privabiti več delavcev in povečati produktivnost dela.
Lastna sredstva rudnika za investicije in stanovanjsko graditev so vkljub zvišani ceni premoga zaradi naraščanja cen osnovnim materij alom (les, razstrelivo, železo itd.) in zviševanja osebnih dohodkov zelo pičla. Predvidevajo, da jim bo letos ostalo 600 milijonov več sredstev; porabili jih bodo za delno rekonstrukcijo jame v Skalah, odvodnjavanje jame zahod in gradnjo stanovanj.
Za gradnjo stanovanj bodo morali najeti kredite. Že sedaj bi morali rešiti 400 nujnih prošenj za stanovanja, če bi hoteli obdržati lansko raven proizvodnje. Bodoče naloge rudnika in razvoj velenjske industrije nasploh pa terjajo še znatno več — samo rudnik bi potreboval 700 stanovanj. Ker vedo, da brez stanovanj ne bo premoga, bodo poskusili tudi z novo obliko sofinanciranja: s posojilom kupcev premoga. Pričakujejo, da bodo delovni kolektivi, ki jim je premog važna surovina pripravljeni posoditi sredstva za gradnjo stanovanj, rudnik pa jim bo v zameno garantiral potrebno količino premoga.
V rudniku lignita v Velenju posvečajo veliko pozornost izobraževanju. V različnih tečajih (za priučene kopače, za kopače. za gradbince itd.) si lahko delavci pridobijo ustrezne kvalifikacije in možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje in napredovanje. Letos bo v premogovniku zajelo tako izobraževanje nad 400 ljudi.
Delavsko samoupravljanje je v tem kolektivu na zavidljivi višini; decentralizacija upravljanja je tu segla v velenjski občini najdlje. Uvedba internega obračuna ugotavljanja in delitve dohodka po ekonomskih 'in kasneje po obračunskih enotah je omogočila, da so imdarji postali gospodarji proizvodnih sredstev in ustvarjenih diobrin. Tako lahko sami neposredno odločajo o presežni vrednosti in gospodarski politiki podjetja.
Doseženi rezultati v lanskem, za velenjski rudnik zares težavnem letu (plafonirane cene premoga!) so bili pogoj, da so se še bolj pogumno odločili za nadaljnjo decentralizacijo. Z delitvijo dohodka po obračunskih enotah se pojavlja pri mesečnih izplačilih različna vrednost točke. To je samo rezultat različno uspešnega gospodarjenja in poslovanja posameznih enot. Tako pride še bolj do izraza sposobnost tehničnih in vseh ostalih kadrov vsake obračunske enote.
Velenjski rudarji se zavedajo, da pri sedanjih pogojih dela nimajo dosti rezerv za povečanje delovnega učinka, da pa lahko še izboljšajo organizacijo dela in ekonomičnost poslovanja. Prepričani smo lahko, da bodo z bolje organiziranim delom, s še bolj znižano porabo osnovnega materiala, z boljšim vzdrževanjem mehanizacije, s preprečevanjem nezgod itd. odkrili rezerve za večje osebne dohodke in za sklade podjetja!
C.
0 GG CELJE:
Lasten izobraževalni center
Na področju gozdnega gospodarstva Celje je 71.027 hektarov gozdov, od katerih jih je v družbeni lastnini 12.843 hektarov, medtem -ko so ostali last gozdnih posestnikov. Iz načrta sečnje je razvidno, da bodo letos v vseh gozdovih posekali 228.420 kubičnih metrov lesa, od katerega bo 127.755 kubičnih metrov lesa blagovne proizvodnje.
Sodobna industrijska proizvodnja zahteva tudi vse več električne energije	Foto: M. Šparovec
V	zadnjih letih so na področju gozdnega gospodarstva v gozdovih precej del mehanizirali. Tako pesek v lastnih gozdovih že 100-odstotno opravljajo z ročnimi motornimi žagami. Z motornimi žagami podirajo tudi pri gozdnih posestnikih-ko-operantih, predvsem tistih, ki poseka zaradi pomanjkanja delovnih moči sami ne morejo opraviti. Sicer pa so mehanizirali tudi nekatera druga gozdarska dela. Tako tam, kjer še nimajo urejenih gozdnih cest, uporabljajo žičnice. Tudi nakladanje in razkladanje lesa opravljajo s hidravličnimi nakladalnimi napravami, ki so nameščene na kamionih. Sicer pa so nam pri Gozdnem gospodarstvu Celje povedali, da bi imeli še več del mehaniziranih, vendar imajo težave z uvozom .mehanizacije, predvsem motornih žag, rezervnih delov in nakladalnih naprav. Pomanjkanje mehanizacije pa jih ovira tudi pri prehodu na krajši delovni tednik. Delavski svet podjetja je namreč sklenil, da na 42-urni delovni tednik ne bodo prešli tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjevali vseh pogojev, ki so si jih v načrtu zadali. Upajo pa, da bodo te pogoje izpolnili že letos.
Ker se pa pri gozdnem gospodarstvu Oelje zelo dobro zavedajo, da je uspeh v prodzvodr nji precej odvisen od strokovne usposobljenosti zaposlenih, so se odločili za načrtno izobraževanje članov kolektiva. To je še toliko bolj potrebno zato, ker se na novo zaposlujejo predvsem kmečki fantje. Delavce so do sedaj izobraževali le na občasnih tečajih. Da pa bi bilo v prihodnje izobraževanje zaposlenih bolj načrtno, so v Jur-kloštru uredili lasten izobraževalni center. Pripravljajo že tudi učni načrt, tako da bodo že letos pričeli s strokovnimi tečaji za delavce.
V	tem izobraževalnem centru je že letos pričela delovati delovodska šola, ki bo trajala leto in pol. Pouk v tej šoli je razdeljen na teoretičen in praktičen del, s tem da je dan velik poudarek praktičnemu pouku, saj želijo vzgojiti gozdarske delovodje-praktike.
Pri Gozdnem gospodarstvu Celje pa uspešno razvijajo tudi pogodbeno sodelovanje. V pogodbeno proizvodnjo jim je uspelo zajeti 66 odstotkov zasebnih gozdov. Tako so zajeli v organizirano proizvodnjo 96. odstotkov blagovne proizvodnje ali 81.000 kubičnih metrov lesa. Sklepajo dolgoročne , pogodbe. Vsako leto pa sklenejo-z gozdnimi posestniki še letne pogodbe, v katerih pa imajo določeno, da lahko veljajo tudi za naslednje leto, s tem, da dodajo v pogodbo nove odkupne cene lesa in obseg sečnje.
Da pa bi bili člani kolektiva kar najbolj seznanjeni z delom in življenjem v kolektivu, izdajajo interno glasilo »INFORMACIJE«. Razmišljajo pa že tudi o tem, kako bi kar najbolj uspešno obveščali tudi gozdne posestnike-kooperante, ki jih na tem področju ni malo.
—nik—
...................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiyiiM^iiii..................................niliiiiiiiiiiBitiiiilllllllllllMllllllllIllllllllllllllllllili.......	...... ................................................................................................................................................................................... .........................................................................................................................
O iz Časopisov delovnih kolektivov © iz časopisov delovnih kolektivov © iz časopisov delovnih kolektivov © iz časopisov d
J
mi jL£ljmiEni.a£8lhiij jižiita
Razmišljanja ob 1. maju
Bliža se 1. maj, praznik delavcev vseh dežel sveta, praznik dela. Ob vsakem prazniku, ob 1. maju pa še posebej, se oziramo na prehojeno pot, na uspehe in neuspehe pri delu. Istočasno delamo tudi načrte za naprej.
Ko te dni praznujemo 15-iet-nico ustanovitve naše/tovarne v Krombergu, nam mnogokrat spomin približa tiste čase, ko smo se borili z začetnimi težavami. Bilo je mnogo garanja, mnogo truda in mnogo samoodrekanja. O tem ijam govore še dokumenti iz tistih dni. še, zgovorneje pa nam o tem pripovedujejo ljudje, katerih znoj sfe je takrat tnešal s prahom prvih tovarniških strojev-. Kljub težkim delovnim pogojem in nizkim zaslužkom pa je bil delovni polet velik. Vsak se je zavedal, da je treba vztrajati in se žrtvovati, če si hoče ustvariti boljše pogoje dela. Tore! uspeh tovarne je bil odvisen od delovne zavesti, od morale po-#’ sarpeznika. Ti ljudje sp si zaslužili.'da delajo zdaj za večji zaslužek, za večii življenjski standard in ne več za tovarno samo. za podjetje. Ce bi danes ostajali pri starih načelih, kjer je vse slonelo na delovni zavesti, bi želi kaj majhne uspehe. Danes si
posameznik želi večjega zaslužka, boljšega življenja, je zahtevnejši. Toda saj drugače ne more biti! Če se z delom več ustvari, je treba tako delo tudi bolje nagraditi! Časi so se spremenili, poti nazaj ni več.
V 15 letih pa smo dosegli še nekaj, kar je mnogo pomembnejše od samih uspehov pri delu. Dosegli stno tako stopnjo razvoja upravljanja, da je vse, kar se v tovarni stori, volja celega kolektiva — rezultat naših skup^-nih želja in hotenj. Uveljavili smo samoupravo neposrednih proizvajalcev. V začetku, ko je bila tovarna v gradnji, se je iz obrata slišal le ropot strojev. Danes pa,.ko imamo v proizvodnji neprimerno več strojev, pa ugotavljamo, da je glas delavca močnejši. Kolektivu je prešla že v meso in kri navada, da odloča o vseh življenjsko važnih zadevah, da pove, kako bi lahko pra-viTneje rešili določen problem, da se zamisli in potem odloča o delitvi sredstev, ki jih je ustvaril. da se svobodno izrazi o tem, .kaj je prav in kaj ni prav. Seveda je tu, na področju samoupravljanja, v tovarni še ogromno možnosti. Neposredni delavec v proizvodnji se še’ marsikdaj ne zaveda, kako važno je njegovo sodelovanje v upravljanju. Ta zavest pa bo rasla vzporedno z' rastjo njegove zrelosti. Ne smemo otopeti za strojem in videti samo svoje delovno mesto! Izpopolnjevati se moramo tudi duševno, zlasti pa mora v nas
rasti čut za skupne koristi nas vseh. Le tako bomo jasneje opazili nezdrave težnje in nastopili proti njim. Ena takih, proti samoupravi usmerjenih hotenj je zahteva po neupravičenih zaslužkih. Težko je včasih odločno nastopiti proti takim pojavom, ker se ne da jasno razlikovati, kaj je belo in kaj črno. Treba je imeti trezno in zrelo presojo. Naj bo samoupravljanje šola, v kateri se naša zavest neprestano oplaja!
V 15 letih je naša tovarna ogromno napredovala. Razvoj v smeri boljše organizacije dela pa gre in mora iti samo naprej, tako da bomo čez nadaljnjih 15 let spet ugotavljali, da je proizvodnja sodobnejša in zaslužki večji. Toda če se danes primerjamo z razvitejšimi deželami, vedno ugotavljamo, da smo še vedno zaostali. V kapitalistični tovarni delavec več ustvari, čeprav se manj trudi. Pa ne samo zaradi boljše opremljenosti v primerjavi z našim (delavcem), ampak tudi in predvsem zaradi boljše organizacije dela. Organizacija je dobra, čeprav je odvisna samo od majhnega števila strokovnjakov. Pri nas pa se trudimo, naš delavec vlaga mnogo fizičnega napora, premalo pa pri svojem delu sam razmišlja. Prav je, da se držimo discipline in pri delu spoštujemo novodilo oziroma nasvete nadrejenih oseb in organov. Toda prav samoupravljanje nam daje možnosti, da tudi sami sodelujemo pri vo-
denju in organizaciji proizvodnje. Ne smemo na svojem delovnem mestu otopeti in T samo svoje delo. Ce bomo šli po tej poti naprej, bomo kmalu dosegli ali celo presegli proizvodnost delavca, ki dela v tovarni na zahodu.
Vendar imamo še vrsto, pojavov in činiteljev, ki so izven naših moči, izven tovarniškega kroga. Tako se npr. mnogokrat sprašujemo, zakaj nagrade večjega truda ne rastejo enakomerno s povečanjem proizvodnje, saj to bi bilo vendar logično, razumljivo in pametno. Dva momenta sta, ki onemogočata tako delitev sredstev.
Prvi je ta, da dohodek vsakega posameznika ni odvisen le od njegovega dela. Dinar, ki ga vsak delavec dobi za plačilo dela, je po obliki res enak drugemu dinarju. Po vrednosti pa tu ne more biti enakosti. Nekje se je treba močno truditi, drugje manj, da ga zaslužimo. Vrednost dinarja je odvisna od celotne mase ustvarjenega blaga. Ce pri nas dobro delamo in mnogo ustvarimo, s tem še ni pečeno, da moramo celotno vrednost našega dela dobiti nazaj. Treba je oodpirati še vse tiste, ki delajo izven proizvodnje, saj opravljajo tudi potrebno delo (uprava, šolstvo. zdravstvo). Poleg tega pa je dinar vreden toliko, kolikor nam ga prizna svetovni trg. Posebno mi, ki smo prisiljeni mnogo izvažati, vidimo, da se naše
delo v tujini še vedno slabo ceni.
V zadnjem času opažamo, da je položaj v našem gospodarstvu vedno težji, da nas je zajela nekaka »kriza«, Ta pojav dobro občutimo tudi pri nas. Kaj je temu vzrok? Predvsem to. da /se nekatere delovne organizacije ne drže planskih nalog jn da ne trošijo sredstev dovolj racionalno. Marsikje se osebni dohodki in cene hitreje višajo kot raste proizvodnja. To ustvarja gospodarstvu veliko škodo. Ce cene neupravičeno narastejo, pade avtomatično vrednost dinarja. Zato bi se po tolikem času razvijanja našega gospodarstva lahko nekateri »strokovnjaki« naučili, da notranjih problemov (mhd njimi nizkih osebnih dohodkov) podjetij ne moremo reševati z zviševanjem cen, vse ostalo pa pustimo pri starem. To povzroča motnje celotnemu gospodarstvu. Zaradi nezmožnosti enakomernega vključevanja na zunanjem, tržišču jugoslovanska podjetja stalno izgubljajo. Blaga ne menjavajo za enako vrednost zunaj meja. Potrebe po uvozu pa rastejo. Uvoz je torej stalno‘večji od izvoza. Posledica je, da vedno bolj primanjkuje deviz. Nadaljnja posledica pa je zastoj pri uvozu vseh mogočih materialov za proizvodnjo. Ce pa ni dovolj materialov, delavec nima kaj obdelovati. Kriza je tu.
Tako se vprašamo spet: kdo je za to odgovoren? Skušamo na to odgovoriti in pridemo do dru-
gega vzroka slabega gospodarjenja: marsikaj nas je dvajsetletno obdobje izučilo, da pa bi se nekateri gospodarstveniki naučili gospodarsko misliti, do tega pa na žalost še nismo prišli. Se vedno se za vsak težji problem, ki terja veliko razglabljanja in znanja, predpiše administrativni ukrep. Ko potem spoznamo, da nam prinaša več škode kot koristi, ga spet popravljamo. Take metode povzročajo negotovost in politično škodo. Razumljivo je, da je administrativno • upravljanje mnogo lažje. Cim pa prehajamo na to, da se tržišče vedno bolj sprošča in začenjajo veljati tržni zakoni, je treba reševati težave na drug način.
Zdi se, da je ta drugi moment administrativnega upravljanja ena od največjih zavor samoupravljanja. Dokler se ne bodo nekateri odgovorni organi otresli tega načina reševanja težkega gospodarskega stanja, bo še prihajalo do »gospodarskih kriz«, bomo še ugotavljali, da dinar ni za vsako podjetje enak, da samoupravljanje izgublja materialno bazo.
Zato naj bo ob 1. maju naše geslo: dvigajmo produktivnost z boljšim, združenim in organiziranim delom; borimo se proti administrativnim reševanjem gospodarskih težav in dajmo delovnim kolektivom več sredstev v upravljanje!
DRAGO ŠUC
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 17 - 29. aprila 1965
/
9 SKOPJA LOKA:
Kolektiv »Transtarista« pokrovitelj dirk
POCTTNICIIA SKUPNOST PRI ObSS ljubljana-center je odprla sezono
»ENA LASTOVKA...«
Precej črnila smo že prelili, da bi dokazali, kako koristno bi bilo za gospodarstvo, če bi se počitniška sezona raztegnila na 6 in več mesecev v letu, če bi samoupravni organi vzeli v roke svinčnik in bi izračunali, kolikšna gospodarska škoda nastaja zaradi navala dopustov v juliju in avgustu, če bi •.. Kljub temu pa nas je novica, da je počitniška skupnost ObSS Ljubljana-Center odprla počitniška domova v Savudriji in Novem Vino-dolskem že s 1. aprilom, pošteno presenetila. Saj je sonce komaj dobro ogrelo zemljo — kje je še vročina! Vendar — začetek podaljševanja turistične sezone je tu in treba ga je pozdraviti, treba je ugotoviti, kako je uspel.
PO JUŽNOAMERIŠKO TUDI PRI NAS
Pred dnevi sem bral nekje, da se rokometni igralci širom po svetu zelo potegujejo za to, da bi mednarodni olimpijski komite (IOC) to dinamično igro ustoličil vttd olimpijske športe. Mednarodni rokometni federaciji je priključeno za zdaj namreč že 34 nacionalnih zvez, med njimi tudi Jugoslavija z 78.747 igralci in igralkami. Tisti strokovnjaki, ki lahko pogledajo za kulise tega strokovnega športnega združenja, menijo, da bo do tega prišlo že leta 1972, ko bodo olimpijske igre bržkone v glavnem mestu SZ — Moskvi. V SZ je že sedaj 378.610 rokometašev; več jih ima samo še ZR Nemčija (459.030), ki si lasti domovinsko pravico za to igro. Po teh številčnih pokazateljih smo Jugoslovani na 5. mestu, toda delež jugoslovanskih igralcev in predvsem njihovih privržencev za množični in kva-
litetni razmah te igre je mnogo večji, kakor pa bi mislil marsikdo ...
Pri nas se namreč marsikje na vso moč trudijo, da bi zvečali ugled te igre in tako podkrepili njene težnje, da bi dobila mesto med olimpijskimi športnimi zvrstmi. Za zelo tehten prispevek v tej smeri so poskrbeli minule dni privrženci ^Rudarja<i (Plevlje) na tekmi 18. kola zvezne rokometne lige z »-Mlado Bosno-« v Sarajevu.
Glavno mesto BiH — Sarajevo — še ni doživelo takega spektakla (kljub razvitemu nogometu). Igralci obeh moštev so se med igro vedli še kar pohlevno, toda na tribunah je vrelo kakor v panju. Več kot 500 privržencev »Rudarja«, ki so se oborožili s (polnimi) steklenicami (alkohola) in kamenjem, je izredno živahno spremljalo vsako potezo svojih ljubljencev in tekmecev ter predvsem seveda sodnika. Vsaka njegova (pravilna ali nepravilna) odločitev je sprožila žvižgal-ni koncert. Nevtralcu so žugali s tribun, osrečili pa so ga tudi s kamenjem. Nekajkrat so poskušali vdreti celo na igrišče, da bi s sodnikom (Simonovičem iz Zagreba) obračunali kar na mestu — po pregovoru: kar lahko storiš danes, ne odlašaj dc jutri...
Vsaka športna tekma ima svoj finale. Zato so se tudi v Sarajevu držali tega načela: pred koncem je igralec »Rudarja« Bojadžič spretno udaril člana na-

