Izvestje I. mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-»tehniške obrti in trgovske gremialne na-:: daljevalne šole :: v Ljubljani za šolsko leto 1910-1911. Na svitlo dal šolski vodja Jakob Dimnik. Vsebina: 1. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva ln godu. 2. Kontrolne knjižice. 3. Vzgojna naloga trgovskih In obrtnih nadaljevalnih iol. 4. Šolska poročila. oooool lootool y b Cesar Franc Jožef I. Izvestje I. mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti in trgovske gremialne na-:: daljevalne šole :: v Ljubljani za šolsko leto 1910-1911. Na svitlo dal šolski vodja Jakob Dimnik. Vsebina: 1. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva In godu. 2. Kontrolno knjižico. 3. Vzgojna naloga trgovskih In obrtnih nadaljevalnih šol. 4. Šolska poročila. D n ' i ■ I. mestna petrazredna deška ljudska šola. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva in godu. Pri šolski slavnosti, dne 4. oktobra, govoril šolski vodja J. Dimnik. Preljubi učenci! „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji!“ Tako se glasi četrta božja zapoved, ki vam obeta, preljubi otroci, dolgo življenje, če boste spoštovali, ubogali in ljubili svoje skrbne in dobre starše, ki skrbe noč in dan za vaše vsakdanje potrebe. Vam, preljubi učenci, pa ni dal Bog le staršev, ki skrbe za vaš dušni in telesni blagor, ampak dal vam je tudi deželnega očeta, ki pomaga vašim staršem, da vas preskrbe z jedjo, obleko in stanovanjem in vas pošiljajo v šolo. Ta deželni oče je naš cesar Franc Jožef I. Vi, preljubi učenci, uživate še posebej velike dobrote, ki vam jih deli naš dobri vladar. Njegova zasluga je, da hodite v šolo, kjer si blažite srce in učite potrebnih naukov, ki jih boste potrebovali v življenju. Vas otroke ima naš dobri cesar posebno rad. Ko se Mu je ob Njegovi vladarski 60 letnici, 1. 1908., poklonilo 82.000 dunajskih otrok, je vskliknil s solzami radosti in veselja v očeh: „Otroci so pač najlepše in najljubše na svetu in čim starejši postajam, tembolj ljubim otroke.“ Vidite, ljubi otroci, kako rad vas ima naš dobri cesar Franc Jožef I. Pa ne samo vas, ampak vse svoje podložnike ljubi On in zato tudi mi vsi ljubimo prav goreče našega dobrega cesarja Franca Jožefa I. In, kako bi bilo to tudi drugače mogoče, da bi ne ljubili in spoštovali Njega, ki nam izkazuje toliko očetovske ljubezni! Dobrotni Bog je dodelil Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. in tudi nam vsem veliko milost, da je praznoval letos, dne 18. avgusta, osemdesetletnico Svojega rojstva in danes pa obhaja osemdeseti etnico Svojega godu. Ta milost božja nam je vsem najlepši dokaz, da tudi Bog ljubi Njega ter mu z visoko starostjo poplačuje spoštovanje in ljubezen, ki jo je vedno gojil do Svojih ljubih staršev. Ako praznujejo oče v družini rojstno ali godovno osemdesetletnico, kako se vesele tega vsi otroci! Vsi castitajo svojemu očetu in mu prinašajo v znak ljubezni in spoštovanja razne darove. Ako pa praznuje v „veliki družini“, kakor imenuje cesar Franc Jožef I. državo, tisti ta redki god, ki se mu klanjajo milijoni vdanih in zvestih podložnikov in ki ga dicijo najlepše človeške in vladarske čednosti in lastnosti, ni čuda, da so z najčistejšo ljubeznijo in spoštovanjem napolnjena srca vseh podložnikov in zvesto vdanih otrok in da pozdravljajo z navdušenim veseljem srečni dan, ko je zagledal luč sveta naš državni oče Franc Jožef I. Osemdeset let človeške starosti pomeni za vsakega človeka nepretrgano vrsto muk in trpljenja. A, če kdo, je naš ljubljeni vladar v teku Svojih osemdesetih let doživel toliko bridkih ur, da se čudimo Njegovim duševnim in telesnim krepostim in močem, ki ž njimi nosi težko breme Svojega poklica, končuje osemdeseto leto Svoje starosti. Že 1. 1857 mu je umrla ljubljena hčerka Zofija; dne 30. januarja 1889. 1. je nenadoma umrl Njegov edini sin, cesarjevič Rudolf, up in ponos vse Avstrije; leta 1898, ko je cesar praznoval Svoj vladarski jubilej, je roka krutega morilca prebodla blago srce preljube Mu družice, cesarice Elizabete. Nepopisna bolečina je takrat potrla našega, Bogu vdanega cesarja in le v delih usmiljenja do bližnjega in v ljubezni Svojih zvestih Avstrijcev je našlo njegovo srce nekoliko tolažila. Navzlic vsem tem in mnogim drugim hudim udarcem pa vendar ne stoji naš cesar kot slaboten starček na krmilu državne ladije, temveč drži z mladostno in čilo roko nevstrašen in ne-vpognjen to krmilo, vsem nam vzvišen zgled delolubja, poguma in modrosti. Da bi Vsemogočni to nam dragoceno življenje podaljšal do skrajnih mej človeškega življenja, da bi Ga branil pred daljnimi nesrečami in mukami tega sveta in da bi večerna zarja milo in ljubo obsevala maziljeno glavo Nj. Veličanstva, — v teh voščilih smo se družili v dan osemdesetletnice Njego- v ega rojstva in v teh voščilih se družimo danes, v dan osemdesetletnice Njegovega godu, vsi zvesti in vdani podložniki Njegovi, ter kličemo iz dna srca: N j. