LJUBLJANA, DECEMBER 1985	,	LETO XXIII ST. 6-143
«198337
Ob izteku starega leta želimo vsem delavcem, upokojencem, poslovnim partneijem in zvestim bralcem našega glasila srečno in uspešno novo leto 1986!
VEČ ZNANJA ZA VEČJO PRODUKTIVNOST VEČ KAKOVOSTI IN UČINKOVITOSTI ZA VEČJI
DOHODEK
ŽE NEKAKO V NAVADI JE, DA OB KONCU VSAKEGA LETA NAPRAVIMO TAKO IMENOVANO ..BILANCO" DELA IN PRI TEM SKUŠAMO NA NAJBOLJ OBJEKTIVEN NAČIN OCENITI SLABE IN DOBRE STRANI DELA NA-VSEH PODROČJIH. ZATO SMO TUDI TOKRAT ZAPROSILI GENERALNEGA DIREKTORJA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE VLADIMIRJA KRALJA, ČE NAM NA KRATKO OCENI POSLOVANJE V TEM LETU IN HKRATI PODA NEKAJ SMERNIC ZA DELO V PRIHODNJE.
..Tovariš direktor, za nami je še eno uspešno leto, s katerim se je istočasno izteklo tudi srednjero-mo obdobje 1981-1985. Kako bi ga ocenili na kratko v smislu razvoja DO Dinos?
Res je tako kot je zastavljeno vprašanje, uspešno zaključujemo leto 1985, s tem hkrati pa tudi celotno srednjeročno obdobje. Težko je potegniti oceno zgolj skozi presek stanja teh petih let, vendar če gremo tja v leto' 1981 in takrat sprejete obveznosti izgradnje priprave metalurškega vložka in tudi drugih vrst sekundarnih surovin, lahko ocenimo, da smo vse zadane cilje praktično dosegli. V nekaterih primerih smo jih celo presegli, saj smo praktično ostali na svoji akumulaciji. Pri izgradnji združeno delo SŽ in tudi drugih naših kupcev, vezanih skozi povezovanje bazične in pa predelovalne industrije z
Generalni direktor DO Dinos Vladimir Kralj
našo dejavnostjo, ni primerno pristopilo k združevanju dela in sredstev za izgradnjo objektov, predvsem predelovalnih centrov v Ljubljani in pa v zadnjem letu tudi v Celju.
Pri tem moram poudariti izredno misel, da je v tem času nastala bistvena pre-
lomnica v teh petih letih, in sicer, da čedalje več pozornosti namenjamo tehnološkemu razvoju in pa znanju. Kje se izkazuje znanje? Slišalo se bo mogoče izredno zanimivo za nekoga, mogoče kruto! Znanje je zelo pomembno tudi v teamu, kjer naj prihajajo pravi ljudje na prava mesta s primernim strokovnim znanjem, z družbenopolitičnimi pogledi za vodenje in za organizacijo dela, kar čedalje bolj zahteva resnično dorečena dejavnost sekundarnih surovin, ki zdaleč ni le zbiranje koristnih odpadkov.
,,Pred letom dni ste v izjavi za glasilo ,,dinos" v vprašanju ,Dinos' včeraj, danes, jutri' poudarili, da bodo glavni nosilci razvoja naše DO predvsem usposobljeni kadri s svojim znanjem, tehnološki razvoj ter informacijski sistem. Iz vseh vaših opredelitev kaže, da še vedno vztrajate pri teh bistvenih sestavinah razvoja!"
Točno! Informacijski sistem smo pred dvemi leti izredno zastavili, da uporabim celo tujko, kar nerad uporabljam „seriozno", in sicer v tej smeri, da si brez informacijskega sistema, brez primerne banke podatkov glede našega blagovnega prometa ne moremo zamisliti nobenega razvoja več. Ne gre le za računsko obdelavo
računovodskih informacij, ampak za celotno znanje, ki ga lahko danes nudi elektronska obdelava podatkov tudi za druge zahtevnejše programe pri pripravi vseh vrst vložkov sekundarnih surovin in pa seveda za povezovanje s slovensko znanostjo, predvsem s slovensko univerzo. Danes lahko ugotovimo, da je bila takratna usmeritev — čeprav je bilo tudi nekaj dilem oziroma dvomov in marsikdo je vprašal, zakaj v tistih časih namenjamo toliko sredstev za nakup računalnika skupaj z Računalniškim centrom ljubljanske univerze — edino prava in smotrnejša. To pa hkrati pomeni, da zahtevamo na ključnih delih, ne samo vodilnih in vodstvenih, samostojno strokovno usposobljeni kader, ki lahko uporablja tovrstno pridobljeno znanje. Le-tega lahko dobimo samo preko informacijskega sistema, kar je pomembno za nadaljnji razvoj, za primerne postavitve strokovnih analiz sedanjega dela, kjer se lahko izločijo zgolj novi cilji, za nove usmeritve za nadaljnji tehnološki napredek celotne delovne organizacije, s tem pa hkrati dejavnosti sekundarnih surovin v Sloveniji, saj smo bistveni nosilec tega razvoja na področju naše republike.
„Pred nami je leto 1986, torej začetek novega pet-
letnega pian*aga obdobje. Sprejeli eno te ustrezne planske dokumente. Kakšna so osnovna izhodišča razvoja glede na to, de se pogoji gospodarjenja tako rekoč iz dneva v dan spreminjajo? "
Res je tako, vendar bi skušal vse skupaj postaviti v eno zaključeno celoto. Pri oceni obdobja 1981 — 1985, predvsem leta 1985 kot baznega leta za začetek novega srednjeročnega obdobja in pa v zadnjih dveh letih izgradnje informacijskega sistema, smo bistveni poudarek, dajali znanju, ne pa samo fizičnemu obsegu dela. Iz tega lahko izluščimo, -da je to pravzaprav celotna osnova nadaljnjih petih let našega razvoja. Če postavimo kot osnovno leto 1986, upoštevajoč bazno leto 1985 kot izhodiščno leto, za naslednjih pet let, lahko ugotovimo mogoče izredno skromno ali pa celo
neskromno misel, da smo na začetku začetka tehnološkega razvoja, čeprav smo danes v dejavnosti sekundarnih surovin na celotnem področju Jugoslavije med najbolj razvitimi tako tehnološko kot organizacijsko. To velja tudi za siceršnjo primerjavo naše DO z drugimi organizacijami na področju Jugoslavije. Lahko bi celo uporabili izraz, da poslujemo optimalno glede na vložena sredstva, na obseg delovne sile in seveda predmetov dela, ki jih uporabljamo za dosego teh ciljev. Če smo bolj kritični sami do sebe, pa lahko ugotovimo, da smo dosegli šele osnovo v tehnološkem razvoju, ki bo v tem obdobju v naslednjem: dograditi in dokon ati dva velika predelovalna centra v Ljubljani in Celju, postaviti napravo za pripravo kakovostnega papirnega vložka za papirno industrijo, posodobiti in razviti celotno dejavnost
regeneracije tekstila, predvsem združitvi delovne organizacije Tekstilka in TOZD Regeneracije tekstila, v zaključeno celoto in pa kar je seveda najvažnejše, na področju strokovnih služb formirati tako imenovani inženiring dejavnosti, ki bo dejansko lahko prodajal, ne samo svoje izkušnje ampak svoje znanje na širšem jugoslovanskem območju, če smo neskromni, pa tudi na delno evropskem oziroma svetovnem tržišču, predvsem tu mislim na deleže v razvoju.
Usmeritev, ki sem jo podal, se zdi mogoče pretirana. Ni temu tako, dejavnost sekundarnih surovin je proizvodnega značaja in dejavnost sekundarnih surovin — njen proizvod — je lahko samo kakovostna sekundarna surovina kot vložek in pa znanje, uporabljeno pri temu. Le na ta način ima svoj pravi pomen. S tem se
varčuje z energijo, neposredno ima svoj učinek za industrijo, posredno za bivalno človeško okolje.
Če bi se orientirali na stara razmišljanja, ko se je dejavnost razvijala, izpred deset, dvajset ali celo petindvajset let, potem bi lahko še danes bili zgolj zbiralci in trgovsko usmerjeni v dejavnost in bi se ukvarjali le s prometom blaga, ki ima v danem trenutku konjunkturo. To bi pomenilo le delo na kratkoročno obdobje in ne planiranje in postavljanje smernic razvoja za daljše obdobje. Menim in o tem sem prepričan, da bomo v tem obdobju 1986—1990 dosegli vse zastavljene cilje, ki smo si jih postavili v smernicah in v ustreznem planskem samoupravnem sporazumu za razvoj tega obdobja.
Vprašanja zastavljal: Janez Češnovar
*****.******.** *
REFERENDUM DINOS - TEKSTILKA USPEL
Delavci DO Tekstilka ter obeh Dinosovih tozdov Priprava odpadnih surovin in Regeneracija tekstila smo z referendumom potrdili predlagano združitev DO Tekstilke in TOZD Regeneracija tekstila. Referendum, ki smo ga 20. novembra izpeljali istočasno v obeh kolektivih, je bil uspešen, želimo, da bi bilo tudi poslovanje združenih organizacij uspešno.
V TekstiIki se je za združitev odločilo 91,67%, v Dinosovih tozdih pa 81,03% vseh zaposlenih delavcev.
S samoupravnim sporazumom o združitvi, ki smo ga z referendumom sprejeli, smo se ' odločili, da s 1.1. 1986 nastopimo združeni v preoblikovani TOZD pod imenom Regeneracija tekstila ,,Tekstilka", n.sol.o., Ljubljana, s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik.
Z združitvijo DO Tekstilka preneha obstajati kot pravni subjekt; TOZD Regeneracija tekstila DINOS pa se statusno ne spremeni, spremeni pa se seveda ime, sedež in njena struktura.
S pričetkom poslovanja tekstilne TOZD pod novim imenom bomo (slučajno) istočasno spremenili tudi registracijo in se vključili v panogo ..zbiranje in primarna predelava industrijskih odpadkov" v področju in-
dustrije in rudarstva, ki je bila opredeljena pred približno enim letom z dopolnitvijo odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti. Dinos je bil doslej registriran v trgovini, trgovina z industrijskimi odpadki na debelo, Tekstilka pa v panogi tekstilne industrije. Dejavnost zbiranja, sortiranja in predelave koristnih odpadkov naj bi z opredelitvijo v samostojno panogo dobila večji gospodarski in družbeni pomen. Na področju tekstilnih koristnih odpadkov in sekundarnih tekstilnih surovin želimo z združenjem dveh sorodnih organizacij doseči višjo stopnjo organiziranosti, ki naj ima na področju mesta
Ljubljane, republike Slovenije in tudi Jugoslavije svoj odmev. Združeni naj bi dosegli najprej enotnejši in bolj organiziran nastop pri zbiranju tekstilnih odpadkov in plasmaju sekundarnih tekstilnih surovin.
Prav to je pogoj za utrditev poslovnih vezi, za zagotovitev stalnosti virov odpadkov in prodajne mreže, kar pa je temelj našim bodočim programskim odločitvam. Vsekakor pričakujemo, da bomo uresničili pričakovane smotre združitve, predvsem, da bomo z optimizacijo proizvodnih programov dvignili rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, uresničili racionalizacijo skladiščenja in trans-
Majda Na krst, delavka TO Ljubljana na volišču
porta, zmanjšali proizvodne stroške in dosegli optimalno kakovost in uporabnost sekundarnih tekstilnih surovin. Večji učinki pa bodo ne le znotraj naše temeljne ali delovne organizacije, ampak tudi v panogi zbiranja in predelave industrijskih (in drugih) odpadkov in s tem v panogi tekstilne industrije in v celotnem našem gospodarstvu.
Ob našem marsikdaj zavrtem plasmaju naše proizvodnje se zavedamo, da se moramo bolje organizirati in naš razvoj usmeriti v kakovostnejšo pripravo sekundarnih surovin, prilagojeno tehnološki opremljenosti tekstilne industrije kot primarnemu uporabniku naših proizvodov. Marsikateri koristni odpadek ali kakovostno sekundarno surovino danes izvažamo. Naša naloga pa je poslovati tako, da bomo vsi skupaj čimprej uresničiti povezavo v domačem reprodukcijskem krogu: tekstilna industrija in imetnik odpadka
—	potrošnik in imetnik odpadka — zbiralec in predelovalec koristnih odpadkov
—	tekstilna industrija. V tem primeru je izkoriščanje surovinskh in energetskih virov ter nadomeščanje uvoza pomembnejše od izvoza.