sprotne ekipe Dragičeviča in ga kratko malo — že brez štirih zob — položil v vodoravni položaj. Navijači iz PVevelj so seveda takoj nato v nepopisni »gužvi« delili naokrog športno pravico in — batine.
No, pa recite zdaj, da sarajevska tekma ni bila lep prispevek za ugled rokometne igre, ki se je v zadnjem času marsikje — tudi v Sloveniji — navzela vzdušja, ki je značilno za južnoameriške nogometne stadione.
In tako smo pobarali Franca Matka, tajnika počitniške skupnosti ObSS Ljubljana-Center: -Kako vam je uspelo?«
-Na podaljšanje počitniške sezone se naša skupnost pripravlja že vrsto let, letos pa smo sklenili svoje načrte uresničiti. Dogovorili smo se z Zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani in prevzeli oskrbo delavcev, ki so potrebni počitka in preventivnega zdravljenja na morju. Tako imamo že na začetku sezone polna oba domova, dom v Savudriji in v Novem Vinodolskem, ki smo ju odprli s 1. aprilom. Po naših predvidevanjih bosta zasedena vse do 30. septembra. Sicer pa, kar z bne-noj in povprašajte ljudi, kako so z zgodnjim letovanjem zadovoljni!«
Prisedli smo v kombi, ki je peljal v Savudrijo še nekaj opreme za dom, in si ogledali začetek počitniške sezone od blizu.
Glavni vtis: počitniški dom kliničnih bolnišnic, ki ga je Počitniška skupnost ObSS Ljublja-na-Center najela za nekaj let, je še v znamenju urejevanja, kar pa ne moti prvih dopustnikov. Zidarji popravljajo fasado, lotili pa so se tudi urejanja obale, tako da bo pogled na ta otoček zelenja v Savudriji kmalu zelo prijeten. Letošnje slabo vreme pa je okrevancem socialnega zavarovanja nekoliko zagodlo: tudi čez dan je hladno.
»Čez oskrbo, posebno čez hrano pa se ne moremo pritožiti,« je povedal Ignac Užmak, zaposlen v Združeni kemični industriji Domžale. »Da, sonca manjka,« je dodala Brigita Šarc iz LIP Radomlje. »Mlajši pogrešajo najbrž zabavo, jaz pa jo hitro najdem,« je še rekel šofer Francelj iz TOKO Domžale.
»Kdaj pa kdaj ga zvrnem kozarček, ker ga v službi ne smem. Poceni je, toda prehitro se me prime, ker ga nisem vajen.«
Razgovor smo začeli tudi z upravnikom Leandrom Tomasi-nijem, »V domu je red, s kuharicami in kuho sem zadovoljen, tudi čez oskrbovanje se ne morem pritožiti, le živež je tod okrog drag, povprečno za 40 c/o dražji kot v Ljubljani. Zato ga naročamo kar v Ljubljani.«
Kasneje, ko smo se vračali proti Ljubljani in je pogovor stekel o težavah Počitniške skupnosti pri letošnem organiziranem dopustu, je njen tajnik, tov. Franc Matko še povedal: »Lani so gostje na račun našega poslovanja izrekli nekaj upravičenih pripomb, zato smo zmanjšali zmogljivost skupnosti za več kot 200 ležišč. Upamo, da bo kakovost uslug letos zato boljša. Še vedno imamo v lasti ali najetih nad 600 postelj in to od Vodic pri Šibeniku do Kranjske gore. Zdaj za ležišča še ni zadrege in jih delovne organizacije iz občine Ljubljana-Cen-ter lahko še odkupijo, kmalu pa bo, ker smo odkup postelj ponudili tudi drugim delovnim organizacijam, na primer mariborski Metalni in Tovarni avtomobilov, ter z njimi tudi že udarili v roke. Naše cene so namreč več kot konkurenčne: izven sezone stane oskrba za odrasle v naših domovih od 1300 do 1400 dinarjev, v sezoni pa 1500 in 1600 dinarjev. Za otroke se zniža za 300 dinarjev.«
Da bi si ustvarili čimbolj jasno podobo o planiranju in regresiranju dopustov in izkoriščenosti domov, ki jih imajo delovne organizacije v občini Ljubljana-Center, smo se skupaj s predstavniki teh organizacij udeležili tudi sestanka Komisije
za oddih in rekreacijo pri ObSS Ljubijana-Center, na katerem so razpravljali o teh vprašanjih. Predsednik te komisije Aleksander Cižmek je povedal:
»Delovne organizacije na območju občine Ljubljana-Center imajo v lasti 75 počitniških domov z 2400 ležišči, ki so, preračunano na 10 mesecev, zasedeni le 20-odstotno, celo v glavni počitniški sezoni le 80-odstotno. Nedvomno bi bilo ob dobri organizaciji letovanj možno počitniške domove bolj smotrno izkoriščati, saj je v občini v tistih delovnih organizacijah, ki imajo počitniške domove,, zaposlenih 23.000 ljudi, v tistih, ki jih nimajo, pa 25.000. Produktivnost dela bi 'lahko ob smotrnejši razporeditvi dopustov v občini enakomerneje naraščala kot zdaj, ko po statističnih podatkih prav v juliju in avgustu občutno upade.«
Razprava, ki je sledila podrobni ekonomski utemeljitvi, kolikšna gospodarska škoda nastaja zaradi nesmotrne razpore-
ditve letnih dopustov in neizko-riščenosti počitniških domov, je pokazala, da o resničnem sodelovanju in usklajevanju počitniških zmogljivosti v okviru občine Ljubljana-Center še ne more biti govora. Počitniška skupnost se še vedno brez vidnejših uspehov trudi, da bi najela počitniške domove delovnih organizacij in jih vključila v svoje načrte. Ti domovi poslujejo namreč še vedno po neekonomskih cenah, najbrž v glavnem le zato, ker samoupravni organi delovnih organizacij ne vedo, koliko stane v takšnem neizkoriščenem domu' oskrbni dan, delovne organizacije pa ne čutijo ekonomskega pritiska, ki bi jih prisilil, da bi s počitniškimi domovi smotrneje gospodarile.
Gospodarjenje s počitniškimi domovi bo treba torej osvetliti s točnimi ekonomskimi računi,, če naj se počitniška sezona raztegne čez več mesecev. Zato lahko zaključimo s tisto znano: ena lastovka še ne..,	V. B.
© Delovni kolektiv avtobusnega in turističnega podjetja »Transturist« iz Škofje Loke je prevzel pokroviteljstvo nad XVI. mednarodnimi cestnimi dirkami za »Nagrado Loke«, ki bodo 23. maja t. 1. na standardni tekmovalni progi v Škofji Loki. Za to tradicionalno prireditev, na kateri je bilo lani več kot 30.000 gledalcev, ge je prijavilo doslej 250 dirkačev iz Avstralije, Afrike^ Amerike in Evrope. Prireditelji — AMD Škofja Loka — bodo med prijavljenci za nastop izbrali samo najboljše, to je kakih 90 dirkačev. Več proga, žal, ne dopušča.
(:> Smučarji in smučarke škofjeloškega »Transturista« so na tekmovanju v veleslalomu za »Pokal padlih borcev« na Pokljuki zasedli nekaj opaznih mest. V konkurenci 110 tekmovalcev, ki jih je privabilo to nedavno tekmovanje TVD »Partizana« z Bleda, je med člani Gašper Zakotnik zasedel tretje mesto (za reprezentantoma Lakoto in Jemcem), med mladinci je bil Miloš Mlejnik drugi, med mladinkami pa Janja Eržen tretja.
O ŽALEC:
Sindikalno tekmovanje v odbojki
Komisija za rekreacijo in šport pri ObSS Žalec je v okviru razpisa »Sindikalnih delav-skih-športnih iger« priredila tekmovanje v odbojki za sindikalne podružnice. Na igrišču v Šempetru v Savinjski dolini se je prijavilo 9 ekip, od katerih je bila ekipa SP Tekstilne tovarne Prebold diskvalificirana, ker ni bila sestavljena iz članov SP TT Prebold.
V	jesenskem delu tekmovanja sta že igrali ekipi »Agro-servisa« Šempeter in Kovinskega podjetja iz Žalca, tako da sta bili zdaj obe ekipi nosilki A in B skupine.
V	B skupino je žreb doloD' : Keramično industrijo Liboje, Kovinsko podjetje Žalec, »Ju-teks« Žalec in moštvo občine Žalec; v A skupino pa: Agro-servis Šempeter, LIK Savinja Polzela, Tovarno nogavic Polzela in Hmezad Žalec.
Ekipe so tekmovale po načinu izpadanja in so dosegle naslednja mesta:
1. »Agroservis« Šempeter, 2. Kovinsko podjetje Žalec, 3. Tovarna nogavic Polzela in 4. »Juteks« Žalec.
Prvi dve ekipi sta prejeli praktične nagrade.
TATJANA HRIBAR
V NEDELJO JE BILO V LJUBLJANI ZAKLJUČENO 28. SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU. TISOČI GLEDALCEV SO DESET DNI SPREMLJALI NAPETE BORBE SVETOVNIH MOJSTROV, MED KATERIMI SO NAJVEČ USPEHA POŽELI KITAJCI IN JAPONCI, KI SO V FINALNIH IGRAH ZASEDLI VSA PRVA MESTA. TUDI JUGOSLOVANSKI IGRALCI SO, TAKO V MOŠTVENEM, KOT V TEKMOVANJU POSAMEZNIKOV PRESEGLI VSA PRIČAKOVANJA, SAJ SO SE V EKIPNEM TEKMOVANJU MOŠKIH POVZPELI CELO NA ČETRTO MESTO PRED VSEMI EVROPSKIMI EKIPAMI, DEKLETA PA SO BILA OSMA. NA SLIKI DESNO: SVETOVNI PRVAK MED POSAMEZNIKI CUANG CE-TUNG (KITAJSKA) IN ZMAGOVALKI V TEKMOVANJU ZENSKIH DVOJIC LIN HUI-CING IN CENG MIN-ŠIN (KITAJSKA)
V povečanem obsegu... z lepšim ovitkom...
prihaja
»TALIŠ«
TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV
M A R I B 0 R priporoča svoje Izdelke
• žgane in osvežujoče pijače, pivo, kis
Posebej pa priporoča izdelke, odlikovane z zlato medaljo na IX. in X. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani:
•	vinjak,
•	brandy domač,
•	cassls liker,
•	čokoladni cocktail,
•	jajčni liker,
•	ribez desert in vermutb.
IIII!IIIIIIIIII!IIIIIIII!IIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!II!I!I!I!II!IIIIIIII!III!III!IIIIII!IIIIIIIIIIII!IIIIIIII!I!IIIIIIIIIIII!I1III!I!IIIII!IIII!I!III!I1IIIIIIIIIIIIII!I!I!IIJ[I
=s
7	2	3		5	S	7
8						
9					■	
7»				11		
						