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. Slava! Slava! Slava! Vdanostna izjava. Ljubi otroci! V „Otrokovi cesarski pesmi“ ste peli danes: Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi; kako bi rad pač k Njemu šel, a meni moči ni . . . Kajneda, ljubi otroci, radi bi šli danes vsi na Dunaj, da bi voščili našemu dobremu cesarju srečo, zdravje in dolgo življenje ter Mu povedali, kako ga ljubite in kako zvesto ste mu vdani. A Dunaj je daleč daleč od Ljubljane in vi vsi ste še preslabotni in neizkušeni za tako dolgo pot. Da bo pa naš presvetli cesar le vedel, kako Ga imate radi in kako zvesto ste Mu vdani, zato bodo pa danes ob enajstih naš spoštovani gospod nadzornik v vašem imenu ter sploh v imenu vse ljubljanske slovenske šolske mladine in v imenu vsega ljubljanskega učiteljstva slovenskih šol brzojavili presvetlemu cesarju ter Mu izjavili neomahljivo ljubezen, zvestobo in vdanost ljubljanske slovenske šolske mladine in nje učiteljstva. Ta vdanostna izjava se glasi tako-le: Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu! „Šolska mladež ljubljanskih slovenskih ljudskih in meščanskih šol in nje učiteljstvo, zbrano ob slaviju osemdesetletnice Vašega Veličanstva, se usoja v najčistejši ljubezni polagati v znožje Naj višjega prestola prisego neomahl jive zvestobe in vdanosti ter iskrene ljubezni do Vašega Veličanstva.“ Vodstva vseh mestnih slovenskih javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani, dne 4. oktobra 1910. Šolska poročila. Sestavil šolski vodja J. Dimnik. I. C. kr. deželno šolsko oblastvo. 1. Predsednik: Teodor baron Schwarz pl. Karsten, c. kr. deželni predsednik i. t. d. 2. Namestnik: Rudolf grof Chorinsky, c. kr. dvorni svetnik i. t. d. 3. Poročevalec: Oskar vitez Kaltenegger pl. Riedhorst, c. kr. dvorni svetnik i. t. d. II. C. kr. mestno šolsko oblastvo. 1. Predsednik: Viljem vitez Laschan pl. Moorland, za o-skrbovanje občinskih opravil začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik. 2. Namestnik: Ivan Vončina, vitez Fran Josipovega reda, magistratni ravnatelj. 3. Poročevalec: Evgen Lah, magistratni svetnik. 4. Izpremembe. Namesto bivšega župana Ivana Hribarja je postal dne 30. avgusta 1910 predsednik c. kr. mestnemu šolskemu svetu za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Viljem vitez Laschan pl. Moorland. Namesto kanonika dr. Andreja Karlina, ki je bil imenovan škofom v Trstu, je imenoval knezoškofijski ordinariat prelata Andreja Kalana članom c. kr. mesi. šolskega sveta. v III. Šolsko nadzorstvo. 1. C. kr. deželni šolski nadzorniki: Frančišek Hubad, vitez železne krone III. vrste itd., za ljubljanske slovenske ljudske in meščanske šole, za slovenske ljudske šole kočevskega okraja in za slovenske srednje šole. — Frančišek Levec, vitez železne krone III. vrste itd., za slovenske ljudske in meščanske šole na deželi in učiteljišča. — Albin Belar, za vse nemške, ljudske, meščanske in srednje šole. 2. C. kr. mestna šolska nadzornika: Anton Maier, c. kr. vadniški učitelj VIII. činovnega razreda, ud c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole itd., za slovenske ljudske in meščanske šole v Ljubljani in v kočevskem okraju. — Karel Schrautzer, c. kr. realčni profesor, za nemške ljudske in mešč. šole v Ljubljani in na deželi. 3. Imenovanje. Glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. aprila 1911, št. 2484, je imenoval knezoškofijski ordinariat v Ljubljani namesto kanonika dr. Andreja Karlina, ki je imenovan škofom v Trstu, uršulinskega spirituala, Mihaela Bulovca, nadzornikom za veronauk na ljudskih in meščanskih šolah in na c. kr. vadnicah v Ljubljani. IV. Šolsko zdravstvo. 1. Mestni fizik: dr. Otomar Krajec. 2. Šolska zdravnika: dr. .Jernej Demšar in dr. Mavricij Bus. V. Učiteljstvo. 