V razširjeni temeljni organizaciji s skrajšanim imenom Tekstilka bodo odslej tri delovne enote:
1.	Tekstilni obrat Bohova, ki bo s svojim proizvodnim programom pripravljal re-generate, namenjene predvsem za proizvodnjo net-kanega tekstila, in čistilne materiale.
2.	Tekstilni obrat Ljubljana s proizvodnim programom čiščenja bombažnih prediI-niških odpadkov, priprave čistilnih materialov in sortiranja vseh vrst tekstilnih tehnoloških in drugih koristnih odpadkov,
3.	Tekstilni obrat Vrbljene s proizvodnim programom priprave regeneratov in sekundarnih vlaken, namenjenih za uporabo v predilnicah ter priprava kakovostnejših tekstilnih polproizvodov tehnološko in tržno primernih za nadaljnjo reprodukcijo v tekstilni industriji.
Spremeniti bo treba tudi interno samoupravno organiziranost.
Že v elaboratu o upravičenosti združitve obeh organizacij združenega dela smo predvideli novo shemo samoupravne organiziranosti tekstilne TOZD, ki jo moramo sedaj realizirati. Z novim obratom se bodo samoupravni organi tako v TOZD Tekstilka kot na ravni delovne organizacije okrepili z delegati novega obrata, pri čemer bo za te delegate potrebno v TOZD
Tekstilka izvesti nadomestne volitve.
Samoupravno preobrazbo pa olajšuje dejstvo, da so se ob referendumu delavci odločili, da nova TOZD ohrani samoupravne sporazume in druge splošne akte TOZD RET. Te akte smo dopolnili le v delu, ki jih narekujejo reorganizacijske spremembe.
Vsa delegatska struktura oziroma organiziranost pa ne bo prizadela delavcev v obratu Vrbljene, saj se bodo še vedno po enakem načelu preko konference delegacij vključevali v delo skupščin SIS in DPS v občini, vsebina dela delegatov pa bo poslej odražala sprejeto poslovno politiko celotne delovne organizacije Dinos. Prav ta sprememba predstavlja za delavce obrata Vrbljene največjo spremembo v delu in poslovanju, saj bo poslej skupen interes vseh delavcev Dinosa prevladujoč element; doseči pa ga bo vsekakor treba tudi z upoštevanjem posamičnih interesov vseh
obratov, saj to od delavcev Dinosa zahteva njegova o-rganizacijska struktura. Čeprav daleč vsak k sebi, delavci Dinosa kljub temu čutimo pripadnost skupnemu kolektivu in skupnim interesom, ki jih opredelimo in sprejmemo v skupnih planskih usmeritvah. Prav oblikovanje novih srednjeročnih planskih dokumentov pa bo za delavce nove TOZD največja in najodgovornejša naloga takoj po združitvi. Že sprejeti Dinosovi planski dokumenti bodo morali doživeti določene spremembe, ki bodo dokončno samoupravno potrdila pričakovanja, oblikovana v elaboratu o upravičenosti združitve.
Vse ostale spremembe, ki bi bile zaradi združitve še potrebne tako v organizaciji poslovanja kot pri uresničevanju samoupravljalskih funkcij, pa bodo potekale v odvisnosti od njihove aktualnosti.
Stanislav Pesjak, Janez Novak

Vreme zadnjih dni je kot nalašč za izvajalce pri gradnji predelovalnega centra in terminala za pripravo metalurškega vložka v Celju. Na fotografiji vidimo mogočne hidravlične škarje ARNOLD, ki bi morale v času, ko prebirate to številko glasila, že poskusno obratovati, prav tako pa bi moral biti opravljen tudi tehnični prevzem. Ta dan, ko sem napravil ta posnetek, so že tudi polagali tračnice za industrijski tir. Izvajalci zatrjujejo, da bodo zamujeno skušali kolikor toliko nadoknaditi, le če jim vreme ne bo zagodlo.
FOTO: JANEZ ČEŠNOVAR
PROJEKCIJA PLANA ZA LETO 1986
Kot je znano, vedno pripravljamo in običajno v decembru tudi sprejemamo planski dokument, ki ga imenujemo projekcija za naslednje leto.
Glede na to, da je odločeno o združitvi z DO Tekstilka, bomo projekcijo za leto 1986 sprejeli v začetku januarja, v javno razpravo pa jo bomo dali še v tem letu do konca decembra.
Prav zato, ker še rii dokončno izdelana, ni naš namen, da bi jo predstavljali ovrednoteno, ampak želimo spregovoriti le o najpomembnejših ciljih, ki smo jih predlagali in o pričakovanih težavah, ki jih bomo morali premagati, če bomo hoteli cilje doseči.
Pred nami je leto 1986, prvo leto srednjeročnega planskega obdobja za leto 1986—1990. Pomembno je zato, ker bomo začeli poslovanje, uvrščeni v panogi proizvodnje 0135, dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov in ne več v trgovini kot doslej (070260).
Sprejeli smo skoraj vse srednjeročne planske dokumente, sicer še po starem zakonu, zato bomo morali prihodnje leto pristopiti k izdelavi novih, po novem Zakonu o planiranju. No, pa o tem ne bi razpravljali, ker to ni stvar tega zapisa. Potrebno je to omeniti le zato, ker je letni planski akt v bistvu izvedbeni akt sred nje ro nih planskih dokumentov. Ko bodo znani rezultati po ZR 85, bomo projekcijo dopolnili in razširili ter jo preimenovali v plan za leto 1986.
Mi moramo že danes vedeti, kaj hočemo in kaj zmoremo in naše želje ter hotenja spraviti v realne okvire načrtovanja. Prav tako moramo vedeti, kakšna bo ekonomska politika v prihodnjem letu in kakšni bodo pogoji poslovanja. Bolj kot nam je to poznano, toliko bolje lahko pripravimo načrt ukrepov za realizacijo postavljenih ciljev.
V času pisanja nam ukrepi ekonortiske politike še niso znani v celoti. Vemo, da se bo spremenil zunanje-trgo-vinski režim, ne vemo pa, če bo dajal večje vzpodbude kot obstoječ. Vemo, da bomo imeli še vedno razmeroma visoko inflacijo, ne vemo pa, kakšna bo v resnici; vemo, da bodo tržni odnosi še naprej nestabilni, ne vemo pa, v kolikšni meri bomo čutili te posledice pri plasmaju naših proizvodov, kjer gre v precejšnji meri za deficitarne surovine. To je zelo pomembno, ker neposredno vpliva na višino in obseg zalog, na izkoriščenost kapacitet, na angažiranje obratnih sredstev in v končni fazi na pridobivanje, s tem pa tudi na delitev dohodka in v njegovi odvisnosti na delitev sredstev za OD in SP. Prav gotovo si ne želimo ponovnega padca realnih OD, še posebej, ker je bilo letošnje pa tudi preteklo leto v tem pogledu
ugodno za nas in smo lahko ohranjali in celo povečali realno rast OD nad rastjo inflacije, čeprav nismo mogli nadomestiti padca iz prejšnjih let.
Posebej bi opozorili, da nam inflacija poleg motenj na področju OD povzroča velike motnje tudi pri vzpodbujanju tako imenovane stroškovne inflacije. Ugotavljamo, da je porast cen in s tem stroškov na marsikaterem področju veliko hitrejše od rasti cen sekundarnih surovin, pa naj gre za razne vrste reprodukcijskih materialov, rezervnih delov, storitev ali pa investicijskih stroškov nabave tehnične opreme, transportnih sredstev in izvajanje gradbenih del.
Če si sedaj nekoliko ogledamo pretečeno leto 1985 in postavljene cilje za leto 1986, potem lahko ugotovimo, da bomo kljub raznim težavam, ki so se pojavljale v glavnem z rezultati poslovanja v letu 1985, zadovoljni tako kot tudi z rezultati srednjeročnega planskega obdobja 1981 — 1985, ki se z letošnjim letom končuje, saj smo večino najpomembnejših ciljev, ki smo jih postavili, dosegli ali celo presegli.
Na področju investiranja smo končali nadomestno gradnjo v Ljubljani in Celju ter zgradili sodobne skladiščne površine, povezane z zunanjim svetom z industrijskim tirom. V letu 1986 bo končana izgradnja terminala za pripravo jeklenega vložka za potrebe Slovenskih Železarn v Celju. Že v letu 1986 bodo vidni prvi rezultati, saj predvidevamo 30.000 ton pripravljenega vložka; ko pa bo izgotovljena transportna oprema, zlasti velik portalni žerjav, ki ga izdeluje Metalna iz Maribora, se bo kapaciteta že v letu 1987 povečala na 60.000 ton. To pomeni, da v letu 1986 lahko pričakujemo proizvodnjo cca 245.000 ton, v letu 1987 pa že 275.000 ton pripravljenih sekundarnih surovin.
Seveda pa ni naš namen samo količinsko povečanje proizvodnje. Še bolj kot to želimo poudariti vrednostjo povečanje, temelječe na kakovosti oplemenitenih obstoječih vrst materiala z več vloženim strojnim pa tudi več vloženim ročnim delom, to je z boljšim sortiranjem. To je mogoče doseči le v dovolj velikih skladiščnih, še zlasti zaprtih ali
vsaj pokritih površinah. Skladišča smo povečali in jih primerno opremili z raznimi vrstami prekladalnih naprav v Ljubljani na BP-8, v Celju, v tekstilnem obratu Bohova in v Ljubljani, Ku-rilniška 18 (kjer je večino prostorov prevzel tekstilni obrat), v delovni enoti Brežice, Titovo Velenje, itd. Velik delež v tej smeri bo prispevala linija za trganje papirja oziroma pripravljanje boljših, kakovostnih vrst na lokaciji BP-8 v Ljubljani, zamenjava trgalnega stroja za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov v Bohovi in nabava 4 sodobnih velikih transporterjev za prevoz jeklenih odpadkov. ,
Velik delež v kakovosti proizvodnje in poslovanja nasploh pomeni združitev t DO Tekstilko, saj bo mogo-je z izvajanjem skupne razvojne, investicijske, proizvodne, komercialne, finančne in kadrovske politike pristopiti k načrtovanju zahtevnejših programov višje stopnje predelave.
Kot posebno obliko kakovosti in še posebej dolgoročnega načrtovanja in sodelovanja omenjamo politiko sovlaganja in skupnega načrtovanja, ki vedno še ni dala pričakovanih rezultatov, vendar menimo, da gre za dolgoročne procese, ki jih ni mogoče ocenjevati zgolj skozi trenutne poslovne koristi. Časi „torbarje-nja" so minili in potreben je le celovit in kompleksen pristop z uporabo sodobnih marketinških metod, podprt z i delanim ra unalniško-informativnim sistemom, dobro postavljeno organizacijo del in s skladnim, hitrim in učinkovitim delovanjem vseh služb. To pa pomeni zahtevo po strokovnih kadrih, veščih opravljanja in poznavanja svojega dela, sposobnosti komuniciranja in prilagajanja včasih
hitro se menjajočim situacijam ih pravočasnim ter pravilnim reagiranjem nanje. Zato je posebnega pomena ne. samo načrtovanje, ampak tudi izvajanje kadrovske politike, politike štipendiranja, izobraževanja ob delu, varstva pri delu, rekreacije, stanovanjske politike in pd.
V zvezi z organizacijo dela naj posebej poudarim pomembnost ne samo organizacije preventivnega in sprotnega vzdrževanja tehnične opreme in transportnih sredstev, saj imamo tega vedno več in vedno dražje je, ampak enako tudi organizacijo knjigovodske in ostale dokumentacije za spremljanje in evidentiranje poslovnih dogodkov. Z njo lahko sledimo proizvodnemu procesu, če so podatki ažurni, točni, sortirani in selekcionirani po pomenu in vrsti. Na njihovi podlagi lahko pripravljamo ustrezne analize za odločanje, kar ima v končni fazi učinkovite posege v izboljšave in racionalizacije poslovnega procesa. To še posebej omenjam zato, ker nas novo našteta investicijska vlaganja (manjših niti ne omenjamo) finančno močno obremenjujejo. Zatajila je naložbena politika poslovnih partnerjev v naše programe, zato bo leto 1986 v tem pogledu izredno težavno. Že sedaj vemo, da nam bo primanjkovalo sredstev in da vseh načrtovanih naložb ne bomo mogli uresničiti. Potrebna bo skrbna in pretehtana selekcija in izločitev vseh naložb, ki ne bodo dajale v čim krajšem času pričakovanih rezultatov, na kasnejši čas.