	1		15				
fS	t?					r
ts					■	t9
~2o		•			21	
22~				23		
29		25	26			
W~						
Križanka
Vodoravno: 1. starogrške boginje maščevanja, 8. glavno mesto Štajerske, 9. menično poroštvo, 10. ime češkega reformatorja Husa, 11. boter, 13. začetnici obeh imen pisatelja Tolstoja, 14. izpuščaji na koži, 15. priimek francoskega revolucio-
narja in publicista (Jean-Paul),
16.	vrsta tkanine, 18. nadležna žuželka, 20. Madžar, 21. oziralni zaimek, 22. medmet, 23. vprežna žival, 24. kraj na Češkoslovaškem, 27. vrsta tesarske sekire.
Navpično: 1. posteklina, lošč, 2. višina, stopnja, 3. drugo ime za Perzijo, 4. velika afriška reka, 5. začetnici imena in priimka slov. igralca, režiserja in pesnika, utemeljitelja prvega slovenskega stalnega gledališča, 6. začetnici imena in priimka nekdanjega svetovnega rekorderja v teku na kratkih progah in skoku v daljino, 7. puščavnik, 11. sel, 12. strateška prvina, 14. dolina pod Jalovcem, 15. sorodnik (množ.), 16. gospodar, 17. 'huda jeza, bes, 19. domače moško ime, 21. odeja (množ.), 23. kraj pri Domžalah, 25. znak za kemično prvino (aluminij), 26. avtomobilska oznaka Valjeva.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. strateg, 7. Pamir, a, 8. era, 9. nav, 11. nona. 13. SR, 14. T(ine) K(os),15. beta,
17.	puran, 18. proza, 20. tabu, 21. up, 23. IS, 24. salo, 26, čar, 28. krt, 29. optik, 31. replika.
— Takoj nesi tole nazaj! Pravita, da samo zato ne	g
bosta gradila vikend hišice, ker bi se poleti nateplo cel	||
kup sorodnikov in znancev ...
Prikolice
za varno vožnjo
Proizvaja:
TEHN0STR0J LJUTOMER
Prešernova cesta 40
Telefon 81-035 81-064
Pomladna obleka ALMA v vseh velikostih in dveh barvah — samo 3800 din
m
'PRODAJNI SERVIS’