1. Imenovanja. Glasom razpisa c. kr. dež. šolskega sveta z dne 29. maja 1910, št. 2085, oziroma glasom razpisa c. kr. mest. šol. sveta z dne 6. junija 1910, št. 564, je bil stalni suplent Anton Smerdelj, ki je bil prideljen I. mestni deški ljudski šoli, imenovan stalnim učiteljem na II. mestni deški ljudski šoli. Glasom razpisa c. kr. in. š. sveta z dne 7. septembra 1910, št. 728, je bil Ivan Tavčar, suplent na III. mestni deški ljudski šoli, imenovan provizornim učiteljem na XI. službenem mestu I. mestne deške ljudske šole. Glasom razpisa c. kr. m. š. sveta z dne 8. septembra 1910, št. 859, je bila Karla Šinkovčeva, suplentka na mestni trirazred-nici na Karolinški zemlji, imenovana za suplentko na 1. mestni deški ljudski šoli. Glasom razpisa c. kr. m. š. sveta z dne 8. septembra 1910, št. 934, je radovoljko Angelo Kokaljevo v tej lastnosti še za-naprej obdržati na I. mestni deški ljudski šoli. Glasom razpisa c. kr. m. š. sveta z dne 3. maja 1911, št. 540, je bil stalni suplent Ivan Petrovčič od dne 1. maja do zaključka šolskega leta prideljen I. mestni deški ljudski šoli. 2. Izpremembe. Pomožna učiteljica Marija Arselinova je z začetkom šolskega leta 1910-11 prevzela službo provizorične učiteljice na dekliški vadnici društva „Mladika“. Radovoljka Angela Kokaljeva je prevzela s 16. aprilom službo suplentke v Ribnici. 3. Dopusti. Glasom razpisa c. kr. m. š. sveta z dne 3. maja 1910, št. 540, je imel učitelj Fran Gale, od 1. maja do konca šolskega leta zdravstveni dopust. Glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. januarja 1910, št. 3532, je bil stalni učitelj Josip Pavčič imenovan nadomestnim učiteljem na c. kr. vadnici in ima vsled tega celoleten dopust kot učitelj I. mestne deške ljudske šole. 4. Priznanje povišanih službenih prejemkov. a) Službenostarostne doklade. Šolskemu voditelju Jakobu Dimniku in učitelju Frančišku Galetu so pripoznala predpostavljena šolska oblastva peto, učiteljema Juraju Režku in Jakobu Pretnarju pa šesto službenostarostno doklado. b) Pomaknenje v višji plačilni razred. C. kr. deželni šolski svet je pomaknil učitelja Jakoba Furlana v prvi, učitelje: Karla Widra, Vendelina Sadarja in Josipa Pavčiča pa v drugi plačilni razred. 5. Priznanja in odlikovanja. a) C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 28. junija 1910. Št. 674/m. š. sv. N. pr. gospod Jakob Dimnik, mestni nadučitelj in voditelj v Ljubljani. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski Vam je v svoji zadnji redni seji izrekel na spretnem vodstvu I. mest. deške ljudske šole svoje priznanje. Obveščujoč Vas o omenjenem zasluženem priznanji c. kr. mestnega šolskega sveta, gojim opravičeno in zanesljivo nado, da se boste i nadalje z veseljem in z isto vnemo potezali za koristi in vspešni razvoj ljubljanskega ljudskega šolstva ter beležim z odličnim spoštovanjem vdani Iv. Hribar 1. r. b) C. kr. mest. šol. svet v Ljubljani, dne 29. septembra 1910. Št. 1153/m. š. sv. N. pr. gospod Ivan Bele, mestni učitelj v Ljubljani. Nj. Prevzvišenost gospod c. kr. minister za bogočastje in nauk, odredil je z odlokom z dne 31. avgusta 1910, št. 33.042, da se Vam ima za Vaše mnogoletno, zelo vspešno službovanje izreči ministersko priznanje. Obveščam Vas o tej odredbi vsled naročila c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. septembra t. L, pod št. 6138, castitajoč Vam na zasluženem odlikovanju. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni C. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. c) C. kr mestni šolski svet ljubljanski, dne 3. junija 1910. Št. 560/m. S. sv. N. pr. gospod Jakob Furlan, stalni učitelj na 1. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. C. kr. mestni šolski svet sklenil je v svoji zadnji redni seji dne 31. maja t. 1., po nasvetu c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Antona Maierja, ki je v zadnjem času ondotnjo šolo večkrat nadzoroval, da Vam je izreči priznanje za 25letno prav vspešno delovanje v šolski službi v Ljubljani. Z veseljem Vas obveščam o zasluženem odlikovanji ter zanesljivo pričakujem, da boste tudi zanaprej z enako vnemo svoje spretne moči posvečali pridu mladine in koristi šolstva. Predsednik: Iv. Hribar 1. r. č) C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 3. junija 1910. Št. 560/m. š. sv. N. pr. gospod Luka Jelenc, stalni učitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. C. kr. mestni šolski svet sklenil je v svoji zadnji seji dne 31. maja t. 1. po nasvetu c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Antona Maierja, ki je v zadnjem času ondotnjo šolo večkrat nadzoroval, da Vam je izreči priznanje za lepe učne uspehe, kijih dosegate ves čas svojega službovanja v Ljubljani. Z veseljem Vas obveščam o zasluženem odlikovanji ter zanesljivo pričakujem, da boste tudi zanaprej z enako vnemo svoje spretne moči posvečali pridu mladine in koristi šolstva. Predsednik: Iv. Hribar 1. r. VI. Učiteljski zbor 1. 