Dotaknil bi se tudi področja razvoja, ki se bo v letu 1986 kadrovsko okrepil. Gre za programe, ki niso le v domeni klasičnih struktur uporabnih	odpadkov.
ampak tudi za programe uvedbe novih tehnoloških postopkov in sodobnih organizacijskih oblik zajemanja odpadkov iz široke potrošnje in gospodarstva.
Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi raznim tehnološkim in organizacijskim izboljšavam, saj vemo, da je pridobivanje dohodka zelo širok pojem. Morda bomo že v bližnji prihodnosti preko našega razvoja in tehnologije in v sodelovanju z znanstvenimi institucijami, s katerimi že sedaj uspešno sodelujemo, vnov-čevali tudi lastno znanje. Vzporedno z obrazloženim se bo spremenila tudi struktura in pomen DSSS, kjer je v letošnjem letu prišlo do reorganizacije, prilagojene zahtevnim načrtom in bodočim programom. To vse je imelo za posledico določene prostorske in kadrovske premike, da bi v čim večji meri zasledovali funkcijo spremenjene organizacije dela. Določene dopolnitve in osvežitve jr pričakovati še ob koncu leta oziroma začetku leta 1986, tudi v zvezi z razširitvijo TOZD RET s Tekstilko.
Ob koncu bi želeli poudariti, da težnja k novi kvaliteti pomeni tudi spremembo na področju politike nagrajevanja v vseh delih DO DINOS. Obstoječi sistem nagrajevanja ,,K", ki temelji na povečanju količin, se bo dopolnil z razširitvijo strukture materiala, ki je predmet ponderacije in postopnim uvajanjem vrednostnih kazalcev, temelječih na povečani stopnji fizične in vrednostne produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti.
Seveda se ni mogoče dotakniti vsega, na kar bo opozorila in od nas zahtevala projekcija za leto 1986, pa tudi namenjala sredstva (sklad skupne porabe, izvajanje sttanovanjske
politike, sredstva za zaščito pred nevarnostjo na delu in izvajanje družbene samozaščite itd.).
Pričakovati je, da nam bo spoštovanje družbenega dogovora in ohranjevanje razmerja med tistim delom, ki ga namenjamo za akumulacijo in delom za OD + SP ter obveznosti do družbe, povzročalo določene težave. Potrebujemo sredstva tako za akumulacijo in reprodukcijo kot za stimulativno nagrajevanje boljšega in kvalitetnejšega dela. Seveda si ni mogoče zamisliti uspešnega poslovanja in premagovanja težav ter doseganja načrtovanih ciljev, brez uspešnega izvajanja samoupravnega delegatskega sistema in odločanja na osnovi kratkih in razumljivih strokovnih podlag in predlogov ob upoštevanju jasnega ločevanja samoupravne in poslovodne funkcije. Pri tem mu je lahko v veliko oporo aktivno delovanje družbenopolitičnih organizacij.
Leto 1986 je tudi leto praznovanja 40-letnice ustanovitve naše delovne organizacije. Nemalo je takih, ki združujejo delo že dvajset, petindvajset, trideset in več let pri Dinosu.
Tudi družba je spoznala koristnost dejavnosti sekundarnih surovin in upamo, da ji bo dajala ustrezno pozornost tudi v bodoče. Od nas pa je odvisno, če jo bomo s svojim delom in ustvarjalno , sposobnostjo upravičili.
Naše geslo naj bo — kvaliteta dela in življenja naj vodi nas naprej.
Janez Ramovš
Vsemu se smejim, dami ne bi bilo treba zaradi vsega jokati.
BEAUMARCHAIS
Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72.
IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ
PROGRAM NAJ BO ODRAZ SKUPKA POENOTENIH MISLI IN HOTENJ
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V TOZD ROS JE IMELA ZELO BOGAT DNEVNI RED Z NEKATERIMI VSEBINSKO ZANIMIVIMI TOČKAMI. V OSPREDJU JE BIL BREZ DVOMA SPREJEM PROGRAMA DELA OSNOVNE OR GANIZACIJE ZA NASLEDNJE OBDOBJE, POROČILO O DELU 00 ZA PRETEKLO OBDOBJE, OCENA SODELOVANJA KOMUNISTOV Z 00 ZSMS DO DINOS, RAZPRAVA O PLANSKIH CILJIH ZA LETO 1986 TER IZVOLITEV NOVEGA VODSTVA OSNOVNE ORGANIZACIJE.
Uvodno poročlo o delu v preteklem dveletnem obdobju osnovne organizacije ZK TOZD POS je podal njen sekretar Djuro Vojin. V poročilu je bilo izpostavljeno, da so bili člani osnovne organizacije zelo aktivni, bolj dosledno so uresničevali vse programske usmeritve, ki so si jih zadali predvsem na drugi problemski konferenci pred letom dni, ko so sprejeli izhodiščne razvojne cilje DO DINOS za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990. Tudi v razpravi so si bili enotni, da so uspešno delali, morebitnih napak — teh je blo resnici na ljubo bolj malo — pa se jih ne sramujejo, temveč jim služijo le kot izkušnja oziroma spodbuda za delo v prihodnje. Pohvalno je, da v tem obdobju ni bilo medsebojnih nesoglasij in razčiščevanj. Pri konkretnih akcijah so si bili enotni, dosledno pa uresničujejo zastavljene usmeritve oziroma cilje. Tudi idejnopolitičnemu izobraževanju so namenjali veliko pozornost, saj je vsak član te organizacije že obiskoval eno od oblik družbenopolitičnega usposabljanja. Predlog programa dela osnovne organizacije za naslednje obdobje je obraz-
ložila tov. Cvetka Bohinc, Ob koncu poročila v tej točki je poudarila, da bo potrebno ta program v najkrajšem času konkretizirati z akcijskim programom, torej z nosilci posameznih akcij in roki za njihovo izvedbo. Temeljna naloga bo nedvomno skrb za razvoj tako temeljne kot delovne organizacije. Ta program naj bi bil le dopolnitev oziroma nadaljevanje programa iz prejšnjega obdobja.
V razpravi so si bili vsi soglasni, da mora biti rako opredeljen program osnovne organizacije zares skupek hotenj, idej in misli vsakega posameznika. Vsebina programa naj bo odraz boja za stalno spreminjanje razmer, kajti nikoli ne smemo biti zadovoljni, pa če je stanje na videz še tako idealno. Pri uresničevanju samega programa se mora k vsaki stvari kritično pristopiti, pri tem pa se morajo člani vs^kozi angažirati v smeri aktiviranja okolja za napredne ideje, za spreminjanje razmer, zavesti.
Veliko so na konferenci razpravljali tudi o oceni sodelovanja komunistov 'z osnovno organizacijo ZSMS DO Dinos. V osnovi so poudarili velik premik v
delu mladinske organizacije, predvsem pri pripravi in izvedbi raznih akcij (proslava 1. maja, otvoritev Predelovalnega centra Ljubljana in drugo). Delo mladinske organizacije so ocenili kot uspešno v primerjavi s preteklim obdobjem, ko je bilo delovanje pod prejšnjim vodstvom enako ničli. Vse breme dejavnosti
pa je žal padlo le na 10 posameznikov, čeprav ima organizacija evidentiranih 65 mladincev. Kritično pa so člani osnovne organizacije ZK TOZD POS ocenili sodelovanje z mladinci, za katere so, kot je bilo rečeno, premalo naredili, se premalo aktivirali v tej smeri, največkrat so nanje kar pozabili. V prihodnje
PREDLOG CILJEV (PROGRAMA DELA)
OOZK DINOS, TOZD POS, LJUBLJANA ZA LETO 1986
7. Ocena izvajanja dolgoročne gospodarske stabilizacije in sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja (zaključni račun, periodični računi) in mesečno spremljanje fizičnega obsega.
2. Ocena vodilnih delavcev.
2 Aktivno sodelovanje pri oblikovanju letnega in srednjeročnega plana ter izvajanje le-tega.
4.	Delitev po delu in rezultatih dela — kot motivacijski dejavnik za učinkovitejše gospodarjenje.
5.	Ocena stanja našega odnosa do družbenega premoženja.
6.	Aktivno delovanje v DPO (notraj DPO), spremljanje in sodelovanje z DPO v DO DINOS, TOZD POS, Ljubljana in Občinskim komitejem Ljubljana Bežigrad.
7.	Družbenopolitično izobraževanje.
8.	Spodbujanje inovacijskega dela in razvoj.
9.	Izvajanje nalog s področja SLO in DS (vkljuiena je tukaj tudi varnostno-politična ocena).
10.	Organiziranje problemske konference vseh komunistov v DO DINOS LJUBLJANA.
11.	Informiranje — tekoče, sprotno o delovanju.
12.	Spremljanje aktivnosti članov OOZK DO DINOS, TOZD POS.
13.	Evidentiranje možnih kad id atov za sprejem v ZK.
14.	Ob koncu leta 1986 — prva ocena delovanja izvoljenih delegatov po volitvah.
15.	Aktivno vključevanje v razpravo o kongresnih dokumentih ZKS in ZKJ (10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ) v letu 1986.
ZELO USPEŠNO ZA CVETKO BOHINC
Osnovna organizacija Zveze komunistov v okviru temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin zadnje leto namenja vse večjo pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju svojih članov. Tako je omenjena osnovna organizacija na eni svojih zadnjih sej obravnavala poročilo o zaključni oceni z enoletne politične šole pri CK ZKS, ki jo je v šolskem letu 1984/85 obiskovala Cvetka Bohinc, sicer delavka na Delovni enoti Celje. Prav zavoljo tega sem jo obiskal, da bi zvedel kaj več o sami šoli in o namenu tovrstnega usposabljanja.
jim bo treba ustvariti pogoje za delo, jih usmerjati in dajati ideje.
Na konferenci so nato izvolili še novo vodstvo osnovne organizacije. Za sekretarico so izvolili Cvetko Bohinc (DE Celje), njen namestnik bo Zdene Zalar (TO Ljubljana), člani sekretariata pa bodo v prihodnjem obdobju Jože Kladnik (DE Kranj) ter Djuro Vojin in Vahid Kur-tovič (oba DE Ljubljana). S tajnim glasovanjem so za delegata za programsko volilno konferenco ZK Ljubljana Bežigrad izvolili Cvetko Bohinc.
Ob tej priložnosti so sprejeli v svoje vrste dva nova člana, in sicer Zdenko Kovač in Janka Koreneta, ml. Na konferenci so med drugim obravnavali še metodologijo za vrednotenje del in opravil v TOZD POS, ocenili izpeljavo integracije „Tekstilka — Dinos" ter poslušali informacijo o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z združitvijo, ocenili postopke in potek evidentiranja delegatov za SIS in DPS ter priprave na volitve 1986, obravnavali informacijo o varnostno-politični oceni ter razpravljali o planskih ciljih za leto 1986.
Ob koncu so podprli listo evidentiranih možnih kandidatov za člane OK ZKS Ljubljana Bežigrad ter za člane MK ZKS Ljubljana mesto. Pri slednjih pa niso podprli kandidature Mite Koliševskega, ki je od OK ZK Ljubljana Bežigrad zadolžen za sodelovanje z našo osnovno organizacijo; doslej se še nikoli ni odzval vabilu na seje. Podprli so tudi listo kandidatov za člane nadzorne, statutarne komisije in tovariškega razsodišča ter kandidate za 13. kongres ZKJ in 10. kongres ZKS, med katerimi je tudi dosedanji sekretar 00 ZK TOZD POS Djuro Vojin.