LJUBLJANA * MARIBOR
........ . ..«VWVXXXXXVkXXXXV\
Spored RTV Ljubljana za teden od 29. aprila do 5. maja 1965
ČETRTEK
29. APRILA
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo Upor na ladji Sanct Georg — 9.25 Glasbeni vedež — 9.45 Domače pesmi in napevi — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Cez hrib in dol —-
12.30	Izpod peresa nekdanjega virtuoza —	13.15 Obvestila in
zabavna glasba —- 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Pozdravi kolektivov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski ^radijski dnevnik — 15.30 Koračnice igra Pihalna godba JLA — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pozdravi kolektivov — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in nape^-ov — 21.00 Izročilo XX. stoletja —	21.40
Glasbeni nokturno _ 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Stari francoski in italijanski mojstri — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK
30. APRILA
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6 00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Mir — sprošče-nje ... — 8.40 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tednik
—	9.25 Koračnice igra pihalna godba Ljudske mjlice — 9.35 Pet minut za novo pesmico —
10.00	Dopoldanski radijski
dnevnik — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi — 10.35 Novo na knjižni polici —10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! —	12.05 Kmetijski
nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Odlomki iz Verdijeve Traviate — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...	—	14.05
Radijska šola za nižjo stopnjo Pustite kontrabas v radio — 14.35 Variacije in fuga na Handlovo temo v B-duru —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad
—	15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pozdravi delovnih kolektivov za 1. maj — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —
18.15	Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Na predvečer praznika . . .
—	20.15 »Kontinenti pojo« —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA
1. MAJA
5.00—8.00 Budnica za prvomajsko jutro — 5.15—5.20 Poročila in dnevni koledar — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik
—	6.30—6.35 Napotki za turiste
—	8.00 Veseli tobogan — 9.05
Praznik radosti ...	—	10.00
»Bratje, le k soncu, svobodi« —
10.30	V pomladnem ritmu —
11.00	Pesmi o soncu in zemlji
—	11.30 Lepe melodije — 12.05 Prvomajski pozdravi delovnih kolektivov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zvone Kržišnik: Ob 1. maju — 14.00 V svetu opernih melodij —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 »Glasba združuje narode« — 16.00 Ob 10-letnici ustanovitve simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —; 17.05 Športno popoldne — 18.30 Iz narodno zabavne zakladnice —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.30 »Ljudje v belih rokavicah« — 21.15 Vedri zvoki — 21.30 »Na prvem mestu« — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 V prijetnem razpoloženju — 00.05—01.00 Zaplešite z nami
NEDEUA
Z. MAJA
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05 —6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra: Barbara Winkler, Zadnji bedak iz leta 2000 — 8.40 Iz albuma skladb za mladino
—	9.05 Prvomajski pozdravi delovnim kolektivom — 10.09 Se pomnite, tovariši. . . Franc Komel: Proti srcu Slovenije —
10.30	Radovan Gobec:	Dobro
srečo, domovina, kantata za mladinski zbor in orkester — 10.45 Nekaj partizanskih pesmi — 11.00 Rezervirano za prenos proslave 20. letnice ustanovitve prve slovenske vlade ob navzočnosti občinske skupščine (Prenos iz Ajdovščine) — 12.30 Iz slovenske orkestralne glasbe
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Šober: Tudi izleti so dopust — H.15 Odlomki iz Dobeičeve operete Ančka —
15.05	Za vsakogar nekaj v spomladanskem razpoloženju —
16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Naš nedeljski sestanek
—	21.00 Pomladni preludij —
21.15	Aleksander Glazunov: Letni časi, radijska priredba- baleta — 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
3.	MAJA
6.00—8.00 Dobro jutro! — 8.00 Konjar-Sdmen: Prva gimnazija na Slovenskem — 8.25 »Pozdrav pomladi« — 8.40 Z narodnimi pevci in ansambli —
9.05	Mali koncert godbe LM —
9.30	V tričetrtinskem taktu z veliki zabavnimi orkestri —
10.00	Pianist Marijan Lipovšek koncertira z orkestrom RTV Ljubljana — 10.40 Naš podlistek — 11.00 Nimaš prednosti!
—	12.05 Tone Krašovec: Sadovi dela (reportaža) — 12.30 Ena novost v našem arhivu domače orkestralne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Popoldanski koncert lah-
ke in zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V narodnem tonu ... — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 S festivala mladinskih zborov v Celju —	17.35 Boža Novak:
Spomini na kurirsko pot — 18.00 Slovenski pevci zabavnih melodij in ansambli zabavne glasbe — 18.30 V tihem mraku in druge starejše in novejše slovenske skladbe — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zvočni mozaik
—	20.30 Skupni program JRT
—	Studio Ljubljana — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
4.	MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijski dnevnik
—	8.05 Ansambel Rudija Bar-dorferja in Boruta Lesjaka —
8.20	Jutranji zabavni zvoki — madžarska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Po poteh Kočevskega Roga — 9.25 Renata Tebaldi v operah italijanskih veristov
—	9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti : — 12 05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pet narodnih za soli (zbor) in orkester — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Zastave v soncu — 14.35 Pet minut za novo pesmico __ 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.30 V torek nasvidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v svetu — 18.15 Pol ure s slovenskimi pevci zabavnih melodij in ansambli zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —	20.00 Majhen
recital sopranistke Sonje Demšar — 20.20 Radijska igra —
21.20	Serenadni večer — 22.10
Ljubiteljem popevk —	23.05
Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev
SREDA
5.	MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 6.10 Jutranji radijski dnevnik
—	8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — Tri pesmi severnoameriških črncev —- 9.10 Zborovske skladbe Gojmira Kreka in Rista Savina — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 Simfonične koračnice — 10.00 Rezervirano za prenos proslave v Ajdovščini ob 20. letnici prve slovenske vlade — 11.30 Igrata pihalna orkestra JLA in Ljudske milice — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol
—	12.30 Iz oper mojstrov ruske petorke — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... —• 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Po poteh Kočevskega Roga — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu —
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Tako poje naša dežela ... — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena ustvarjalnost v dvajsetih letih od 1945-1965 pri Slovencih — 18.00 Poročila __ aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke Radia Koper ~ 18.45 Naš razgovor — 19.00 Obvestila --
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Mešani zbor KUD Po-
šta iz Maribora — 20.20 Glasbena medigra —	20.30 Matija
Bravničar: Hlapec Jernej, opera množice v 8 slikah — 22.10 Nočni zvočni mozaik — 23.05 s plošč
iiaaii
aaaaaaBaBataaaaaBaaaaBiaaaBaBaa9aaaaa*aa«nn«««fl«naa «»■««■■■■•	n »■*■■■ ■»»•■Nn«Ra™en»B'ivea»'i»9a*M('iei<s'a*BBaaii«aa»ngnaBaaaii,'iaa*naz«»an£.e9aaBBaaBaaaaaBaaaBBa**aaaaaaBBiaBBaaaaBaaaaBa>>BBaaaBBBBaBaBaaBBBaaaaaaaaaaaaaaBNaaaaaaaai
SKUPŠČINA OBČINE
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR ZWI OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP OBČINSKI ODBOR RK
in ostale množične organizacije
MARIBOR-TABOR SLOVENSKA BISTRICA ŠMARJE PRI JELŠAH GROSUPLJE PIRAN
I
im


MARIBOR-CENTER
■
OB PRAZNIKU DELA, PRVEM MAJU, ČESTITAMO VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM, VSEM SAMOUPRAVLJAVCEM, Z ŽELJO, DA BI SVOJA SAMOUPRAVNA PRIZADEVANJA - NA TEMELJU DOSEDANJIH USPEHOV IN IZKUŠENJ -V BODOČE SE BOLJ UVELJAVLJALI TER DOSEGLI KAR NAJVEČ V PROIZVODNJI IN V UREJANJU TAKSNIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV, KOT JIH TERJA NASA SOCIALISTIČNA DRUŽBA,
;!«!!
MARIBOR-TABOR
CELJE
MARIB OR-TEZNO
OBČINSKI SINDIKALNI SVETI
SLOVENJ GRADEC
MURSKA SOBOTA
ŠMARJE PRI JELŠAH
SLOVENSKA BISTRICA
ŽALEC
TREBNJE
NOVO MESTO
RIBNICA
MOZIRJE
VELENJE
METLIKA
TRBOVLJE
ČRNOMELJ
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBI
:
BBBBBia

STEKLARSKO PODJETJE
KRISTAL
LJUBLJANA
VILHARJEVA 45
Kemična tovarna
Podnart
•	POSLUŽUJTE SE NAŠIH GALVANSKIH IZDELKOV
•	ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE
SPLOSNO
GRADBENO PODJETJE
TEHNIK
ŠKOFJA LOKA
Lj
-q a. o—a . - \
TOBAČNA
TOVARNA
Ljubljana
HITRO, ZANESLJIVO, KVALITETNO
popravilo motorjev — zamenjava sklopov — avtokle-parska dela — avtoličarska dela avtotapetniška dela — kovaška dela — rezkanja — struženja in brušenja motornih valjev, orodij, gredi, priprav in strojnih delov
VAM IZVRŠUJE
AVTOREMONTNO PODJETJE
GRAL - AVTOOBNOVA
LJUBLJANA — TITOVA 136
TEKSTILNA
TOVARNA
ZAPU ZE
POŠTA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Priporočamo svojo bogato izbiro damskih in moških mikanih in česanih tkanin ter volnenih odej.
Pred nakupom ne pozabite, da so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev in poceni.