1910-11. > Q) m Ime in značaj Razrednik 1 v razredu 1 Varih Je poučeval v razredu Število tedenskih ur 1 Jakob Dimnik, stalni nadučitelj in šolski vodja, občinski svčt-nik, ud luiratorija mestnega dekliškega liceja in šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole, vodja obrtnona-daljevalne in gremialne trgovske šole i. a stalne razstave učil vse predmete v I. a razredu 17 2 Ivan Belfc, stalni učitelj, usposobljen iz francoskega jezika za ljudske in meščanske šole in učiteljišča II. b — vse predmete razen risanja v II. b in petje v III. b razredu 19 3 4 Juraj Režek, stalni učitelj, ud c. kr. mestnega šolskega sveta III. a — vse predmete v III. b razredu 23 Jakob Pretnar, stalni učitelj, usposobljen iz obrtno-trgov-skih predmetov za obrtne nadaljevalne šole III. b zaloge knjig za ubožne učence vse predmete razen petja v III. b razredu in risanje v II. b razredu 23 5 Luka Jelenc, stalni učitelj, usposobljen iz I. skupine za meščanske šole in iz obrtno-trgovskili predmetov za obrtne nadaljevalne šole — vse predmete razen petja v V. 6 razredu 24 G Jakob Furlan, stalni učitelj, usposobljen iz obrtno-trgov-skih predmetov za obrtne nadaljevalne šole IV. H zbirki učil vse predmete v IV. a razredu 23 > 4) >Zn Ime in značaj Razrednik 1 v razredu | 1 Varih Je poučeval v razredu Število tedenskih ur 7 Frančišek Galč, stalni učitelj, usposobljen iz obrtno-trgov-skili predmetov za obrtne nadaljevalne šole n. u — vse predmete v II. a razredu in petje vV.i razredu 20 8 Evgen Legat, stalni katehet, svetni duhovnik — — veronauk v vseh razredih 18 9 Karel Wider, stalni učitelj, usposobljen iz risanja za obrtne nadaljevalne šole IV. b šolarski knjiž- nici vse predmete v IV. b razredu 23 10 Vendelin Sadar, stalni učitelj, usposobljen iz risanja in obrtno-trgovskih predmetov za obrtne nadaljevalne šole v. a učit. ročni in okr. učit. knjižnici vse predmete v V. a razredu 25 U Josip Pavčič, stalni učitelj, državno izprašan na Dunaju za petje in klavir za srednje šole in učiteljišča — — je prideljen c. kr. deški vadnici v službovanje — 12 Ivan Petrovčič, stalni učitelj, c. kr. rezervni poročnik pri 22. pešpolku od 1. maja dalje vse predmete v II. a razredu in petje v V. b razredu 20 13 Ivan Tavčar, pomožni učitelj III. c vse predmete v III. c razredu 23 14 Karla Šinkovčeva, suplentka, usposobljena za ljudske šole !; vse predmete v I. b razredu 17 15 Angela Kokaljeva, radovoljka — — radovoljka v I. a razredu do 16. aprila — Šolski sluga: Martin Svetč. VIL Prirastek učil. 1. Zdravstvo Diapositiv« le podobam „Družina in alkohol“ in sicer: 1. Srečna družina. — 2. Prvi korak. — 3. Slabe navade. — 4. Na dan plače. — 5. Alkoholikova jeza. — 6. Alkoholik, predmet zasmehovanja. — 7. Blaznost se bliža. — 8. Zločin. — 9. Pred porotniki. — 10. Družina v bedi. — 11. Blaznost. — 12. Smrt alkoholikova (Delirium tremens). Diapositiva k Weichselbaumovi sliki: „Oškodovanje za žvljenje važnih organov vsled uživanja alkohola“ in sicer: 1. „Zdrav želodec“ in „kronični želodčni katar“. — 2. „Zdrava jetra“ in „povečana (tolsta) jetra“. 3. „Kronično vnetje jeter“, „zdrave obisti (ledice)“, in „kronično vnetje obisti“. — 4. „Zdravo srce“ in „tolsto srce“. — 5. „Povečano srce“ in „kronično vnetje srčne žile“. — 6. „Oškodovanje za življenje važnih organov vsled uživanja alkohola (vse slike na eni stekleni plošči). Diapositiva k Trump - Bleiweisovemu plakatu „Otroške nalezljive bolezni v slikah in besedi“ in sicer: 1. Ošpice (znaki v ustih in na jeziku). — 2. Ošpice (po obrazu in životu). — 3. Difterija. — 4. Ruske. — 5. Škarlatinka (znaki v ustih in na jeziku). — H. Škarlatinka (po obrazu in životu). — 7. Koze. — 8. Divje koze. — 9. Otroške nalezljive bolezni (na eni stekleni plošči). Rud. Bechtold: K alkoholnemu vprašanju (plakat z osmimi slikami). 2. Domoznanstvo. 