Janez Češnovar
Na sami seji osnovne organizacije je njen sekretar Vojin Duro izrekel pohvalo in priznanje tov. Bohinčevi ter prebral zaključo oceno, ki se glasi: ZELO USPEŠNO. S to oceno je dokazala, da je bila vredna zaupanja osnovne organizacije in ga je tudi opravičila. Še to, tov. Bohinčeva je tretja, ki je od te osnovne organizacije obiskovala to šolo. Takole je stekel pogovor z njo:
„Kako to, da ste se odločili za to enoletno šolanje? "
Že kmalu po sprejemu v članstvo Zveze komunistov leta 1978 sem začeto razmišljati o tem, da bi se bilo dobro idejnopolitično usposabljati glede na vsakadnji razvoj. Vse to pa zahteva od vsakega posameznika, še posebno od člana ZK dosti znanja, če hočeš biti aktiven in pa nenazadnje seznanjen z vsemi družbenopolitičnimi dogajanji No, tako sem se odločila sama za to šolo, predlagatelj pa je bila moja osnovna organizacija.
Še to bi rada ob tem dodala! Menim, da bi moral vsak, ki želi članstvo ZK, pred samim sprejemom posedovati vsaj del znanja, ki ga daje ta enoletna politična šola. Šele potem bi bil
Cvetka Bohinc nova sekretarka 00 ZK TOZD POS
sposoben biti pravi član Z K.
„ln kako je potekalo to šolanje? "
Šolsko leto je trajalo od 15. septembra 1984 pa do 30. junija 1985, torej celo šolsko leto. Ta šola je pri Centralnem komiteju ZKS, sedež pa je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Uvodoma naj povem, da ta šola zahteva celega človeka. Eno leto se je potrebno žrtvovati samo za šolo, odreči se skoraj vsemu, pa tudi včasih družini, še posebno če si odvisen od vožnje, tako kot sem bila jaz. Januarja smo sicer imeli 3 tedne počitnic, ki pa niso bile počitnice v pravem pomenu besede, le preda-
vanj ni bilo, zato pa so potekale priprave na zaključno nalogo.
Sam program usposabljanja je obsegal zaključno nalogo, ki je bila hkrati rezultat celoletnega dela, učenja in je po vsebini povezovala vse predmete. Pri vsakem predmetu smo imeli na voljo 10 do 12 tem, ki smo si jo lahko poljubno izbrali. Naslov moje zaključne naloge je bil:	Pridobivanje
dohodka za DSSS. Predavatelj, pri katerem si si izbral nalogo, je bil potem tudi mentor, ki te je usmerjal pri sami pripravi naloge. Če se vrnem na sama predavanja, naj povem, da smo imeli vsak dan predavanja od 8. do 13. ure, trikrat na teden v popoldansem času 0a smo obravnavali aktualne teme ali pa so bile na sporedu interesne dejavnosti (kultura, šport, organizacija in podobno).
Pri vsakem predmetu sta bili najprej dve šolski uri predavanj, nato pa je bila na vrsti razprava o tem predmetu v obliki vprašanj, nevezanih pogovorov in podobno. Prav v tem delu smo se morali tvorno vključevati v diskusije, kajti tudi sodelovanje pri posameznih predmetih se je upoštevale pri končni oceni. Sama šola je vsebovala 8 temeljnih predmetov, in to:
1.	Teorija marxistične filozofije,
2.	Teorija marxistične sociologije,
3.	Ekonomska teorija marx izma,
4.	Ekonomski sistem in ekonomska politika SFRJ,
5.	Sistem socialističnega samoupravljanja,
6.	Delavsko gibanje in ZKJ,
7.	Mednarodni politično-ekonomski odnosi ter
8.	Komuniciranje in metoda političnega dela.
Predavatelji so bili v glavnem s CK ZKS ter družbenopolitični delavci, ki so na povsem razumljiv in obenem strokoven način ob-razlagali posamezne predmete.
Imeli smo tudi sprotno preverjanje znanja, in to v pismeni in ustmeni obliki. Treba je bilo pa delati sproti, sproti se učiti, sicer se nisi mogel tvorno vključevati v posamezne razprave. Kot zanimivost naj povem, da smo se ob koncu leta slušatelji med seboj ocenjevali 'v tem, kdo je med le-
tom sodeloval ali nesode-loval. Bilo je tudi nekaj zamer, vendar z veliko mero objektiv izma in brez lažne solidarnosti.
„Kako pa ste skoraj eno leto usklajevali vožnjo, študij in družino? "
V začetku je bilo naporno, priznam, dokler se pač nisem navadila na nov ritem. Vsak dan sem se vozila iz Celja v Ljubljano, zvečer pa zopet nazaj. Mož, ki je tudi član ZK in ima za seboj že tudi to obliko usposabljanja, je imel pri tem veliko razumevanja, poma-
gal mi je in me bodril. Imela sem voljo in interes, da sem snov sproti predelala, in to ponoči ali pa na avtobusu. Če ne bi sproti delala, ne bi mogla pozneje to nadoknaditi.
„Šola je za vami, za vami je nova sicer teoretična izkušnja, kako nameravate to znanje uporabljati naprej? " No, namen te šole je usposabljati tiste družbenopolitične delavce, ki že obvladajo temelje marxističnega znanja, jih idejno in poli-tičo usposobiti za opravljanje nalog v sistemu soci-
alistične samoupravne d-emokracije. Nimam sicer kakšnih večjih praktičnih izkušenj na tem področju. Prepričana pa sem, da bom znala moje teoretično pridobljeno znanje povezati z vsakdanjo prakso, bolje rečeno, znala bom konkretna družbenopolitična dogajanja povezovati s tem znanjem. Ob koncu bi se želela zahvaliti prek tega glasila vsem tistim, ki so mi pomagali pri šolanju, še posebno pri pripravi zaključne naloge, saj je brez njihove pomoči ne bi tako uspešno pripravila.
ALI SMO SPOSOBNI ŠE BOLJE DELATI?
MISLI IN SPOZNANJA IZ OBČNIH ZBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Kako povečati vlogo osnovne organizacije sindikata pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v sredinah, kjer delujejo, je osnovna misel, ki veje iz plebiscitarno sprejetih programskih usmeritev na skoraj vseh občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v naši delovni organizaciji. To pomeni, da je v zavest našiti delavcev prodrlo spoznanje o možnostih za uveljavljanje temeljnih osebnih in skupnih interesov preko dobro in demokratično organizirane sindikalne dejavnosti kot ene od oblik gibala družbene zavesti, katere strateški cilj je uveljavitev sposobnosti in prizadevnosti vsakega posameznika pri ustvarjanju materialno in duhovno bogatejših pogojev za življenje. To spoznanje pa ni prišlo samo od sebe, ampak je plod dokaj učinkovitega in uspešnega delovanja vseh organizacijskih oblik in forumov v okviru osnovnih organizacij sindikata ter v okviru višjih oblik organiziranost v temeljnih organizacijah in celotni delovni organizaciji,
kar je razvidno iz poročil in ocen o aktivnostih v preteklem obdobju, ki so jih na občnih zborih posredovali predsedniki izvršnih odborov. Pri tem je zanimivo, da so svoja poročila zasnovali predvsem na naštevanju uspešno izpeljanih aktivnosti, načrtovanih na ravni celotne delovne organizacije ali temeljnih organizacij, manj pa na realizaciji sprejetih akcijskih programov v okviru svojih osnovnih organizacij. Po pravilu so skoraj vsi puščali ocene o učinkovitosti, izpeljanih aktivnosti razpravi članstva po poročilih, ki je v nekaterih okoljih dosegla pravo bogastvo domiselnosti in zaupanja v lastne sposobnosti, kar pomeni pravcato poživilo pri iskanju novih in boljših rešitev za nadaljnje delo vseh sindikalnih aktivistov oziroma organizatorjev in animatorjev te nepogrešljive družbenopolitične dejavnosti. V razpravah je celo možno zaslediti misli, ki navajajo, da smo pri ocenjevanju doseženega velikokrat zelo skromni oziroma skopi, s pohvalami in zado-
voljstvom, zelo pa smo kritični v primerih, kadar zastavljene naloge iz subjektivnih ali objektivnih razlogov niso izpeljane. To je sicer v redu, vendar pa moramo ob tem upoštevati tudi dialektične zakonitosti enotnosti nasprotij, ki veljajo tudi pri našem delu in se manifestirajo v obliki doseženih uspehov in seveda tudi neuspehov. Zato bi morali pri ocenjevanju doseženega ali nedoseženega oblikovati svoja mišljenja čimbolj vsestransko in celovito. Sicer pa je slednjega bilo zelo malo, kot je razvidno iz poročil predsednikov in iz zapisnikov, ki vsebujejo razprave po poročilih, saj so bile aktivnosti vseh OOS v preteklem obdobju zelo velike in uspešne. Če naštejemo samo pomembnejše, jih je že cela vrsta: od temeljitih razprav in ocen poslovanja v letu 1984, prikazanem v ZR in ocenitvi dela vodilnih delavcev v TOZD, do izpeljave osebnega odločanja naših delavcev na dveh referendumih, s katerimi smo se odločili:	za statusne
spremembe osnovne dejav-
nosti naše delovne organizacije in s tem povezane tudi spremembe vseh pomembnih samoupravnih aktov za usmeritev našega nadaljnjega dela in razvoja v naslednjem Srednjeročnem obdobju (temelji plana), za združitev dela in sredstev s sorodno delovno organizacijo na področju regeneracije tekstilnih odpadkov, to je DO TekstiIko; za odpoved pravic do združenih sredstev z nekaterimi poslovnimi partnerji. Organizirana referenduma sta v vseh okoljih pokazala veliko stopnjo enotnosti in zavesti o upravičenosti predlaganega, kar je nedvomno plod zelo dobro in demokratično organiziranih predpriprav, katerih glavni nosilec so bile osnovne organizacije sindikata.
Polega navedenega so vse osnovne organizacije sindikata pokazale veliko aktivnosti pri sprotnem spremljanju izvajanja planskih zadolžitev, pri spremembah in dopolnitvah sistema za stimulativno nagrajevanje, pri uveljavljanju ločevanja dobrega dela posameznikov od slabega s
pomočjo sistema efektivnih ur, pri izboljšanju delovne in tehnološke discipline, pri dvigovanju kulture dela, pri evidentiranju vseh vrst delegatov za D PO, ZZD, SIS itd., pri izvajanju sistema za SLO in DS s posebnim poudarkom na varovanju družbene imovine itd. Skratka, osnovne organizacije so v preteklem obdobju v veliki večini postale organizatorji in stvarni nosilci vseh pomembnejših dogajanj tako v celotni DO, kot v obeh temeljnih organizacijah. Ob tem se lahko nekatere pohvalijo s precejšnjo mero samoiniciativnosti pri uspešnem organiziranju raznih delovnih akcij, strokovnih ekskurzij, družabnih srečanj in izletov, športno-rekreacij-skih tekmovanj, srečanj z upokojenci, proslav ob prazniku dela in dnevu žena, sprejemu in obdaritvi otrok za Dedka Mraza itd. Res, veliko opravljenega dela, ki pa bi bilo bogatejše, če bi v njega vtkali še nekaj aktivnosti za zadovoljitev potreb po kulturnih dobrinah in za prepotrebno dopolnilno izobraževanje naših delavcev.