•sms
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
1^~ ~p yD	~J\J iS^žiSl
NOVO MESTO
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
KONSTRUKTA
LJUBLJANA — TITOVA 43
I
Projektiranje vseh vrst visokih in nizkih zgradb z vsemi instalacijami
S	l
Specializiran oddelek za hladilne paprave in kondicioniranje
IZDELAVA GOSTINSKE OPREME
I G O
LJUBLJANA - TRNOVSKI PRISTAN 8
SE PRIPOROČA ZA SODELOVANJE IN CENJENA NAROČILA
L I Č
LITOŽELEZNA INDUSTRIJA
ČRNOMELJ
Gozdno gospodarstvo— Postojna
!■■■■■■■■■■[
■■■■laflbKBBaBBBaiEaaaaaaaiataa**■■■■■■■■■■■■■■■
a	■
K
R
A
N
J
Občinska skupščina
Občinski odbor Občinski komite SZDL	ZKS
Občinski sindi- Občinski komite kalni svet	ZMS
Občinski odbor Občinski odbor ZB	ZROP
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij — Občinski svet
KEMIČNI TOVIRNI KRANJ
DELAVSKA UNIVERZA KRANJ
Vodna skupnost Gorenjske — Kranj
Zavod za požarno,' tehnično in reševalno službo - Kranj
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
z obrati: OLJARICA, KLAVNICA, MLEKARNA in KMETIJSTVO t
Komunalni zavod za socialno zavarovanje — Kranj
Standard - Kranj
Industrija usnja, kemičnih izdelkov in plastičnih mas
STANDARD
—	vse vrste podplatnega in zgornjega usnja
STANDIT
—	kemični proizvodi za čevljarsko industrijo
VIST
—	umetno penjeno usnje in plastificira vse vrste kovinskih predmetov
Cestno podjetje Kranj
Bolnica za ginekologijo m porodništvo
Zdravstveni dom
Zavod za zdravstveno varstvo
KRANJ
■iiiitlii


l

Dimnikarsko podjetje Kranj
Sindikalna podružnica
ŽITO-KRANJ
Državna založba Slovenije
Knjigama Simon Jenko
TEKSTIL INDUS
IZDELUJE KOMPLETNI ASORTIMENT:
raznih pestro tkanih ih tiskanih tkanin iz bombaža in staničnih vlaken
IZVAŽA
S SVOJIMI PROIZVODNIMI OBRATI:
Kranj
svoje izdelke priznane kvalitete v razne države Evrope, Azije, Afrike in Amerike
SINDIKALNA PODRUŽNICA
Aerodrom Ljubljana - Brnik
Kranj
Trgovsko podjetje
predilnice
tkalnice
barvarne
tiskarna
apreture
in šivalnica
UVAŽA
J
surovine, barve, kemikalije in utenzilije. Nastopa kot samostojni .uvoznik oziroma izvoznik v vse države
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! PREPRIČAJTE SE O NAŠI KVALITETI!
KRANJ
Tobačna tovarna Ljubljana
Poslovna enota Gorenjske
KRANJ
Na dopustu pikniku
izletu -
vedno s
Podjetje za ptt promet Kranj
>1X00,
ležalnimi blazinami, sedežnimi blazinicami, potovalnimi blazinicami
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
$jOUX2L
Servisno podjetje
Kranj - Tavčarjeva 45
s svojimi uslugami v sledečih dejavnostih:
umro
mizarska in tesarska
električarska
ključavničarska
kleparska
vodoinštalaterska
\
slikopleskarska
zidarska
krovska
pralnice
gospodinjski biro
0
T?
O
a
o
£h
0
x>
T3
cd
O
>tn
O
i—i
a
co
£
W
O
a.
••■IM**".....................................................................................................
■■MMiMMfiip*
»UNIVERSALE«
TOVARNA KLOBUKOV, SLAMNIKOV IN KONFEKCIJE
DOMŽALE
IZDELUJEMO:
volnene tulce in klobuke, športne in ostale kape, slamnike vseh vrst, otroško, žensko in moško športno in modno konfekcijo.
TOVARNA VERIG
LESCE PRI BLEDU
priporoča v nakup svoje kvalitetne izdelke kot
•	vse vrste verig in njih opremo,
•	žičnike
® zakovice in vijake,
® odkovke in poljedelske naprave ter njih rezervne dele
Tovarna
sanitetnega
materiala
Vir — Domžale
Gozdno gospodarstvo Bled
dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Posebno izbrano kvaliteto smrekovega in macesnovega lesa dobavlja za najfinejšo lesno predelovalno industrijo: za proizvodnjo glasbil, čolnov, opreme ladij, športnega orodja, avionov, furnirjev, luščenega furnirja za embalažo idr.
Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove in drugo
Prevoze vrši z lastnimi prevoznimi sredstvi do kupca ali do železnice. Vse sortimente prodaja po dnevnih veljavnih cenah
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV
INDUPLATI
JARŠE - p. DOMŽALE
TRGOVSKO PODJETJE
Železnina
UKO
UMETNA KOVINSKA OBRT
■ KROPA
Obenem čestitamo delovnemu kolektivu tovarne PLAMEN — Kropa za 70-letnico in mu želimo še mnogo delovnih uspehov
IZDELUJEMO:
•	strokovno klekljane čipke in strojne vezenine,
•	vse vrste ženskih rokavic, ki vam jih nudimo po konkurenčnih cenah
TOVARNA ČIPK IN VEZENIN
BLED
POSLUŽUJTE SE NASE BOGATE IZBIRE!
Radovljica
z vsemi svpjimi poslovalnicami se še nadalje priporoča za cenjena naročila in obisk
Tovarna
kovanega orodja
Kamnik — Šmarca
OBRTNA ZADRUGA
SLAMNIK
MENGEŠ
GRAFIČNA IN PREDELOVALNA INDUSTRIJA
KUVERTA
LJUBLJANA - TITOVA 87
LIV
KOVINSKO PODJETJE POSTOJNA . •
PROIZVODNJA KOVINSKIH IN VELUROPLASTICNIH IZDELKOV
INDUSTRIJSKO PODJETJE
APNENICA
DOBREPOLJE
Industrija usnja, krzna,
konfekcije
in lahke obutve
ŠMARTNO PRI LITIJI
belokranjska
trikotažna
industrija
METLIKA
AVTOPROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA
G ORJANCI
Straža
Za soliden, hiter in siguren prevoz jamči kolektiv.
J
E
S
E
N
I
C
N
A
G
O
R
E
N
J
S
K
E
M
OBČINSKA SKUPŠČINA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO
LESNO GALANTERIJSKI OBRAT
PARNE PEKARNE - SLAŠČIČARNA
ŽELEZARNA
JESENICE
Ob praznovanju želimo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem mnogo zadovoljstva in mnogo delovnih uspehov
%
SAVSKE ELEKTRARNE ' LJUBLJANA
SPLOŠNO GKSDBENO PODJETJE
SAVA
JESENICE
ZINOS
Z DELOVNIMI ENOTAMI
HE MEDVODE - HE MOSTE
Čestitajo
VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE
KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE FRANC ROZMAN
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ^ IN REHABILITACIJO INVALIDOV
Gozd Martuljek
Trgovsko podjetje
ZARJA
JESENICE
Obrtno podjetje
COKLA
BLEJSKA DOBRAVA
V SKLOPU SVOJIH AKCIJ OB 20-LETNICI OBSTOJA PRIREJA
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
Z NAMENOM, DA PRIBLIŽA KNJIGO SLOVENSKEMU BRALCU, OD 15. APRILA DO 15. MAJA
MESEC KNJIGE
v tem času daje za vse MLADINSKA KNJIGA
SVOJE IZDAJE 10% POPUSTA ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE
0 :
PTUJ
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN KURIVOM S SVOJIMI OBRATI
*
POTROŠNIKE OSKRBUJE Z GRADBENIM MATERIALOM, KURIVOM IN VSEMI IZDELKI LESNE INDUSTRIJE
OBRTNO PODJETJE
STROJKOPLAST
MARIBOR - KSJ2EBJEVA ULICA 3 n
9 strojno ključavničarstvo 9 kovinski izdelki • plastika
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA u&hu v IN J M LJUDLM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
OPUŠČAMO KLASIČEN NAČIN GRADNJE TER UVAJAMO SKUPNO S KOOPERANTI NOVO, NAPREDNEJŠO TEHNOLOGIJO DELOVNEGA POSTOPKA
PROIZVAJAMO STANOVANJA ZA TRŽIŠČE PO LASTNIH PROJEKTIH
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
MARIBOR - SERNCEVA O L 8
DNE 23. APRILA 1944 JE SKUPINA DIVERZANTOV XXXI. DI-
. VIZIJE UNIČILA SKLADIŠČE POGONSKEGA GORIVA V POSTOJNSKI JAMI, ZATO SO OBČANI POSTOJNE IZBRALI TA DAN ZA SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
Za občinski praznik čestitamo vsem občanom in vsem kolektivom obratov:	'
Pivka, Prestranek, Bač, Belsko in Postojna
in jim želimo še mnogo uspehov pri delu
mm
☆
J AVO R
lesna industrija - Pivka
UČNE DELAVNICE
ZAVODA ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH
Ljubljana - Bežigrad 8
čestitajo vsem svojim poslovnim prijateljem
>
>
Lesno industrijsko podjetje - Bled
lEBLEJB
IZDELKI:
. žagani les smreke — jelke resonančni — avionski les vezane plošče za gradbeništvo ladijski pod
® stropne in stenske obloge • lamelirana gladka vrata
•	strešne konstrukcije
•	lesna moka
•	panel plošče
® sredice	'
® vezani les
•	opaži vseh vrst
•	lesna embalaža vseh vrst