1. Postojna povzdinjena v mesto (slika v okviru). — 2. Postojnska jama, 12 Dvoršakovih umetnih razglednic (slika v okviru). — 3. Postojnska jama, 24 Še-berjevih razglednic (v okvirih). — 4. Pokrajine, mesta jezera i. dr., 19 razglednic (v okvirih). — 5. Triglav s severa (slika v okviru). — 6. Kamniško sedlo (slika v okviru). — 7. Turski žleb (slika v okviru). 3. Zemljepis. Fr. Orožen: Stenski zemljevid vojvodine Kranjske (2 izvoda). — Fr. Orožen: Stenski zemljevid Evrope. — Alb. B. Martinez: Stenski zemljevid „Argentinische Republik. 4. Prirodopis. Akvarij „življenje v ribniku“, — Akvarij „življenje v morju“. 5. Prirodoslovje. Šolski s ki op tik on z vso opremo. H. Oprava. Omara za skioptikon. 7. Šolski vrt: Vrt pred šolskim poslopjem služi v olepšavo poslopja. Vsadili sta se na vsakem delu po ena tuja, po tri akacije in po dve opletajoči se vrtnici. Vrt za šolskim poslopjem in ob dvorišču služi v učne namene in je nasajen z gozdnim in sadnim drevjem, s cveticami, zelenjadjo in s strupenimi rastlinami. a) Gozdno drevje in grmovje: akacije, bezeg, bor, brest, breza, brina, bukev, čemš, češljika, češinin, dren, gaber beli in črni, hrast, javor, jelka, jelša, jesen, kostanj, lipa, maklen, negnoj, smreka, šipek, tisa, topol, volčin, vrba; šimšir, kapčevje; bršljan; praprot; hmelj. b) Sadno drevje: breskev, črešnja, češplja (2). figa, hruška (26), jablana (5), kutina, marelica (2), nešplja, oreh, ri-bizel, vinska trta. c) Cvetice: vrtnica (22); dišeči grm; limbarji, astre, fun-kije, krizanteme, georgine, šmarnice, vijolice, zvončki, pomladni žafran, trobentice, teloh, ostrožnik, balzamine, potonike, klinčki, morska čebula, tulpe, hiacinte, velikonočnice, solnčnice, navadna metlika, čemaž, navadni slez, rožmarin, luštrek, jelenov jezik, melisa, majaron, pelin, mak, dafne blagajana in še nad 30 vrst drugih cvetic. č) Zelenjad: salata, zelje, ohrovt, kolarabe, peteršil, fižol, grah, bob, drobnjak, česen čebula, kumare, buče, jutro-zemski klek, korenje, krompir, redkev, paradižnik itd. — Med odmorom so se ob lepem vremenu otroci na vrtu izprehajali;, telovadili, opazovali razvoj in rast rastlin n. pr. kako se razvijajo iz popkov listi in cveti, kako nastaja iz cveta sad itd. Na vrtu je tudi čebelnjak s 15 panji. VIII. Knjižnica. 1. Šotarska knjižnica šteje koncem leta 1482 knjig. Izposodilo se je 391 učencem III., IV. in V. razreda 2764 knjig. Po nakupu se je letos pridobilo 17 knjig. 2. Učiteljska ročna knjižnica šteje koncem šolskega leta 1910./11. 667 del in 849 zvezkov; koncem šolskega leta 1909./10. 655 del in 832 zvezkov, prirastlo je torej 12 del in 17 zvezkov. Izposodilo se je 11 strankam 23 knjig. 3. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje, oziroma vzdržuje iz podpore mestne občine in raznih založništev, in sicer so darovali: C. kr. šolsko-knjižna zaloga na Dunuju 28 knjig; Knezoškofijstvo ljubljansko 13 knjig; Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani 19 knjig. Skupno število od založništev darovanih ubožnih knjig znaša 60. Vseh ubožnih knjig v zalogi je 576. Letos se je izposodilo 167 učencem 412 knjig. IX. Najvažnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. a) Razpis c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. marca 1911, št. 8661, določa glavne počitnice in počitnice med šolskim letom. h) Razpisi c. kr. deželnega šolskega sveta: 1. Z dne 80. julija 1910, št. 4952. prepoveduje šolski mladini nositi društvene znake in udeleževati se ji društvenih zborovanj, sestankov in obhodov. 2. Z dne 30. julija 1910, št. 4952, ki prepoveduje šolski mladini telovaditi pri raznih telovadnih društvih. 3. Z dne 18. septembra 1910, št. 5918, ki se tiče nadzorstva veronauka. 4. Z dne 19. septembra 1910, št. 0410, ukazuje, da naj se cesarjeva rojstna osemdesetletnica praznuje dne 4. oktobra. 5. Z dne 23. oktobra 1910, št. 2488, izreka Najvišjo zalivalo za vdanostno izjavo povodom praznovanja cesarjeve osemdesetletnice. 6. Z dne 7. decembra 1910, št. 8401, ki se tiče remuneracij provizornemu učiteljstvu. 7. Z dne 16. decembra 1910, št. 5541, določa potne stroške k učiteljskim konferencam. 8. Z dne 17. januarja 1911, št. 8543 ex 1910, se tiče zdravniške preiskave obolelega učitelja ali učiteljice. 9. Z dne 28. februarja 1911, št. 1097, daje določila o vspre-jemu otrok v pomožne razrede. 10. Z dne 2. marca 1911, št. 1102, ukazuje, da naj se naroča orlov papir za izpričevala pri šolsko-knjižni zalogi na Dunaju. 11. Z dne 9. marca 1911, št. 1379, se tiče kinematogra-fičnih predstav za mladino. 