Sicer pa naj bi se takšne in podobne pomanjkljivosti odpravile ali vsaj odpravljale v naslednjem obdobju, kar je razvidno iz večine programskih usmeritev za delo novo izvoljenih vodstev (izvršni odbori) osnovnih organizacij sindikata. Pomembneje je pogledati v prihodnost, kot pa se hvaliti z doseženim, so bile besede, ki jih je izrekel eden od delavcev pri razpravi o programskih usmeritvah in predlogu akcijskega programa za naslednje leto. Toda kakšna naj bo ta prihodnost? Kako v njej materializirati večino zamisli in želja? Odgovor je verbalno želo enostaven; s produktivnejšim in učinkovitejšim delom vsakega posameznika in vseh skupaj na vseh področjih našega delovanja, to je na neposrednem proizvodnem, samo-
upravnem in družbenopolitičnem področju. To je enostavno povedano, vendar kako naj to izgleda v vsakdanji praksi, kako „udariti žebelj na glavo". Veliko tega je mogoče spoznati iz enostavne usmeritve, ki jo je izrekel eden od razprav-Ijalcev na občnem zboru v Predelovalnem centru Ljubljana. V svojem izvajanju je poudaril, da bomo morali v prihodnje ne samo več delati, ampak predvsem bolje delati. To pa nedvomno pomeni, da moramo bogatiti vsa naša prizadevanja s kakovostnejšimi dejavniki, ki lahko odločilno potegnejo precej obložen voz obveznosti in želja hitreje naprej. Ti kakovostnejši dejavniki naj bi se odražali predvsem v zavestnih bitkah, npr.:
—	za kakovostnejše proizvodno delo, ki se mora odražati predvsem v boljšem sortiranju in predelavah zbranega materiala, skratka v boljši pripravi sekundarnih surovin,
—	za boljšo organizacijo dela v vseh segmentih tehnološkega procesa, ki mora odpraviti vse ddseda-nje nesmotrnosti in zapolniti prazne prostore med posameznimi delovnimi operacijami,
—	za izpopolnitev vseh tehnoloških procesov zbiranja, priprave, predelave in odpreme materialov, ki so predmet naše dejavnosti,
—	za kakovostnejše in smotrnejše koriščenje vseh proizvajalnih sredstev, s katerimi plemenitimo živo delo pri izvajanju enostavne in razširjene reprodukcije. Tu je potrebno posvečati bistveno večjo skrb za redno preventivno vzdrževanje delovnih priprav in naprav ter proizvodnih prostorov, kar lahko zagotavlja optimalno zmožnost dela in učinkovitost danes izredno dragih delovnih pripomočkov,
—	za kakovostnejše poslovne prijeme in odnose do vseh poslovnih partnerjev,
ne glede na njihovo velikost in pomembnost, kar velja tudi za vsakega ob »ana, zbiralca koristnih odpadkov,
—	za kakovostnejše in učinkovitejše organiziranje ter delovanje samoupravnih dejavnikov v okviru obeh TOZD in DO ter v širši družbenopolitični skupnosti,
—	za kakovostnejše in učinkovitejše organiziranje političnega delovanja v vseh okoljih, ki naj stalno spodbujajo k uveljavljanju posameznih in skupnih interesov slehernega delavca k demokratičnemu odločanju o najpomembnejših elementih, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja in ustvarjalnega dela zaposlenih, k nesebičnemu sodelovanju ter pravim tovariškim odnosom vseh sodelavcev znotraj organizacijskih enot in izven njih, k odpravi vseh deviantnih pojavov, ki so eventualno še prisotni v posameznih okoljih (npr. alkohol, lažna solidarnost, grupaštvo itd.),
—	za stalno večanje delov-
ne in tehnološke discipline v okviru sprejetjh delovnih obveznosti, za zagotavljanje osebne integritete in ustvarjalnega zanosa vsakega posameznika, ki je pripravljen z nesebičnim prizadevanjem pomagati	k napredku in
razvoju naše dejavnosti itd. Skratka,	opredelitev za
kakovostnejše dejavnike dela pomeni odločitev za celovit program vseh segmentov,	ki pogojujejo
željen razvoj proizvodnih odnosov in proizvajalnih sil, kot temeljev vsake družbe. Na koncu poglejmo še, komu so	delavci zaupali
nadaljnje	vodenje svojih
osnovnih organizacij.
V izvršne odbore sindikata so bili izvoljeni:
PC Ljubljana:
Kovač Zdenka (predsednica), Korene Janko ml., Vojin Ouro, Botonjič Raif, Kurbegovič Ahmed, Škra-banja Angela, Kariž Leopold.
DE Maribor:
Beranič Ivan (predsednik), Forjan Stanko, Fujs Feliks, Krel Tatjana, Roš Jožica, Šenveter Franc, Uršič Peter.
—	DE Slov. Konjice:
Čoh Franci (predsednik), Orož Olga, Škoporc Ciril, Lubej Anton, Planinc Mirko.
—	DE Brežice:
Radanovič Franc (predsednik), Petaci Nevenka, Hribar Milena.
—	DE Novo mesto:
Rezelj Brane (predsednik), Ravbar Slavica, Jakše Jožica.
—	DE Nova Gorica:
Lah Marjan (predsednik), Zorn Miloša, Prinčič Lučka, Marinič Edit.
—	DE Trbovlje:
Žibret Vojko (predsednik), Smodiš Jani, Sušnik Rado, Herle Bojan, Fantin Mira.
—	DE Koper:
Muminovič Husnija (predsednik), Zore Erna.
—	DE Kočevje:
Premrl Vojko (predsednik)
—	DE Kranj:
Zupanc Franc (predsednik), Gašpirc Jože, Šmelcer Jože, Mauser Alenka, Simonišek Sandi, Komac Alfred, VukašinoviJ Žarko.
—	DE Celje:
Golež Ludvik (predsednik), Tacer Rajko, Vrhovec Ivo, Gaši Cvetka,
—	TO BOhova:
Stajnko Vinko (predsednik), Miki Marjana, Repnik Sonja, Serk Anica, Špa-ninger Ivan.
—	TO Ljubljana:
Omahen Bojana (predsednik), Adlešič Milena, Potokar Jože, Polak Vida, Zalar Zdene.
—	DSSS DO:
Oblak Jelka (predsednik), Bajželj Alenka, Gogala Franc, Žorž Marija, Levin Anica, Goropečnik Marta, Ukmar Radoš.
Vsem novo izbranim sindikalnim aktivistom iskreno čestitamo in jim želimo uspešno izpeljavo vseh zaupanih nalog v mandatu, ki je še v celoti pred njimi.
po zapisnikih priredila Olga Mitrovič
OBISK NA DELOVNI ENOTI KOPER
Med tiste delovne enote v temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin, ki jih uvrščamo v tako imenovano kategorijo manjših enot, sodi Delovna enota Koper s skladiščem v Sežani. Glede na to, da ima sedež v obmorskem mestu, se iz leta v leto vse bolj vključuje med drugim tudi v turistično ponudbo tega kraja in okolice, in sicer z očiščevanjem okolja koristnih odpadkov. O vsem tem in sploh o delu na tej enoti sem zvedel več ob same obisku v Kopru.
Delovna enota ima sedež ob glavni prometni cesti, ki pelje iz Kopra prek Buj v srce Istre. Zaposlenih je 14 delavcev, 12 v Kopru in 2 v Sežani. Kljub temu, da so njihove planske obveznosti v primerjavi z lanskim letom višje za 18 % (vključno s tranzitom), so jih v 11 mesecih stoodstotno uresničevali.
Kot smo izvedeli od vodje enote Vinka Vuksiča, njihova delovna enota pokriva 75 % Slovenskega Primorja. Koristne odpadke pa dobivajo tudi od organizacij iz Komna, Senožeč, Buzeta, Umaga, Hrpelj in drugod. Pravijo, da na njihovem območju ni težke industrije, zato največ pripravljajo oziroma predelujejo pločevine, ki jih odkupujejo od stalnih dobaviteljev, kot so:	Tomos,	Cimos, Dela-
maris, Droga, Vino Koper in drugih. Samo Tomos jim z dobavo pločevine pokriva približno 35 % letnega plana.
Predelan oziroma pripravljen material odpremljajo v slovenske železarne in livarne, zvečina v žalski Feralit ter Muta Gorenje. Na enoti so trdno prepričani, da bodo kljub nekaterim težavam dosegli letošnji plan, ki znaša 7350 ton.
Kot smo že uvodoma omenili, se koprska delovna enota vključuje v turistični utrip slovenske obale z nekaterimi letovišči na Hrvatskem. Tako vsako leto postavijo v vse campe zbiralnike, predvsem za papir, ki ga v glavni turistični sezoni ni malo. Veliko pri-
pomb pa imajo na samo kulturo turistov, ki mečejo v te zbiralnike vse mogoče stvari od hrane do drugih povsefn neuporabnih stvari, ki dobesedno sodijo na smetišče. V dogovoru s sorodnimi organizacijami redno čistijo okolje na določenih območjih obale z odvažanjem koristnih odpadkov zaradi lepše podobe slovenske obale. Ta dejavnost predstavlja za delovno enoto kot stalno nalogo, ne le v poletnem, temveč tudi v zimskem času. Zavedajo se namreč, da lahko s tem tudi oni prispevajo svoj delež k pestrejši turistični ponudbi v tem delu Slovenije.
Delavci na enoti pa skrbijo za čisto okolje tudi v okviru skladišča. Dejstvo, da imajo delovno enoto ob
Vinko Vuksič, vodja DE
Koper
najbolj prometni cesti v glavni turistični sezoni, jih dobesedno zavezuje, da skrbijo za urejenost. Tako so se odločili, da bodo vsako prosto soboto izkoristili za urejanje dvorišča, skladišč in prostorov ob cesti. Ne želijo kvariti ugleda ne enote, ne mesta, zato je odločitev o teh solidarnostnih akcijah prišla tako rekoč spontano, brez kakršnekoli prisile. Del delavcev čisti eno soboto, drugi pa naslednjo, kakor pač nanese. Sam vtis o urejenosti
sem dobil že pri samem prihodu na enoto.
Ko mi je razkazoval skladišče, je vodja enote Vinko pristavil: „Pa da ne boste mislili, da smo zato pospravili, ker smo pričakovali vaš obisk! Tako pospravljeno imamo vedno!"
Pravijo, da je v poletni sezoni na vseh koprskih vpadnicah živahno, kar pa ni najbolj v prid pri njihovem vsakdanjem delu. Nepretrgane , kilometrske kolone dobesedno preprečujejo, da bi se njihovi tovornjaki nemoteno lahko vključevali v prometni vrvež. Tako se nemalokrat zgodi, da poleti kakšen dan naložijo le 1 vagon, medtem ko jih v zimskih mesecih od 3 do 4. Enota je od železniške postaje oddaljena 6 kilometrov in poletni prometni zamaški opravijo pač svoje.
Ko sem jih vprašal, ali imajo kakšne težave pri svojem delu, so mi zamahnili z roko, češ, kdo jih pa nima. Sicer so v glavnem zadovoljni z delom, s pogoji dela, najbolj pa pogrešajo ustrezen strokovni kader.
Vhod v koprsko delovno enoto
Ker jih je le 12, delajo praktično vsi vse. Če je potreba po rezanju ali sortiranju, mora to vrzel zapolniti ali voznik dli skladiščnik ali pa celo vodja enote. Menijo, da bi za normalno delo potrebovali še najmanj po enega rezilca in sortirca ter voznika in delavca na skladišču Sežana. Nemalo težav imajo tudi s prešibkim električnim tokom, kajti stiskalnica in dvigalo ne moreta hkrati obratovati in morajo omenjena stroja izmenično izključevati. Zadnje mesece se jim je zmanjšal tudi drobni odkup, kar pripisujejo večji varčnosti pri občanih, pa tudi organizacijah. Prav to varčevanje in občasno pomanjkanje materiala ima za posledico, da se na enoti pojavljajo zaloge med 60 in 70 tonami. Te pa trajajo vse dotlej, dokler ne napolnijo zbiralnikov v tolikšni meri, da se nabere pripravljenega materiala za cel vagon.
Dvorišče je bilo ta dan bolj zapuščeno, ker je večina delavcev opravljala dela v okolici Kopra oziroma razvažala material. Nekaj delavcev pa sem le povprašat o njihovem delu in počutju na enoti.
Skladiščnik Djulaga Zdralič
DJULAGA ZDRALIČ -skladiščnik na enoti je zaposlen že 18 let.
Kar zadovoljen sem, samo s kadri so težave. Večina se jih kaj hitro naveliča, pride in gre. Delam praktično vse od skladiščnih del, do rezanja, sortiranja, prešanja. Za svoje delo sem prejel tudi zlato značko „dinosa". Menim, da bi morala biti še večja disciplina pri samem delu.
PAVEL GRIZOVIČ - delavec, naj starejši po stažu, saj je na enoti zaposlen že 22 let.
Stiskalnica RIKO počiva, ker je moral strojnik po material v Izolo
,,Ben, kar dobro je! Ni slabo, ni pa vedno najboljše. Kar dobro se počutim v firmi, sicer pa, če se ne bi, ne bi toliko let zdržal. Še več materiala bi moralo biti, seveda s tem pa se nam bo tudi obseg dela povečal."