SGP - Slovenija ceste
Ljubljana
•	prevzema in izvršuje vsa gradbena dela na objektih visoke in nizke gradnje
•	Specializirano podjetje za gradnje cest z raznimi sistemi vozišč, predorov ter za asfaltna dela
•	Lastna mehanizacija z obrati za popravilo, za izdelavo gradbenih strojev, lasten projektivni biro
•	Dobava kamenih agregatov iz lastnih kamnolomov
V.V.V.V.V.*.V
mtfmM

Klil
Tovarna olja - Slovenska Bistrica
Vam nudi: • bučno olje »SPECIAL« v steklenicah — olje je okusno, zdravo, ima prijeten vonj in mnOgo vitaminov
© zahtevajte to olje v svoji trgovini in pazite pri tem na naš zaščitni znak
® rafinirano jedilno olje »FAVORIT« v steklenicah
• vse vrste tehničnih olj in oljnih tropin
© vsa jedilna olja vam nudi po konkurenčnih cenah v lastni prodajalni v Slovenski Bistrici
HOTEL MANTOVA
VRHNIKA
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK

V naših cvetličarnah dobite vse vrste cvetja Proizvajamo kvalitetna okrasna di*avesa in cvetlice, urejamo in vzdržujemo parke
Za naročila se priporoča kolektiv
PODJETJA ZA PROIZVODNJO CVETJA IN UREJANJE PARKOV
VRTNARSTVO
MARIBOR, JURČIČEVA 5/1
cd
rH
cd
>
O
Eh
Pl
i—i
C
d)
-i—1
CD
—i
a
Z OBRATI RADOVLJICA, LESCE PRI BLEDU IN NOVA GORICA
RADOVLJICA
•	izdeluje vse vrste otroških
•	moških in ženskih volnenih
•	vrhnjih pletenin
• Oglejte si našo izbiro
OBRTNO GRADBENO PODJETJE
G R A D L E S ■
MARIBOR, SMETANOVA UL. 75
Opravljamo:
parketarska, tlakarska, keramično-pečarska, sliko-pleskarska-črkoslikarska, vsa mizarska in kamnoseška dela, izdelujemo tudi betonske zidake in betonske cevi.

GRADBENO PODJETJE
OBNOVA
Ljubljana - Vilharjeva 33
Z UPRAVO, PROJEKTIVNIM BIROJEM, CENTRALNIMI OBRATI IN GRADBIŠČI
Izvršuje in projektira vse vrste stanovanjskih, industrijskih in upravnih gradenj.	1
Kolektiv čestita vsem investitorjem, poslovnim sodelavcem in vsem delovnim ljudem in jim želi prijetno praznovanje.
JELOVICA - Škofja Loka
Ekonomična* sodobna in tr-pežha vozila tonaže od 2 do 4,5 tone ter prikolice AP-1 nosilnosti 4 tone z zracninj zavornim sistemom, kakor nadomestne dele za vozila tt»)e »Pionir« in »TAM-4500« nabavite po tovarniški ceni v
PRODAJALNI IN
SKLADIŠČU
Tovarna avtomobilov in motorjev
Etflaršlbor
PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE
»TEHNOGRADNJE«
MARIBOR • STRMA ULICA 10 a
:
IZVAJA IN PROJEKTIRA V INŽENIRSKO TEHNIČNO STROKO SPADAJOČA GRADBENA DELA
Sedaj izvaja podjetje dela na dolinskem jezu in elektrarni Kruščica - Lika, na elektrarni Srednja Drava 1 in na mostovih preko reke Evfrata v Siriji
Obrtna delavnica
Ključavničarstvo in vodoinstalaterstvo
Slovenske Konjice
Vsa naročila izvršujemo hitro in solidno K Za naročila se priporoča kolektiv
1
il
ii
mi®
TRGOVSKO PODJETJE
PLANIKA
SLOVENSKA BISTRICA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu in se svojim cenjenim potrošnikom še nadalje priporoča
MIZARSTVO j
ROGAŠKA SLATINA 1
:
Obrtno podjetje
SLOGA
MOSTE PRI KOMENDI
priporoča svoje mizarske, tesarske in ščetinarske izdelke
KMETIJSKA ZADRUGA M E - T LIKA
KOLEKTIV
Industrije obutve
Novo mesto
čestita vsem delovnim ljudem in priporoča svoje kvalitetne izdelke
:
INDUSTRIJA
METALNIH
POLIZDELKOV
SLOVENSKA
BISTRICA
Ob praznovanju praznika dela in 20. obletnice osvoboditve želimo vsem delovnim ljudem naše domovine še mnogo delovnih uspehov
I KROJAŠKO PODJETJE	Steklarski šolski center	TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
KROJAČ NOVO MESTO		DOLENJKA NOVO MESTO
izvršuje vsa naročila hitro in solidno SE PRIPOROČA KOLEKTIV	Rogaška Slatina	ZA CENJENI OBISK IN NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV
delavska enotnost
BELINKA
' TOVARNA ELEKTRO-KEMIČNIH IZDELKOV
ŠENTJAKOB OB SAVI
OBVEŠČAMO,
DA SE JE GRADBENO PODJETJE ČRNUČE PREIMENOVALO V
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
TEMELJ
LJUBLJANA — ČRNUČE 89/b
i
Izvršujemo vse visoke in nizke gradnje
Tovarna rezalnega orodja
Prevalje — Slovenija — Jugoslavija
ORODJE ZA OBDELAVO KOVIN
ORODJE ZA STRO;rfO OBDELAVO LESA, STANDARDNO IN SPECIALNO PO NAČRTIH TER PILE IN RASPE
Zaupajte nam vaše prihranke, ki vam jih obrestujemo, varne hranimo, so vam vedno na razpolago
KOMUNALNA
BANKA
SLOVENSKA BISTRICA
Obrtno proizvodno podjetje
ALMA
Maribor
Strossmayerjeva 26
PROIZVAJA PLASTIČNO EMBALAŽO IN GALANTERIJO IZ POLIETILENA PVC IN POLIURETANSKE PENE
Trgovsko podjetje na drobno in debelo
SOČA
KOPER -
vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro raznega blaga
Za cenjena naročila in obisk se priporoča
Sindikalna podružnica
TRGOVSKEGA PODJETJA
Potrošnik
MURSKA SOBOTA

Montažno podjetje
MARIBOR, MELJSKI DOL 1 Telefon: 28-64, 22-52, 25-25 p. p. št. 214 PROJEKTIRAMO
vse vrste parne, toplo in vročevodne centralne kurjave, komfortne in industrijske klimatske naprave ter prezračevanje, vodovodne instalacije, plinske instalacije
IZVAJAMO INSTALACIJE
centralne kurjave, tople in hladne vode, plina, klimatskih in prezračevalnih naprav, stavbeno kleparska dela
PROIZVAJAMO ZA MONTAŽO
hidroforne naprave avtomatske —	-j
testirane	od 150 do 3001
hidroforne naprave polavtomatske —	'i
atestirani	od 150 do 5000 1
bojlerje	od 200 do 4500 1
raztezne posode	od 30 do 1000 1
električna tovorna dvigala, ročna dvigala, hidrantne omarice, omarice za toaletni papir, cevne oklepnice, radiatorske konzole, radiatorska držala
PROIZVAJAMO ZA BIROTEHNIKO
jahače, tiskane z abecedo v cirilici in latinici, jahače, čiste, knjižne aparate iz umetne mase za knjiženje po sistemu RUF, kontne omarice Za naročila se priporoča kolektiv
TRGOVSKO PODJETJE
ŠPECERIJA
. BLED
se pridružuje čestitkam in obvešča vse prebivalce Bleda in okolice, da bo v mesecu maju nad hotelom Jelovica odprta nova samopostrežna trgovina.
Za cenjeni obisk in naročila se priporoča kolektiv.
;
h
:
i
ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA
DOMŽALE
Za potrebe industrije in široke potrošnje izvajamo in priporočamo:
© svinčene okside (minij, glajenko)
® svinčeno belilo • temeljne barve in kite
•	oljnate barve in emajle za zunanji in notranji premaz ® emajle DOM, lumalin, tesarol, piratol
•	nitro lake in emajle za les in kovino
® premaze za avto industrijo ® dvokomponentne lake za les in kovino
•	kazeinske in kolodijske barve za usnje
® HELIOPOL (poliester lake) in HELIOPLAST ® EMULTEKS — vezivno sredstvo
® škrobe — krompirjev in koruzni — naravne in razgrajene
•	dekstrine in britsko gumo • dekstrinska lepila
PRVOVRSTNA KAKOVOST! • SOLIDNA POSTREŽBA!
ELEKTROGOSPODARSKA
SKUPNOST
SLOVENIJE
s svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani čestita vsem delovnim ljudem ob praznovanju občinskega praznika Ljubljana-Vič-Rudnik, delavskega praznika 1. maja in 20. obletnice osvoboditve
i....
lavBiaaij
TOVARNA AVTOOPREME
PTUJ, MLINSKA ULICA la
i
NUDI KORISTNIKOM MOTORNIH VOZIL VSE DELE KAROSERIJSKE OPREME NAJSODOBNEJŠIH OBLIK TER PRVOVRSTNE KVALITETE. NA ZALOGI SO VEDNO POTREBNI REZERVNI DELI.
Mednarodni, medkrajevni in mestni potniški promet, izlete po domovini in v inozemstvo, remont motornih vozil
■	VAM NUDI
Avtobusni promet
■	MARIBOR — TRŽAŠKA 41
Grafično predelovalno podjetje
EMBALAŽA
MARIBOR — MELJSKA CESTA 86
izdeluje vse vrste tekstilnih cevk ter embalažne kartone iz navadne in valovite lepenke ■ S svojimi proizvodi se priporočamo za cenjena naročila