12. Z dne 6. maja 1911, št. 2981, določa, da traja praksa za izpit učne usposobljenosti 20 mesecev. 13. Z dne 16. maja 1911, št. 2976, določa, da se pouk v prostih predmetih vrši, če se oglasi za tak pouk najmanj 10 učencev. 14. Z dne 16. maja 1911, št. 2340, priporoča „Posredovalnico za obrtne vajence“ pri „Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani“. c) Razpisi c. kr. mestnega šolskega sveta: 1. Z dne 9. februarja 1911, št. 1439, ki določa, kateri učenci naj bi se ob koncu I. četrtletja oprostili od pouka za dotično šolsko leto. 2. Z dne 22. aprila 1911, št. 485, daje pojasnila glede majniških izletov. 3. Z dne 20. junija 1911, št. 498, daje pojasnila glede vspre-jema na ljudske šole in glede semestralnih počitnic. X. Štatistiški pre- koncem šolskega Materin jezik Med letom jih je Starost Vera Razred. 5 osn. raz. 6 paralelk a: co IM II. a 65| 65 60 III. a III. b III. c IV. a IV. b V. a 22, 26 26 647 675 641 Lansko leto ,516' 60 653 627 651 644) gled učencev leta 1910/11. 210 60 372 1389 14 1309 368 683 560 !| 154 8855 637 514 | 126 XI. Zgodovinski podatki. 1. Prva mestna slovenska deska ljudska šola v Komenskega ulici št. 17, je nastala 1. 18515 iz paralelk c. kr. normalke; od 1. 1857 dvo-, od I. 1858 tri-, od I. 1861 štiri-, od 1. 1876 pet-razredna, od I. 1873/4 s petimi, od 1. 1875/6 s šestimi, od 1.1882/3 s sedmimi, od 1. 1890/1 z osmimi, od 1. 1891/2 z devetimi, od 1. 1896/7 z desetimi, od 1. 1898/9 z enajstimi, od I. 1903/4 z desetimi in od 1. 1905/6 zopet z enajstimi oddelki. Obisk zadnjih desetih let: 529, 552, 532, 522, 571, 645, 690, 667, 643 in 647. 2. C. kr. namestniki, oziroma c. kr. deželni predsedniki, ki so bili predsedniki deželnega šolskega oblastva: Eksc. Gustav grof Chorinsky (od 10./T. 1850 do 21./V. 1862). — Eksc. Josip baron Schloissnigg (od 10./X. 1862 do 8./XI. 1865). — Eksc. Edvard baron B a c h (od 8./XI. 1865 do 18./TV. 1867). — Žiga Conrad pl. Eybesfeld (od 18./IV. 1867do 19./V. 1871).— Karel baron W urzbach (od 19./V. 1871 do 27./VI./ 1872). — Aleksander grof Auersperg (od 27./VI. 1872 do 20./III. 1874).— Bohuslav vitez pl. Widmann (od 7./VII. 1874do 9./XII. 1877).-Franc Kallina vitez pl. Urbanow (od 2./111. 1878 do 19./III. 1880). — Andrej baron Winkler (od 19./III. 1880 do 7.IX. 1892). — Viktor baron H e i n (od 7.IX. 1892 do 25./IX. 1905). — Teodor baron Schwarz (od 25./IX. 1905 dalje). 3. Ljubljanski župani, oziroma predsedniki c. kr. mestnega šolskega sveta za časa obstoja I. mestne šole: dr. Matija Burger (1851. do 1861.1.); Mihael Ambrož (1861. do 1864.1.); dr.Etbin Henrik Costa (1864. do 1869.1.); dr. Josip Supan (1869. do 1871.1.); Karel Deschmann (1871. do 1874.1.); Anton Laseh an pl. Moorland (1874. do 1882.1.); Peter Grasselli (1882. do 1896. 1.); Ivan II riba r (1896. do 30. avgusta 1910. I.); Viljem vitez Laseh a n pl. Moorland, za oskrbovanje občinskih opravil začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik (od 30. avgusta 1910 dalje). 4. C. kr. deželni šolski nadzorniki do 1.1870.: Jurij S a-va seli ni k (diecezijski šolski višji nadzornik); dr. Fran vitez Močnik; Alojzij Pavičič, I. K ud maš; prošt dr. Anton Jarc; od I. 1870. dalje: Rajmund P i r k e r (1870. do 1884. L); Jakob Smolej (1884. do 1890. 1.); Josip Šuma n (1890. do 1901. 1); Frančišek Hubad (od 1901. I. dalje); Frančišek Levec (od 1903. I. dalje). 5. C. kr. okrajni šolski nadzorniki: Gimnazijski ravnatelj Jakob Smolej (1870. do 1873.1.); ravnatelj c. kr. učiteljišča Blaž H r o v a t h (1873. do 1876. 1.); učiteljiščni profesor Leopold vitez pl. G a r i b o 1 d i (1876. do 1884. 1.); realčni profesor Frančišek Levec (1888. do 1902. 1.); vadniški učitelj Anton Maier (od 1902. I. dalje). 6. Voditelji I. mestne šole: Frančišek Hrovat, župnik pri Sv. Jakobu (1855. do 1862. 1.); Janez Rozman, kaplan pri Sv. Jakobu (1862. do 1870. 1.); Andrej Praprotnik (1870. do 1890.1.); Andrej Ž u m e r, 1890. do 1895. (1903.1.); Josip Maier (1895. do 1901. I.); Frančišek Gabršek (1901. do 1902. 1.); Jakob Dimnik (od 1. 1902. dalje). 7. Učitelji in učiteljice I. mestne šole. Na enorazrednici (1855. do 1856. 1.): Ivan Zorin. — Na dvorazrednici (1856. do 1857. 1.): Anton Hribar, Andrej Praprotnik. — Na trirazrednici (1858. do 1860. 1.): Jakob Česnik, Franc Gerkman, Leopold Cvek, Blaž Kuhar. — Na štirirazrednici (1860. do 1876. 