HUSNIJA MUMINOVIČ -
voznik avtodvigala in predsednik 00 sindikata, zaposlen na enoti 8 let.
,,Kar v redu se počutim, le včasih se nabere toliko dela, da človek ne ve, kaj bi zgrabil. Ravno danes zjutraj
4=
Voznik Husnija Muminovič
smo imeli sindikalni sestanek na enoti in se dogovorili o akciji čiščenja oziroma pospravljanja skladišča ter obravnavali naše obveznosti že za prihodnje leto. Dela ne bo zmanjkalo."
Pogled na urejeno dvorišče z zbiralniki za železo, steklo in barvne kovine
KLAVDIJ VOJVODA -
šofer, rezilec in delavec, zaposlen 12 let na enoti.
„Še kar v redu je, pogoji dela so v redu. Glede nato, da nas je tako malo, so včasih prevelike zahteve od posameznikov. Želim si več razumevanja med ljudmi, sodelavci, včasih je vse preveč napeto. Rad bi tudi, da bi nas kdaj pa kdaj obiskal direktor TOZD, s katerim bi se pogovorili o našem delu in seveda o naših težavah."
Izjave so podobne, kot smo jih bili vajeni slišati tudi na drugih enotah ob podobnih obiskih. Želel sem slišati tudi, kaj menijo o perspektivi razvoja enote. No, o tem pa nam je vodja tov. Vukšič povedal tole:
„Prvo, kar je, bo potrebno zapolniti ustrezno vrzel na področju kadrov. To velja
tako za koprsko enoto kot za skladišče v Sežani. Drugo, še vedno so možnosti pri pridobivanju novih poslovnih partnerjev, tako ob slovenski obali kot znotraj Istre na Hrvatskem, in to ne glede na sorodne konkurenčne organizacije. Veliko belih lis pa je na področju Sežane in njene okolice. Osebno, kot vodja
enote, menim, da bi se na tem območju dalo pridobiti veliko več materiala kot pa sedaj.
Seveda se ne bi odrekli še kakšnemu ustreznemu vozilu z dvigalom in ob zagotoviti vsega tega sem prepričan, da lahko z veliko mero optimizma gledamo na nadaljnji razvoj naše enote."
Želje in potrebe niso nedosegljive, izkušenj na tem področju je dovolj, volje tudi. Zato sem prepričan, da bo peščica delavcev na delovni enoti ob obali svoja hotenja s pomočjo vodstva temeljne organizacije postopoma uresničevala, morda ne že jutri, pojutrišnjem pa zago-
tovo'	Janez Češnovar
VAGONI NA
PREDELOVALNEM CENTRU
Mesec dni po otvoritvi Predelovalnega centra Ljubljana, točneje 28. 11. 1985, se je ob 2. uri in 15 minut zjutraj pripeljal po industrijskem tiru na Predelovalni. center Ljubljana vlak z vagoni, ki so jih delavci centra še tisto dopoldne natovorili s paketi namenjeni v slovenske železarne in livarne, Kot nam je povedal v.d. vodje Predelovalnega centra Ljubljana Stane Rebrača, vsako dopoldne natovorijo 4 do 5 vagonov s paketi bodisi namenjenimi za izvoz, za Železarno Smederevo ali pa za slovenske železarne in livarne. V izvoz gre tudi nekaj pocinkane pločevine.
Vagone odpeljejo natovorjene popoldne, ponoči pa jih železnica zopet prazne dostavi na center. Poslovni odnosi z železnico potekajo dosedaj v najlepšem redu. S to obliko odpreme na centru ogromno prihranijo na vožnjah z Vozili, saj so se jim s tem sprostila kar tri vozila, ki sedaj dovažajo materiale iz tovarn.
NOVI TOVORNJAKI -PAŠA ZA OČI
V prejšnji številki našega glasila ste lahko na zadnji strani videli na barvni fotografiji postrojena nova lična vozila s priklopniki Mercedes 260, ki so bila prvič razstavljena ob otvoritvi Predelovalnega centra Ljubljana. Belo pobarvana vozila, katerih nosilnost znaša 22 ton, imajo na vratih znak mednarodne organizacije; zadaj na stranicah priklopnika pa je s svojevrstnimi podobami poudarjena oziroma simbolizirana dejavnost naše delovne organizacije. Gre za štiri vozila, ki so bila predana svojemu namenu ob koncu novembra delovnim enotam Ljubljana, Maribor, Kranj in Brežice. Vozila so namenjena prevozu paketov, pločevine in papirja.
Ker gre za povsem nov „image" vozil, ki vzbujajo pozornost širše javnosti, kjerkoli se pojavijo, nas je zanimalo, kakšna je njihova odmevnost.
Odpravil sem se v Color v Medvodah, kjer je prav tisto dopoldne natovarjal voznik Delovne enote Kranj Mitja Špelič, katerega je doletela čast, da mu je bilo zaupano eno od omenjenih vozil.
Hotel sem zvedeti iz prve roke, kako on doživlja te prve dni upravljanja s tega vozila.
„Reči moram, da je to kot noč pa dan v primerjavi s prejšnjim vozilom Deutzom. Navaditi se ga je težko, predvsem upravljanje z dvigalom mi je prve dni delalo težave, sedaj pa je vse v najlepšem redu. Imel sem problem, verjetno so ga imeli
Mitja Špelič natovarja kartone na dvorišču Colorja v Medvodah
tudi drugi, ki so začeli upravljati s temi vozili. Košaro oziroma grabež bi moral stalno jemati gor in dol. Pri vožnji bi jo moral od-montirati, pri nakladanju pa zopet pritrditi; pri vožnji pod predori oziroma podvozi bi lahko previsoko pritrjeno košaro zadel in škoda bi bila tu. Naš mehanik na enoti Gašpirc Jože nam je s svojo domislico — premaknitev košare na nižje mesto D rešil ta probelm. Drugače pa je vozilo zelo praktično, natovarjanje gre hitro od rok."
In kako je okolica reagirala prve dni, ko ste se pojavili na cesti?
„Prav z velikimi očmi so gledali to čudo, zares, kdor ga vidi prvič, je to zanj prava paša za oči. Pri tem je bilo tudi nekaj šale.
Vozilo imam šele deset dni, doslej sem ga že trikrat podmazal, ravno včeraj pa sem ga pral na roke kar 3 ure. Zavedam se, da ga bo potrebno redno vzdrževati; kar pa se tiče mehaničnih popravil, se ne bojim, ker imamo na enoti odličnega mehanika.
Doslej sem prevozil okoli 700 kilometrov, moje področje pa je Kranj z okolico, Primorska, Idrija, Cerkno, Jesenice in drugod."
Ste že imeli kakšno okvaro?
„Ja, kmalu po prvih kilometrih se je zamašil ventil za zrak, sedaj pa je vse v redu."
Ali ste ponosni, da vas je doletela taka čast in vam je poverjeno upravljanje s tem vozilom?
„Prav gotovo, malo je bilo tudi zavisti, češ, da se grebem. Kaj bi se grebel, niti pomislil nisem, da ga bom dobil, sicer se pa na enoti po stažu- med najstarejšimi šoferji.
No, priznati moram, da sem ponosen, da lahko upravljam s tem vozilom, zaupanje pa bom upravičil s svojim zavzetim delom."
Janez Češnovar
KROGOTOČNA ČRPALKA V SISTEMU PROTIPOŽARNE VODE V ODDELKU ZA ČIŠČENJE VLAKENSKIH ODPADKOV TEMAFA V TO LJUBLJANA
V ZAČETKU LETA SMO V OBJEKTU, KJER STOJI ČISTILNA LINIJA TEMAFA, V CEVOVODNO TRANSPORTNI SISTEM MONTIRALI AVTOMATSKO PROTIPOŽARNO NAPRAVO, O KATERI SMO OBŠIRNEJE PISALI V PRVI LETOŠNJI ŠTEVILKI GLASILA.
Da bi odvrnili nevarnost zamrznitve vodne napeljave te naprave, v času ko obrat stoji in ni ogrevan, smo vodovodno napeljavo gasilnih šob te avtomatske naprave povezali z obema hidrantoma v tem proizvodnem objektu, tako da je nastal tokokrog. V tokokrog smo montirali vodno črpalko, ki poganja vodo v kroženje, s čimer dosežemo:
1.	da se voda zaradi kroženja, ki je volumensko nekajkrat več pod zemljo kot nad zemljo, ne ohladi izpod 0°C,
2.	da voda, četudi bi njena temperatura padla pod 0°C, npr. v delu cevovoda nad zemljo, zaradi njenega gibanja ne zamrzne.
Za regulacijo delovanja črpalke smo vgradili dva termostata, ki tipata temperaturo vode oziroma cevi v tem vodovodnem tokokrogu.
Prvi termostat vklopi delovanje črpalke, ko se temperatura vode ali cevi zniža za + 7°C, oziroma izklopi, ko se temperatura dvigne na + 7°C. Drugi termostat igra vlogo kontrole in sproži si-gnal-alarm, ko temperatura vode pade na + 3° C. Ta alarm pomeni, da je potrebno pričeti objekt ogrevati ali iz protipožarnega sistema izpustiti vodo.
Da ne bi na tipalno žico termostata, ki je dejansko cevčica, po kateri kroži plin, preveč vplivalo okolje, to je temperatura zraka v
prostoru, ki v zimskem času glede na lanskoletne izkušnje pade precej globoko pod 0°C, smo predel vodovodne cevi, kjer je ovita tipalna žica, izolirali s Plamaflex izolacijsko cevjo, izolirali pa bomo tudi preostali del vodovodne cevi vključno oba dovoda do hidrantov. Pričakujemo, da se bomo na ta način izognili ..nepotrebni" vključitvi alarma in dodatnemu ogrevanju.
Črpalka je vezana na komandno omaro avtomatske naprave za javljanje in gašenje NJP-120, kjer se delovanje črpalke in termostatov signalizira. To napravo je pred slabim letom montiralo podjetje Zarja Kamnik.
Največja nevarnost zamrznitve je obdobje, ko proizvodnja več dni stoji, kot so npr. novoletni prazniki. Vsekakor pričakujemo, da bo celovit sistem ob pri-, mernem	nadzoru
učinkovito deloval. No, vseeno pa si želimo malo manj ledenih novoletnih praznikov, kot so bili pretekli.
Stanislav Pesjak
POMEN UVELJAVLJANJA ODŠKODNIN V DO DINOS
S tem prispevkom želim opozoriti na velik pomen doslednega uveljavljanja odškodnin, pa naj gre na prvi pogled za še tako majhen znesek.
Po ugotovitvi, da iz naslova zavarovanja DO DINOS ne uveljavlja odškodnin v tolik-
šni meri, kot bi lahko z boljšo organizacijo in predvsem z večjo mero odgovornosti posameznikov do pravočasnega prijavljanja škodnih dogodkov, je bilo sklenjeno, da se ob reorganizaciji temu področju nameni večja pozornost. Tako
je v okviru Področja za splošna in kadrovske zadeve v DSSS, v sklopu pravne službe, ustanovljen referat za zavarovanje. Takoj smo pričeli odpravljati ugotovljene slabosti, predvsem pa se trudimo spremeniti miselnost posameznih delavcev
glede tako ustvarjenega dohodka in neposredne koristi za delovno enoto in DO kot celoto, ki ga lahko pridobimo z doslednim uveljavljanjem odškodnin. Povedati je treba, da brez sodelovanja delovnih enot s strokovno službo ni mogoče doseči boljših rezultatov na tem področju.
Zato je bilo v začetku tekočega leta izdelano izčrpno Navodilo o načinih in pogojih za uveljavljanje odškodnin iz naslova zavarovanja s priloženimi vzorci zapisnikov za prijavljanje posameznih škodnih dogodkov. Tako smo v omenjenem navodilu posebej pojasnili:
—	kaj pomeni posamezna vrsta zavarovanja,
—	kaj je krito s posameznim zavarovanjem,
—	pogoje za uveljavljanje odškodnin,
—	dolžnosti odgovornega delavca na delovni enoti oziroma skladišču ob nastanku škodnega dogodka.
Navodilo je bilo dostavljeno vsem delovnim enotam in skladiščem.