ODKUPUJEMO VSE VRSTE ODPADNEGA MATERIALA PO DNEVNIH CENAH
SUROVINA
MARIBOR
Poslovne enote: MARIBOR — CELJE — LJUBLJANA — ILIRSKA BISTRICA — RADLJE OB DRAVI z 28 odkupnimi postajami
:
Vse, kar potrebujete za dom in družino, lahko dobite v naših poslovalnicah:	■ v Mariboru
■	v Slovenski Bistrici in
■	v Velenju
Za obisk, nakup in cenjena naročila se priporoča
,	KOLEKTIV	<
TRGOVSKEGA PODJETJA Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM
MARIBOR — Slomškov trg 6
SLIKARSKO « PLESKARSKO IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE
Pleskar'
PTUJ
ULICA HEROJA LACKA 5
*
»i:
M
:::::::::::::
m
»8
H
m
m
mm
mmm
Hiil
iml
lilllil

mmmmm
mmm
mmmm
•.•.•.•.•.vira:
RUDNIKI
SVINCA
IN.
TOPILNICA
MEŽICA
'z obratoma Litija in VESNA Maribor
PROIZVAJAJO:
rafiniran svinec Mežica 99,99 % svinčeno pločevino
cevi, mehke, trde in specialno trde šibre svinčene zlitine cinkov koncentrat in
akumulatorje »VESNA« za vsa motorna vozila in poljedelske stroje

. simzdelanTpo "sodobnih metodah tehnoloških po-Hf- stopkov
—	kvaliteta naših akumulatorjev je plod dolgoletnih izkušenj
—	naših servisov za akumulatorje se lahko poslužujejo po vsej državi!
RUDNIK MEŽICA
L esnoindustrij sko podj etj e
Slovenj Gradec
PROIZVAJA:
žagan les iglavcev za izvoz in domači trg ladijski pod, zaboje panel plošče, risalne deske stavbeno pohištvo in ogrodja za kavče
wmm
mmm mm
*
£»
Iml
mmzmm
mm
mmmm
Ulili!
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
kolektiv Čestita vsem delovnim ljudem
in JIM ŽELI OBILO USPEHOV
PROIZVAJAMO:
O kaleium karbid a elektrokorund O ferolegure
•	umetna gnojila
•	komprimirane pline
S svojimi kvalitetnimi izdelki se priporočamo za cenjena naročila
■	»a« »a b«**.5	■■»■k ■■■■■■■■■■»■«■■	■■■■■■ ii	■■■■■■■■■■■■*■■■ ■■»b» ■■■kii ■»■■■■»■*■■ ««■■■■■■ ■■■■■■■ a ■■■■■!
s svojimi poslovnimi enotami vzdržuje, modernizira in gradi javne ceste v mariborskem okraju
ZA PRAZNIKE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM. IN POSLOVNIM PARTNERJEM!
»podjetje
manbor
Tovarna umetnih brusov
Maribor, Tržaška c. 60
Proizvaja umetne bruse pod zaščitnim znakom
t&mrr?.
NA OSNOVI KERAMIČNEGA, BAKELITNEGA IN SELAK VEZIVA
PRIPOROČA SE S SVOJIMI KVALITETNIMI PROIZVODI
TERMIT - DOMŽALE
s svojimi obrati v MORAVČAH in IHANU proizvaja:
kremenčev pesek in livarska pomožna sredstva
	RESTAVRACIJA
URARNA	POD LIPO
POSTOJNA	LJUBLJANA Borštnikov trg 3
	se priporoča za cenjeni
	obisk
GOZDNO GOSPODARSKO PODJETJE
SILVAPRODUKT
LJUBLJANA 8 Dolenjska cesta 42
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
Rogaška Slatina
GOSTINSKO PODJETJE
Kavarna — restavracija
»JADRAN«
s svojimi obrati:
•	Bufet	Jadrna	9
e	Bufet	Ribnik	®
•	Bufet	Kolodvor	S
•	Bufet	Nanos	•
se priporoča za cenjeni obisk
Gostilna Hruševje Gostilna Sovič Gostilna Lovec Gostilna Snežnik
GALANTERIJA
TOVARNA POHIŠTVENEGA OKOVJA IN GUMBOV IZ PLASTIČNIH MAS
ŠOŠTANJ
m
INSTALACIJE
GROSUPLJE
Invalidske delavnice
Vransko
Se priporočamo ža cenjena naročila
Servis za popravilo tehtnic
UTEŽ
Celje — Aškerčeva 9
IFA
INDUSTRIJA
FINOMEHANIČNIH
APARATOV
CELJE
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
GROSUPLJE
tti
SGP
|l 'Mt' < ' - ' Ur.
Vtu, ■	■■	^
Gradimo vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj ter poslovne in stanovanjske objekte za trg. Imamo lastne stranske obrate in projektivni biro.
' JA
....................................................................................................................................................................aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.........
Skupščina
občine
z vsemi množičnimi organizacijami
TREBNJE
SKUPŠČINA OBČINE
OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI OBOR ZB
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZVVI
IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
LAŠKO
SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA
SLADKI VRH
POŠTA ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH
PROIZVAJA:
KLOBUCNI beljeni papir KLOBUCNI NEBELJENI papir OVOJNE NETIPIZIRANE PAPIRJE SUROVI STRESNI KARTON IZOLACIJSKI KARTON
Dolgoletne izkušnje, stari rekonstruirani in nov papirni stroj so jamstvo za kvaliteto naših proizvodov.
L I N
LESNA INDUSTRIJA
NAZARJE

mm
☆
Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA
Lesna
industrija
Pivka
Proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče
•	plemenite in slepe furnirje
•	lepljene sedeže in naslone ® lesno embalažo
•	žaga mehki in trdi les
&f
TOVARNA
ZDRAVIL
KRKA - NOVO MESTO
KOLEKTIV
VELETRGOVINE
MARIBOR JURČIČEVA 5
s svojimi poslovnimi enotami v
9 DRAVOGRADU in © POLJČANAH
čestita in se priporoča s svojim bogatim asortimentom v svojih skladiščih v Mariboru, Dravogradu in Poljčanah.
Vse blago prodaja direktno potrošnikom v svojih prodajalnah, ki so delno spetializirane, delno pa mešanega tipa,
Mariborska tekstilna tovarna
Maribor — Kraljeviča Marka 19
Z obrati: MELJE TABOR LJUTOMER MERINKA
PROIZVAJAMO :
•	preje — bombažne, kardirane, česane, stanične in sintetične
•	vigogne
•	volnene — mikane
•	tkanine — bombažne, volnene, iz staničnih vlaken, umetno svilene podloge, tkanine, izdelane iz sintetičnih vlaken
® šivalni sukanec
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah.
5
IMU
Trgovsko podjetje

KMETIJSKA ZADRUGA
BLED
GRADBENO PODJETJE
DOMŽALE
#
MURKA
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI
LESCE PRI BLEDU
se še. nadalje priporoča za cenjena naročila
Obrtno gradbeno podjetje za tehnično zaščito dela
T E K O L
MARIBOR - Tržaška 34
izvršuje slikarsko-pleskarska, antikorozijska, metali-zacijsko zaščitna in plastifikacijska dela za potrebe industrije in široke potrošnje z uporabo najnovejših premaznih in zaščitnih sredstev.
Ob praznovanju žeji vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem še mnogo delovnih uspehov
agro

is
ii
is
Gradnja kmetijskih objektov, objektov živilsko* predelovalne industrije in'objektov družbenega standarda.
Hidro
in agromelioracije Vodovodi Nizke gradnje za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo
obnova
LJUBLJANA - ČRTOMIROVA 4
AGROKOMBINAT
KMETIJSKE
ZADRUGE
GROSUPLJE
TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO
DRAVINJSKI DOM
SLOVENSKE KONJICE
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAH, KJER BOSTE POSTREŽENI HITRO IN SOLIDNO
IZDELUJE: vse vrste lepenke v specialnih formatih
KUPUJE:	v^e vrste papirnih odpadkov preko podjetij za promet z odpadki
ZATO
zbirajte papirne odpadke, ki so važna surovina za izdelavo lepenke; vnovčite star papir, stare knjige, stare časopise itd. pri najbližjem podjetju za promet z odpadki
TOVARNA
KEMIČNIH
IZDELKOV


RAČE PRI MARIBORU
PROIZVAJAMO VSA KEMIČNA SREDSTVA ZA KMETIJSTVO, IMPREGNACIJO LESA TER SREDSTVA ZA OPLEMENITEV BETONA.
S KVALITETNIMI IZDELKI SE PRIPOROČA KOLEKTIV.
KOMUNALNA BANKA
MARIBOR, OROŽNOVA 2
IN NJENE EKSPOZITURE
Mesina hranilnica Maribor -
TRG SVOBODE 6
Lenart v Slovenskih goricah Ormož
Gornja Radgona	,
—	sprejemajo hranilne vloge in otvarjajo žiro račune privatnim osebam,
—	hranilne vloge se obrestuje po 5 do 7 % letno,
—	tajnost hranilnih vlog je zajamčena,
—	za obveznosti iz hranilnih vlog jamči federacija
gg™?0 »ASTORIA« MARIBOR
Z OBRATI :
— Kavarna »ASTORIA« z dancingom v Mariboru — Mestna restavracija v Mariboru, Koroška 3 — Kolodvorska restavracija v Mariboru — Gostilna »DRAVA« v Mariboru, Mlinska cesta — Gostilna »GROZD«, Maribor — Košaki — Gostilna »KERENČIČ«, Pesnica pri Mariboru — Gostilna v Svečici pri Mariboru — Restavracija »ASTORIA«, Šentilj — Gostilna »LOVEC«, Šentilj — Bife »TURIST«, obmejni blok Šentilj — Gostilna »MAJOLIKA«, Jarenina — Gostilna »NA GRIČU«, Zgornja Velka — Gostišče »PRI MOSTU«, Trate
in postrežba na vlakih in v raznih kioskih.
Se priporočamo s kvalitetnimi pijačami, a na zunanjih obratih tudi z domačimi specialitetami.
/ *
Gozdno gospodarstvo Maribor
• z GOZDNIMI OBRATI:
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor-Lenart, Reka-Pohorje, Ptuj, Ormož,
Slovenska Bistrica in Oplotnica ® OBRATOM ZA GRADNJE	"
® OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV in ® OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem.
MARIBOR
■■aaiBaaailBBaaMKaaiKKIBUHUBmBIHIimUKUamaBBiiHBHlianammaHamiaBiaaiM&aaBBBBiiaBBBBBaBaBaaajiftssBaMBGBaaBBaBaBBBBaBaaBaBBBBBBBKiaaaBBaaBBBBBBBBBBBBBiBBBBBaBBBBBBBBBaaBBBaBaaaBaaBBBaaBaBBBBaiaaBBaaaBaaaaaaBaaaBaaatiaaavBaiaBi
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITA VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA PODJETJA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE

LESNO
ŠOŠTANJ
PROIZVAJAMO:
VSE VRSTE REZANEGA LESA, SOBNEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA, LEŠNE VOLNE IN LESNIH VRVI
Ključavničar
CELJE - AŠKERČEVA 7
SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA

MIZARSKO PODJETJE ]
POHIŠTVO
CELJE
ŠENTJUR PRI CELJU
SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA
f
VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
KOVINOTEHNA
CELJE - MARIBORSKA 17
m&m
■
m
m
t#»
Komunalni
zavod za socialno zavarovanj e <
Celje	'
«1S
mm
PEKARIJA TREBNJE
mam
mmmm
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
POSTOJNA
OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE
INŠTALATER
NOVO MESTO
PIVOVARNA
LAŠKO
PIJTE PRIZNANO LAŠKO PIVO
ŠŽ ELEKTRO CELJE
CELJE — MARIBORSKA 2
TOVARNA
EMAJLIRANE POSODE
CELJE


PREDILNICA
VOLNE
NAKLO
, KMETIJSKA ZADRUGA
NAKLO
Trgovsko podjetje
KURIVO
Kranj
OBRTNO PODJETJE
PLESKARSTVO
KRANJ
KINEMATOGRAFSKO
PODJETJE
KRANJ
SE PRIPOROČfA ZA CENJENI OBISK
Veletrgovina
ŽIVILA
Kranj
KMETIJSKA
ZADRUGA
CERKLJE NA GOR.
PODJETJE
"V
■
:
:
SLAŠČIČARNA
KAVARNA
KRANJ
N
Zavod za izgradnjo Kranja
Kranj
Obrtno podjetje
KAMNOSEŠTVO
Kranj
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
KRANJ
ELEKTRO K
L—JL,
f / '<. >
s svojimi poslovnimi enotami:
SKUPNE SLUŽBE
DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ
DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA
PROIZVODNA ENOTA KRANJ
R
A
N
J
I B I
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV
KRANJ
Čestita vsem delovnim kolektivom z Zeljo po Cim večjih
DELOVNIH USPEHIH -
KOVINSKO OBRTNO PODJETJE
KRANJ — JEZERSKA CESTA 40
Izdelujemo:
stavbeno ključavničarstvo — lahke in srednje konstrukcije, železne rolete na ročni in motorni dvig, kovinostrugarstvo, kleparstvo, filter črpalke za prečiščevanje galvanske,kisline in panel plošče.
Vse kovinske usluge za industrijo.


>&:*:>
mm
LESNA
INDUSTRIJA
Trgovsko podjetje
s+asmmaammmmmmammm
Kranj
KRANJ
A\nm
Gozdno gospodarstvo
s svojimi
poslovnimi enotami
Kranj
PEKARNA
KRANJ
TOVARNA OBUTVENIH STROJEV IN OPREME
s poslovalnicami v: Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Kranjski gori, Žireh in Škofji Loki.
TO S O
KRANJ
BOLNIŠNICA IN INSTITUT ZA TUBERKULOZO
GOLNIK
čestita vsem svojim poslovnim in drugim sodelavcem, bolnikom in članom delovne skupnosti instituta.
KRANJSKE
OPEKARNE
KRANJ
ELEKTROTEHNIČNO
podjetje
ELEKTROINSTALACIJE — DELAVNICE — ELEKTROMEHANIKA
KRANJ — GREGORČIČEVA 3
obvešča cenjene naročnike, da vrši po ugodnih cenah elektro-instalacijska dela na vseh večjih industrijskih, stanovanjskih objektih ih individualnih stavbah.	1
£
C
fk
■
j
:
DELOVNA SKUPNOST
GORENJSKA OBLAČILA
KRANJ
PROJEKTIVNO
PODJETJE
K R A N J
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS in ostale množične organizacije
BREŽICE

T O N O S A
TOVARNA NOGAVIC
SAVLJE - LJUBLJANA
SKUPŠČINA OBČINE
s svojimi množičnimi organizacijami
VRHNIKA
OBRTNO PODJETJE
KREDA - Bled
SKUPŠČINA
OBČINE
z vsemi svojimi množičnimi organizacijami
MARIBOR - TEZNO
KOMUNALNA BANKA ptuj
HEROJA LACKA 5
GOSTINSKO TRGOVSKO PODJETJE
DELIKATESA
PIRAN
SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBIŠK
RUDNIK KAO LINA
ČRNA - KAMNIK

OSKRBUJE © INDUSTRIJO PAPIRJA, ® GUME,
® KEMIČNO INDUSTRIJO,
9 in STEKLARSTVO S PRVOVRSTNIM
KAOLINOM in KALCITOM
ELEKTROPRENOS
LJUBLJANA - HAJDRIHOVA 4
Z EKONOMSKIMI ENOTAMI:
OBRAT KLEČE OBRAT PEKRE
OBRAT LAŠKO OBRAT DIVAČA
OBRAT SLUŽBA ZVEZ OBRAT ELKOV IN UPRAVA

8888888881

SPLOŠNA
BOLNIŠNICA
MARIBOR
KOLEKTIV ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO OBČANOM NA OBMOČJU MARIBORA IN JIM ŽELI MNOGO ZADOVOLJSTVA IN ZDRAVJA

MARIB ORSKE LIVARNE
PROIZVODNI PROGRAM
1.	Vlečeni proizvodi bakrenih zlitin
(vlečena medenina in varilna žica)
2.	Odlitki zlitin barvnih kovin
a)	v pesek
b)	v kokile
c)	maske
d)	kontinuimi odlitki — palice
3.	Tisnjenci zlitin barvnih kovin
a)	brizgani in tisnjeni liv	s
b)	kovanci
4.	Bloki barvnih kovin
a)	Ms bloki
b)	bron bloki
c)	bloki Al zlitin č) bloki Zn zlitin
d)	bloki iz bele kovine
5.	Armature
a)	vodovodne
b)	parne
c)	sanitarne
I'
OBRTNO PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO
SLOG
MARIBOR - ČRTOMIROVA 6
Z OBRATI V MARIBORU IN SREDIŠČU OB DRAVI
V
se priporoča s svojimi izdelki za:
OPREMO SOL, DOMOV,
TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH OBJEKTOV, LABORATORIJEV itd.
IZDELUJEMO PO LASTNIH ALI NAROČNIKOVIH PROJEKTIH

TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
MARIBOR - MELJE, PREDILNIŠKA 5
ISKRENO ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM
OB TEJ PRILIKI VAS SEZNANJAMO, DA IMAMO VELIKO IZBIRO MOŠKIH IN OTROŠKIH SRAJC, PIŽAM, ŽENSKIH BLUZ IN KOPALNIH KOMPLETOV
Z NAŠIMI KVALITETNIMI IZDELKI BOSTE VSEKAKOR ZADOVOLJNI

ZA PRAZNIK DELA ČESTITA VSEM DOBAVITELJEM IN KUPCEM
kolektiv
Trgovskega podjetja
Veleblagovnica
Žila
Slovenj Gradec
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
BEGRAD
ČRNOMELJ
'erromoti
Maribor
nudi trgovski mreži in širši potrošnji vse vrste trgovskega blaga iz avto in elektro stroke preko svojih grosističnih skladišč in maloprodajne trgovske mreže v Mariboru.
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELIMO OBILO tlSPEHOV TER SE PRIPOROČAMO
VEL
V I IV A
Vsem svojim odjemalcem želimo ob praznovanju vse najboljše
VELETRGOVINA
TANIN
mm ,
nv' ^
MARIBOR
JURČIČEVA 8/U
MARIBOR
Oskrbujemo široko potrošnjo, trgovska in'industrijska podjetja z reprodukcijskim materialom, kemikalijami, barvami, laki in predmeti za zaščito delavcev pri delu • Nudimo kvalitetno blago in se priporočamo.
SPLOSNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA
PT UJ


ŠPEDTRANS
MEDNARODNI IN TUZEMSKI TRANSPORTI
MARIBOR • Meljska 19
Opravljamo: mednarodni in tuzemski transport blaga z motornimi vozili skladiščenje vseh vrst blaga nakladanje in razkladanje tovorov selitvene storitve
Poslužujte se naših kvalitetnih in hitrih storitev
■
Podjetje za PTT promet
MARIBOR
SLOMŠKOV TRG 10
ŽELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
*
TOVARNA KOS IN SRPOV
SLOVENJ GRADEC
PROIZVAJAMO:
kose, odkovke za drsne ležaje, krogle za cementarne in mesarsko opremo iz nerjavečega jekla
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv.
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
UPRAVA PODJETJA ORGANI SAMOUPRAVLJANJA POLITIČNE ORGANIZACIJE KOMITE IN SINDIKALNI ODBOR
ŽELIJO MNOGO USPEHOV
VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO
POMORŠČAKOM
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
PTUJ
čestita za praznik dela vsem svojim poslovnim prijateljem in zavarovancem z željo, da bi praznike preživeli v zdravju in zadovoljstvu.
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
MARIBOR
Vsem zavarovancem in vsem delovnim ljudem naše domovine želimo ob praznovanju še mnogo delovnih uspehov in mnogo zadovoljstva