1.): Leopold Belar, Fran Raktelj, Anton Jeršinovič, Fran Kokalj, Ivan Trojar, Matej Močnik, Valentin Schaefer, Avgust Mandič, Jakob Schott, Anton Wisiak, Josip Maier, Luka Sušnik, Valentin Kumer, Valentin Grum. — Na petrazrednici (od 1. 1876. dalje): Ivan Bele, Josip Travnar, Jakob Furlan, Maks Josin, Fran Rus, Josip Korošec, Josip Armič, Frančišek Jaklič, Karel Javoršek, Engelbert Gangl, Teodor Čampa, Ivan Roštan, Juraj Režek, Frančišek Gale, Zofija Verbič (prva učiteljica), Henrik Petras, Rudolf Vrabl, Emilija Hojic, Luka Jelenc, Valentin Mikuž, Miroslav Žebre, Marija Dev, Vida Levec, Ludovik Pirkovič, Ivan Štrekelj, Anton Hren, Marija Skaberne, Marijana Nolli, Fran Fabinc, Marija Grošelj, Bogumila Globočnik, Jakob Pretnar, Vendelin Sadar, Josip Pavčič, Vera Vencajz, Anton Smerdelj, Karel Wider, Marija Regali, Milena Rohrman, Rudolf Poljanec, Karla Šinkovec, Ivan Dimnik, Slavoj Dimnik, Milko Jerše, Franja Triller, Antonija Štamcar, Marija Arselin, Slavko Cepuder, Fran Škof, Angela Kokalj, Ivan Tavčar, Ivan Petrovčič. 8. Katehet je I. mestne šole. Na enorazrednici: I. Toman, Ferd. Rebič. — Na dvorazrednici: R. Heidrich, J. Stritar. — Na trirazrednici: Peter Urh, J. Voglar. — Na štirirazrednici: Janez Rozman, Franc Boštjančič. — Na petrazrednici: Jakob Dolenc, Ivan Gnjezda, Janez Smrekar, Mihael Trček, Mavrilij Šarabon, Frančišek Birk, Rok Mrčun, Valentin Eržen, dr. Josip Gruden, dr. Mihael Opeka, Janko Mlakar, Anton Čadež, Evgen Legat. 9. Nastanjena je bila I. mestna šola: a) kot enorazrednica v II. nadstropju magistratnega poslopja; b) kot dvo-, tri- in štirirazrednica v bivšem deželnem redutnein poslopju; c) kot štiri- in petrazrednica v bivšem licealnem poslopju. 10. Dne 3., 4. in 5. septembra 1889. 1. se je preselila I. mestna deška petrazrednica v lastno, novozgrajeno poslopje v Komenskega ulici. Krasna, moderna stavba, ki je bila zgrajena po načrtih inženirja Jaromira H a n u š a, ima telovadnico, 11 učnih sob z garderobami, vodstveno pisarno, sobo za učila, zbornico, sobo za knjižnico, slugovo stanovanje, prostorno dvorišče, pred-vrt in šolski vrt. V veži je vzidana spominska plošča s tem-le napisom: Za vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. je mestna občina ljubljanska postavila to šolsko poslopje ter ga izročila svojemu namenu dne 4. oktobra 1889. leta ko je bil Andrej baron Winkler deželni predsednik kranjski in Peter Grasselli župan ljubljanski. XII. Kronika. 1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1910./11. se je pričelo dne 6. septembra z vpisovanjem, dne 9. septembra pa s sv. mašo in klisanjem sv. Duha. Takoj po maši se je vršil redni pouk. 2. God Njiju Veličanstev. God Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je praznovala šolska mladina dne 4. oktobra 1910 ter se udeležila z učiteljstvom sv. maše. Dne 19. novembra se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom spominske sv. maše za Nj. Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Oba dneva sta bila pouka prosta. 3. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva in godu. Z ozirom na odredbo gospoda ministra za nauk in bogočastje z dne 16. septembra 1910, št. 2666 se je dne 4. oktobra praznovala po vseh avstrijskih šolah osemdesetletnica rojstva oziroma godu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Na I. mestni šoli se je ta redki patrijotiški praznik tako-le praznoval: I. Cerkvena slavnost. Ob 9. uri sv. maša z Zahvalno in Cesarsko pesmijo. II. Šolska slavnost v okrašeni telovadnici po tein-le vsporedu: 1. Slavnostni govor; (govoril šolski vodja J. Dimnik). 2. Živi svetli cesar naš! (Petje.) 3. Prijatelj šole. (Deklamacija.) 4. Oče sirot. (Deklamacija.) 5. Otrokova cesarska pesem. (Petje.) 6. Prijatelj znanosti in umetnosti. (Deklamacija.) 7. Pospeševatelj prometa. (Deklamacija.) 8. Cesarska pesem. (1. in 4. kitica.) Učencem posameznih razredov se je zadnje dni pred slavnostjo razložil s primernimi besedami ta redki, spomina vredni dogodek; dneve po slavnosti so pa pisali učenci svoji starosti in temu patrijotičnemu prazniku primerne spisovne naloge. 4. Nadzorovanje šole. C. kr. okr. šol. nadzornik, g. Anton Maier, je nadzoroval šolo enajstkrat in sicer: dne 14. januarja 3., 24. in 27. februarja, 10. in 28. marca, 5., 21., 25. in 29. aprila in 20. maja. Šolski voditelj je večkrat med letom hospitiral pri pouku v posameznih razredih ter pregledoval pismene izdelke učencev in uradne spise. 