Na določenih delovnih enotah oziroma skladiščih so se ugodni rezultati pokazali v zelo kratkem času in smo lahko že ob polletju ugotovili, da se na nekaterih DE oziroma skladiščih ravnajo po navodilih in da sodelovanje s strokovno službo poteka v redu.
Na žalost pa tega ne moremo trditi za vse delovne enote, saj še vedno ugotavljamo, da nekaj odgovornih delavcev ni prebralo navodila, kar je razvidno iz prijav, ki so narejene precej ,,po domače" in ne po navodilih. Zato bomo morali vložiti še precej dodatnih naporov, da to delo zaživi na vseh delovnih enotah in skladiščih.
Povedati je še treba, da tudi naši delavci, kot posamezniki, v primeru nezgode v službi ali izven službe, lahko uveljavljajo odškodnino iz naslova kolektivnega ne-
zgodnega zavarovanja in zavarovanja odgovornosti DO.
Naše sodelavce želimo seznaniti z vsemi vrstami zavarovanja ter načini in pogoji za uveljavljanje odškodnin. Tako bo lahko vsak prispeval k boljšemu sodelovanju s strokovno službo v DSSS z rednim in pravočasnim obveščanjem o vseh škodnih dogodkih, kar pa je končno v smislu družbene samozaščite tudi dolžnost in pravica vseh delavcev.
DO Dinos Ljubljana ima pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV, Območna skupnost Ljubljana, sklenjene naslednje vrste zavarovanja:
—	kolektivno nezgodno zavarovanje vseh delavcev v službi in izven službe,
—	odgovornost DO za škodne dogodke, ki izvirajo iz naše dejavnosti,
—	strojelomno zavarovanje vseh strojev in strojnih naprav (stiskalnice, viličarji, dvigala, samonakladalci, pisarniški in drugi stroji),
—	avtomobilsko »zavarovanje vseh vozil (avto-odgovornost, kasko, AO-plus),
—	požarno zavarovanje (požar, strela, vihar, toča in podobno),
—	vlomsko zavarovanje zalog barvnih kovin in gotovine v železnih blagajnah,
—	požarno-šomažno zavarovanje TOZD RET (zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara), Zavarovalna premija za leto 1985 je za vse vrste zavarovanj obračunana v skupnem znesku 14,680.000,00 din.
Za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev je plačana zavarovalna premija za leto 1985 v znesku
444.600.00	din, to je
900.00	din na delavca. Podane so bile 4 prijave, ki še niso rešene.
Zavarovalna premija za odgovornost DO je obračunana v znesku 1,351.421,00 din. Podali smo dve prijavi zaradi nesreč pri delu naših delavcev in uveljavljali od-
škodnino v znesku
530.000.	00 din. Zavarovalnica je iz naslova tega zavarovanja izplačala naši delavki 350.000,00 din odškodnine, drugi primer še ni rešen.
Za strojelomno zavarovanje strojev in strojnih naprav, razen viličarjev, dvigal in samonakladalcev, je obračunana zavarovalna premija v znesku 2,502.225,00 din. Iz tega naslova smo po podanih 60 prijavah uveljavljali cca 8,000.000,00 din odškodnine, do konca preteklega meseca pa nam je zavarovalnica priznala neka-več kot 4,500.000,00 din. Po policah za avtomobilsko zavarovanje, po katerih so zavarovana vsa tovorna in osebna vozila ter počitniške prikolice, in sicer: za avto-odgovornost, kasko in AO-plus ter dodatno strojelomno zavarovanje viličarjev, dvigal in samonakladalcev, znaša zavarovalna premija za leto 1985 din 5,279.403,00. Po podanih prijavah (80) smo uveljavljali	cca
8.500.000.	00 din odškodnine, zavarovalnica nam je od tega priznala skoraj
5.000.	000.00 din. Obračunana in plačana zavarovalna premija za požarno zavarovanje v letu 1985 znaša 2,974.819,00 din. Po podanih 6 prijavah smo uveljavljali odškodnino v znesku cca 900.000,00 din, zavarovalnica pa nam je do konca preteklega meseca priznala 534.000,00 din.
Za zavarovanje zalog barvnih kovin in gotovine v že-
leznih blagajnah proti vlomu je bila plačana zavarovalna premija za leto 1985 v znesku 69.671,00 din. Podana je bila ena prijava, ki je bila zavrnjena od zavarovalnice.
Premija za požarno šo-mažno zavarovanje TOZD RET je bila obračunana v znesku 1,755.588,00 din. Iž naslova tega zavarovanja nismo uveljavljali odškodnine.
Omeniti je še potrebno, da je zavarovalnica izplačala tretjim osebam odškodnine iz naslova obveznega zavarovanja (avtoodgovornost) naših vozil zaradi prometnih nesreč, katere so zakrivili naši vozniki in s tem povzročili škodo tretjim osebam.
Po naših pričakovanjih bomo do konca leta po že podanih prijavah, ki še niso obračunane, ter po prijavah, ki jih bomo podali do konca leta, uveljavljali preko
20.000.	000.00 din odškodnin iz naslova različnih vrst zavarovanja. Od tega nam bo zavarovalnica po naših predvidevanjih priznala približno 50 % oziroma preko
10.000.	000.00 din.
Ta rezultat je, tako po absolutnem znesku, kot po številu podanih prijav, v primerjavi s prejšnjimi leti zelo dober. Vendar ne moremo biti in nismo popolnoma zadovoljni, ker je na tem področju še dosti „rezerv" in bi ob doslednem izvajanju že omenjenega navodila in prijavljanjem škodnih primerov po delovnih enotah ta rezultat bil še
bo|iši-	Sonja	Ilič
Zastoji strojev in naprav zaradi strojelomov naj bodo čim-krajši
Gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se v okviru vzgojno praktičnega dela pri pouku oziroma v okviru interesnih dejavnosti ukvarjajo z raznimi aktivnostmi. V zavodu, kjer živijo in se izobražujejo, so že večkrat pripravili razstave s prikazom svojih del. Na pobudo naše delovne organizacije pa so se odločili, da prvič pripravijo podobno razstavo tudi izven zavoda, in sicer v prostorih novega Predelovalnega centra Ljubljana. Na razstavi je okoli 30 predmetov, ki so jih gojenci od 6. do 20. leta pripravili iz medeninastih ostružkov, raznih odpadkov; tu so še lepljenke, tapisarije, lesorezi in drugo. Na sliki je izvrstno upodobljen vrč, sestavljen le iz ostružkov. Priporočamo, da si razstavo ogledate, ne bo vam žal!
Priporočamo, da si razstavo ogledate, ne bo vam žal!
PRGIŠČE MISLI
CIGARETA
Na eni strani cigarete žerjavica — na drugi bedak.
ANTIFRIZ
Avstrijci so dodajali sredstvo proti zmrzovanju vina, Jugoslovani pa bi ga morali dodajati cenam in inflaciji.
ZGODOVINA RAZVOJA ČLOVEKA V ENAJSTIH BESEDAH
Homo priscus Homo sapiens Homo economicus Homo politicus Homo homini lupus
(pračlovek)
(razumni človek) (človek pridobitnik) (politik)
(človek človeku volk)
SORTIREC IN ZDRAVNIK
Če naš skladiščni delavec ne izsortira ali nepravilno razvrsti odpadne surovine, gre v disciplinski postopek. Če zdravnik pri kroničnem alkoholiku postavi ..nealkoholno" diagnozo, se torej ,,zmoti", mu (in alkoholiku) to plača združeno delo.
JAKO
e
JESENSKI STROKOVNI EKSKURZIJI TO LJUBLJANA IN DSSS
OBISKALI SMO TEKSTINO IN MEBLO
Delavci TOZD Regeneracija tekstila, člani sindikata TO Ljubljana in TO Bohova smo 9. novembra 1985 organizirali strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si proizvodnjo v tekstilnih organizacijah Tekstilna iz Ajdovščine in Meblo, TOZD Vata iz Mirna pri Novi Gorici.
Že šest let ni bila organizirana strokovna ekskurzija. Prav 'toliko časa se nismo srečali delavci obeh tekstilnih obratov. Namen ekskurzije ni bil samo boljše razumevanje naše dejavnosti, regeneracije tekstilnih odpadkov, ampak tudi spoznavanje in tkanje novih prijateljskih vezi med delavci obeh tekstilnih obratov.
Da so Štajerci zelo veseli ljudje, smo se prepričali že
ob vstopu v avtobus pred našo bivšo upravno stavbo na Parmovi. Sprejeli so nas z nasmehom na licih in s pesmijo na ustih. Seveda niso pozabili na dobro štajersko kapljico in Laško pivo. V enkratnem vzdušju, kjer ni manjkalo pesmi in šal našega Karlija, je čas do Ajdovščine hitro minil. Tekstil je moderna tekstilna tovarna, kombinat, ki vključuje v svojem programu vse faze tekstilnega tehnološkega postopka od predenja, tkanja in oplemenitenja do konfekcioniranja nekaterih svojih polproizvodov. To je najstarejša tekstilna organizacija v Sloveniji in praznuje letos že 157-letnico obratovanja.
Zadnja leta se zelo intenzivno modernizira, tako da
bo brez dvoma tudi v bodoče ostala poslovno zelo uspešna. Poleg uvajanja najmodernejših strojev v svojo proizvodnjo je zelo razvila tudi svoj oblikovalni ali vzorčni oddelek in za svoje kakovostne tkanine, najbolj so znane modne tkanine za ženska oblačila, je dobila že vrsto naj višjih priznanj na vsakoletnem sejmu ,,Moda" v Ljubljani in tudi drugod. Tovarišica Furlanova, vodja kontrole v Tekstini, nas je popeljala skozi vse proizvodne oddelke in nam pojasnjevala značilnosti njihove proizvodnje, žal je hrup strojev preprečil, da bi slišali vse njene besede. Videli smo, da je predilnica v fazi obnove in je nekaj strojev še precej starih, predvsem v čistilnici, novejši pa
so mikalniki, raztezalke, česalni, predpredilni in pre-dilni stroji.
V tkalnici smo videli najmodernejše previjalne stroje, s popolnoma novim sis temom avtomatskega vezanja pretrganih niti — s svalj-kanjem, pa tudi visoko-produktivne brezčolnične tkalske stroje. V opleme-nitilnici smo bil-presenečeni nad ogromnimi kalandri, nad ploskim in rotacijskim sitotiskom in seveda nad razpenjalno-sušilnim strojem, pri katerem delavec kontrolira potek tkanin skozi stroj in delovanje stroja preko televizijskega ekrana. Čeprav laiki, smo skoraj doumeli, zakaj so njihovi izdelki tako kakovostni in cenjeni.
Letno izdelajo približno 2600 ton preje in preko 6 milijonov m2 tkanin. Kot surovino uporabljajo predvsem bombažna, viskozna in poliesterna vlakna. So veliki izvozniki, v letu 1984 so izvozili za približno 3,5 milijona dolarjev izdelkov. Po dohodku na delavca so bili med 84 tekstilnimi OZD na 12. mestu, torej je njihova produktivnost nadpovprečna. Izplačani čisti osebni dohodki na delavca pa so bili v prvih 9 mesecih letošnjega leta 40.456 din na delavca.
Zahvalili smo se prijetni vodički in z avgobusom pohiteli proti Novi Gorici, saj smo imeli ta dan kar natrpan program.
V tozdu Vata, delovne organizacije Meblo , nas je počastil s svojim sprejemom kar direktor TOZD tov. Černuš in nam prav tako, kot so to storili v Tekstini,, brez zadržkov in namišljene poslovne tajnosti omogočil ogled celotne njihove proizvodnje. Seveda nas je najbolj zanimala njihova trgaI-na linija in izdelava netka-nih tekstilij za posteljne vložke. No, če hočemo predstaviti TOZD Vata, DO Meblo, moramo povedati, da je to organizacija, ki je bila ustanovljena zaradi potrebe osnovnega programa Mebla, to je izdelave posteljnih vložkov in pohištvene opreme.
Njihov proizvodni program obsega regeneracijo tekstilnih odpadkov s postopkom razvlaknjenja s troboben-skim trgalnim strojem DeH'Orco Villani ob predhodnem rezanju z rezilnim strojem zelo robustne konstrukcije Gamba. Stroj je opremljen z napravo za vračanje neraztrganih krpic, tako da je vračanje obratno sorazmerno želeni kapaciteti stroja. V času našega ogleda so trgali zelo nekvalitetne mešane konfekcijske odrezke ,,šrenc", s približno polovično nastavljeno regulacijo vračanja neraztrganih -krpic.
Ženska modna konfekcija Tekstilne iz Ajdovščine se vse bolj uveljavlja tako doma kot v tujini.
Linija za razvlaknjenje je avtomatsko povezana s strojem za oblikovanje koprene in strojem za iglanje. Ker so jim tujki — trde primesi — v regeneratu povzročali lomljenje igel v igličarki, so vstavili med trgalni stroj in stroj za oblikovanje koprene še otepalnik, ki izloči skoraj vse tujke.
Nadalje smo si ogledali še linijo za izdelavo ne tkanega tekstila iz sintetičnih belih vlaken, ki je bila v okvari, in njenega obratovanja nismo videli.
S TOZD Vato mi poslovno že sodelujemo, doslej predvsem z dobavo šrenca, v
bodoče pa kaže, da bomo postali še dobavitelj sekundarnih bombažnih vlaken in tudi regeneratov iz mešanih vlaken.
Poslovno je ta Meblov tozd zelo uspešen, po osnovnem merilu kakovosti gospodarjenja, dohodka na delavca, so med 84 tekstilnimi organizacijami bili v preteklem letu na 14. mestu. Dosežene čiste osebne dohodke pa imajo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 43.590 din na delavca, kar pa je prav tako kot v Tekstini nižje od povprečja
naše TOZD. _.	...
Zdene Zalar
RECEPT ZA PREGANJANJE MAČKA PO SILVESTRSKI NOČI
Večina, od vas bo najbolj noro in najdaljšo noč v letu preživela bodisi v krogu domačih, prijateljev, znancev. Pijače prav gotovo ne bo manjkalo in preveč zaužita utegne imeti drugi dan za posledico hud glavobol. Proti glavobolu oziroma za preganjanje mačka vam svetujemo, da se poslužite naslednjega recepta:
Pletilno iglo zabodemo v zadnjico, v zgornjo ustnico zabodemo trnek in vrvico potegnemo skozi nos, z risalnimi žebljički pripnemo ušesa na stol, tri igle za šivanje zabodemo v nos in glavobol bo zanesljivo prenehal.
Pa veliko uspeha vam želimo!

POZNOJESENSKO SOBOTNO JUTRO Z MEGLO V LJUBLJANSKI KOTLINI -SEPTEMBER 1985
Pred poslovni center na Titovi 118, v Ljubljani, je dne 28. septembra 1985 pripeljal Integralov avtobus, skoraj tak, kot nas prevaža po mestu, a nič zato, da smo ga le dobili. Ni bil povsem poln, ker pač vsi niso imeli časa za ekskurzijo, ki jo je organizirala sindikalna organizacija DSSS.
Smer: Jesenice, najvišje ležeče slovensko mesto, z veliko železarno v vhodu gornjesavske doline med Mežaklo in Karavankami, so bile naš cilj.
Obsežni objekti železarne, ki daje življenje mestu in okolici, stari obrati so modernizirani in usmerjeni v proizvodnjo kakovostnega jekla, blooming valjarna na Belskem polju za kvalitetno valjanje nerjavečih jekel, trakov in debele pločevine za hladno predelavo; tehnični muzej v nekdanji fužinski graščini na Savi, vse to sta nam pokazala dva prijazna tovariša, ki sta nas vodila po železarni. Veličasten je bil pogled na žarečo maso, ki se privali iz martinovke, vešče in močne roke železarjev so jo speljale v pon ovce, ki so čakale pripravljene na tirih, da jih odpeljejo, ulijejo ingote, ti pa končajo v valjarni.
Hitro so minile skoraj štiri ure ogleda, polni vtisov smo se odpeljali proti ,.drugi postaji" na Belo. Teknilo nam je dobro kosilo, ki so nam ga pripravili v gostilni Bizjak. Popoldne, na kegljišču, ni manjkalo smeha
in dobre volje.	„
A.B.
FOTO:
STANISLAV
PESJAK
FOTOREPORTAŽA Z ROGLE
"KLJUB ENOTNOSTI IMA VSAK SVOJ STIL”
ROKOMETAŠI DINOS SLOVANA DO SPOMLADI PRVI
S tekmami 11. kola se je končal jesenski del prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi. Rokometaši s Kodeljevega, katerim pokrovitelj je že drugo sezono zapored naša delovna organizacija, so nadvse uspešni. Do srede marca prihodnjega leta bodo prezimili na prvem mestu. Pred drugouvrščenim mostarskim Ve ležem imajo kar 4 točke prednosti.
Igra Dinos Slovana je bila v letošnjem prvenstvu vse nekaj drugega kot v prejšnji sezoni. Strokovni štab pod vodstvom trenerja Antona Bašiča in strokovnega sodelavca mag. Cveta Pavčiča je v igro vnesel disciplino, resen pristop k igri s čvrsto obrambo in izdelanimi napadi. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je ritem igre na nekaterih srečanjih še precej nihal. To se je še posebno odrazilo prav na zadnjem jesenskem srečanju v Ljubljani proti nekdanjemu prvoligašu bjelovarskemu Partizanu. V prvem polčasu so domačini igrali nezbrano, s številnimi napakami tako v obrambi kot v napadu, maloštevilni
gledalci so prav s strahom pričakovali končni razplet tekme. V drugem počasu pa je bila slika na igriš';u povsem drugačna. Dinos Slovan je zaigral poletno, agresivno v obrambi, v napadu pa s hitrimi protinapadi in natančnimi streli spravljal v obup gostujoče igralce. To .je bila igra na prvoligaškem nivoju. Končni izid je bil 24 : 18 za Ljubljančane. V prvem delu prvenstva so rokometaši Dinos Slovana izgubili le eno tekmo, in to v Umagu proti Istraturistu, neodločeno so igrali v Zavidovičih proti Krivaji, na vseh preostalih srečanjih pa so slavili.
Razpoloženje med igralci je
Levo krilo Dinos Slovana Čotar v akciji, v ozadju Mahne
bilo ves čas prvenstva dobro, medsebojni odnosi zadovoljivi, kar pa ni bila odlika v prejšnji sezoni.
Če hočemo ocenjevati učinek posameznih igralcev, potem ne moremo v prvi vrsti mimo odličnega vratarja Mitje Valenčiča, ki ima nemalo zaslug za visoko uvrstiev. Poleg njega so se odlikovali še: odlični igralec na črti, prav gotovo najbolj izkušen med vsemi Dinko Vuleta, pa vedno boljši dirigent Polde Kalin, ki je bil glavni nosilec igre, nato rekonvalescent Stojan Šumej, ki je s svojim-značilnimi močnimi streli spravljal v obup gostujoče vratarje. V bolj ali manj spremenljivi formi so igrali Peter Mahne ter oba krila Bojan Čotar in Aleš Praznik.
Kar pa je zelo razveseljivo, so ob teh izkušenih igralcih občasno zaigrali še nekateri mlajši, ki so dokazali, da bo treba vprihodnje nanje res-
no računati. To še posebej velja za Tomaža Peternelja, Aleša Vugo in vratarja Borisa Deniča. Kljub trimesečni pauzi za rokometaše Dinos Slovana ne bo pravega počitka. Strokovno vodstvo jim bo dalo sicer nekaj dnit odmora, potem pa sledi trdo delo, treningi, na katerih naj bi odpravili tiste napake, ki so se najbolj pogosto pojavljale v prvem delu. Sami igralci celo takole razmišljajo: če se drugo leto ne bomo uvrstili v prvo ligo, se ne bomo nikoli!
Res so prvo oviro do tega cilja že preskočili, toda vodstva štirih točk ne bi smeli zlahka spustiti iz rok. Sicer pa počakajmo do konca maja, ko bo prvenstvo tudi končano, in upajmo, da bomo takrat lahko rekli, da imamo Slovenci po dveh letih zopet prvoligaša.
Janez Češnovar
i
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 142	PRAVILNA REŠITEV:
Žrebanje nagradne križanke št. 142 je bilo v prostorih področja splošnih in kadrovskih zadev, dne 12. decembra 1985 popoldne.
Komisijo so sestavljali: Cveta Meden, Alenka Bajželj, iz koška pa je prejete križanke jemala Sonja Ilič.
Ugotovljeno je bilo, da so na uredništvo prispele 4 rešene križanke. Tri so poslali upokojeni delavci, ena pa je bila iz DSSS. Žal so imele vse tri po eno ali več napak. Tako je bila izžrebana
Marija GARIČ, iz DSSS, ki prejme prvo nagrado v znesku 800,00 din.
ČESTITAMO!
KSI DPI KAČA VOZ PIROMAN AMI ANALIST PREDELOVALNI CITRAR AR IG SE RAJ OBAD OKO ČRNUČE TANI PAN LETE PIRE SORA BRODET ASKET TRS LAVIRANJE TARANTO EDEN ODTOK OLIVA DAKA SAONE KOKOS
Za nagradno enostransko novoletno križanko št 143, razpisujemo dve nagradi, prva je 800,00 din, druga pa 200,00 din. Rešitve pošljite do 10. februarja 1985 na naslov: Uredniški odbor glasila „Di-nos", Titova 18, Ljubljana, s pripisom ..nagradna križanka". Svoj naslov obvezno napišite na rob nagradne križanke! Rešitev lahko pošljete tudi na dopisnici.
Uredništvo
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 143
TOVARNA VIJAKOV V KROPI
KERAMIČNA
KAHL1CA
VR5TA
SIRA,
LIPTOVEC
LUKA V IZRAELU
RDEČKAST PLAHET
P®
. JRAIDE HRANE
KRATEK M05KI SUKUJIC
FINSKO
JEZERO
Ml
PROD,
GRUSt
OSKAR
HUDALES
NASPROTJE NATALITE KONJ
mmk
SRUA5T
DELAVEC V LIKALNICI
OPARJE NA JEP
SLOV. STO' OLOG
ŠROT
TUJE
ČAROBNOST/ VRBA MILINA ŽALUJVA
INI
POL ČLOVEK-V GRSMITU

EV60VA HČI (ARTEMID

iBVOZEUi SKI PTIC
m
OSKAR
KOVAČIČ
UKUDJE ZA KIDANJE Ci NOJA
DIVJE
.»
5KEFIGC'
VLADAR V STARI RUSIJI
ZMRZNJENA VODA
POLŽJA
POJEDINA
SAMOTAR,
PUŠČAVNIk
ARABSKI
KNEZ
ZUANA PREŠERNOVA PESEM
KRAJ PRI TREBNJEM PLOŠČICE!)
HLttvL«
ABNOR-
MALNE?
NOČNA
PTICA
POSIPANJE 5 SOLJO
VELIKO
GLASBENO
DELO
HH
NAMEN,
NAKANA
STOLETJE, VEK
R0STIL1
ILOVICA
UREJAT
PEPELOM
Tekstilna
surovina
sniprl ' EBRA 'AN UH
BiOCkl
REPNIK
IVICA
GORSTVO V C5SR
in

TURNER
RIUA
OROSITEV
IME IN PRI-
NAŠEGA
TELOVADCA
PRIJETJE
ZLOČINCA
OCVIRK
ANTON
DEDOVANJE
"RIJE ŽEN.
mr
ŽELEZARNA PRI CELJU
JMAMA
lrWDRU GCKOfNJEl KAJ NA
KRAJ N. 11X11 IMA
ZNAMKA
NATH
KAMIONOV
STAR AVSTRIJSKI SREBRNIK
ŽELEZOV
BRAZILSKI NOGf META'

MIO
RAS
EVA
KIPARSKI IZPEL
LEK
PREDUJEM
NAPLA
ČILO
TROPSKE
PAPIGE
t IME
tomb
iaza
IHESENJE
BEBECT
cn O
s
o
■M
ZEM13A
OTI RACA, OTIRALO
RIJEKA
RUJIkU
ZVONILO
IME PEVkE FALK
ZEMLJEPIS NI POJEM MESTO
MENIČNO
JAMSTVO
IME AMER PISCA
pouum