5. Konference. Dne 18. maja je bila okrajna učiteljska konferenca pod predsedstvom c. kr okr. šolskega nadzornika g. A. M a i e r j a, ki nam je povedal med drugim, da pohaja ljubljanske šole 5738 otrok. Materni jezik je pri 81 °/o slovenski, pri 19°/o pa nemški. Na Pridali se otvori jeseni četrta mestna deška ljudska šola. Prihodnje šolsko leto se otvorijo tudi pomožni razredi za duševno manj razvite otroke in vsled sklepa c. kr. mestnega šolskega sveta se otvori jeseni tudi tretji mestni otroški vrtec. Učni uspehi v obeh otroških vrtcih so povoljni, v enem jako izvrstni; vendar je treba otroške vrtce v toliko preosnovati, da se ustanove otroška zavetišča. Za zanemarjeno mladino je v s a 1 e z i j a n s k e m z a v o d n prav dobro preskrbljeno. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb je izročilo letos 33 zanemarjenih otrok v salezijanski zavod. To društvo je vredno vsestranske podpore. V gluhonemnici so se dosegli prav dobri uspehi. Šolski obisk na ljubljanskih šolah je naravnost uzoren, kar je zasluga šolskega poročevalca, g. svetnika Laha. Šolska o b 1 a s t v a delu-jejo z vso silo na razvoj šolstva, ato se bo pa doseglo šele tedaj, kadar bo gmotno stanje učiteljstva tako, da se ne bo treba pehati za postranskimi zaslužki. Izdatki za šolstvo in učiteljstvo so najbolje naložen kapital! Učiteljstvo vzgaja mladino versko -n ravno. Disciplina je dobra. Razen ene imajo vse šole lepe zbirke učil. Učni uspehi so povoljni, prav p o v o 1 j n i in tudi izvrstni. Prosto spisje kaže prav lepe uspehe. Naloge so skrbno popravljene. V lepopisju se kaže očividen napredek. Učna metoda zasluži popolno priznanje. — Poročilo nadzornikovo je bilo sprejeto z odobravanjem. Nato je poročala gdč. Ana Lebarjeva o vzgoji duševno manj razvitih otrok in o učnem načrtu za pomožne razrede. Domačih učiteljski k o n f e r e n c je imelo učiteljstvo na I. mestni deški ljudski šoli 11. Pri teh konferencah se je obravnavalo o došlili razpisih, o zalogi ubožnih knjig, o nakupu učil, o učnih knjigah, o šolskem redu in o vedenju šolskih otrok v šoli in zunaj šole, o šolskem zdravstvu, o učni metodi, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o drugih šolskih stvareh. 6. Verske vaje. V teku šolskega leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. — Prvo sv. obhajilo je praznovala šolska mladina dne 10. in dne 27. junija. Po cerkvenem opravilu je g. katehet pogostil prvo-obhajance s pecivom in jim podaril spominke. — Prvo sv. obhajilo je opravilo 2(52 učencev, pri prvi izpovedi jih je bilo 150 in pri sv. birmi pa 107. — Procesije sv. Rešnjega Telesa se šolska mladina zaradi slabega vremena ni udeležila. 7. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo z ozirom na razširjajoče se ošpice in škarlatinko še dokaj ugodno, ker ni bilo treba zaradi bolezni prekiniti s poukom. Koze je cepil mestni šolski zdravnik, g. dr. Mavrici j Rus, dne 14. marca 417 učencem. Poleg tega je šolski zdravnik v prisotnosti staršev preiskal vse učence obeh prvih razredov ter zabeležil zdravstveno stanje vsakega učenca v šolski zdravstveni list. Najmanj vsakih 14 dni je obiskal g. dr. Rus vse razrede ter dajal učiteljem in učencem potrebna navodila glede nalezljivih bolezni, snage, negovanja šole, pravilnega sedenja v šoli, prezračevanja sob itd. ter je takorekoč vsako nalezljivo bolezen že v kali zatrl, odvrnil nevarnost in rešil marsikatero mlado življenje, staršem pa odvrnil mnogo skrbi, žalosti in stroškov. Uvedba šolskih zdravnikov se je izkazala res blagodejna. Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Maier se je izjavil pri okrajni učiteljski konferenci, da se je pokazalo delovanje obeh šolskih zdravnikov kot jako koristno. Preiskala sta 652 otrok prvih razredov. Pri 87% je bil duševni razvoj normalen, pri 11% je pa zaostal; 2% je bilo slaboumnih. Telesni razvoj je pri 25% dober, pri 60% zadosten, pri 15% pa slab. Največji učenec prvega razreda je bil visok 135 centimetrov, najmanjši pa 96 cm. Najtežji učenec je tehtal 30 kg, najmanjši pa 16 kg. Zobe je negovalo 60%, zanemarjalo jih je pa 40%. Rahitičnih je bilo 147 otrok in zakrivljeno hrbtenico je imelo 87 otrok. Slabokrvnih je bilo 20%, škrofuloznih pa 12%. Vid in sluh sta bila pri 90% normalno razvita. — Zdravnika sta preiskala tudi otroke višjih razredov. 180 otrok je imelo bolezen vratu in v grlu. Šol. zdravnika sta izprožila misel za otroško zabavišče naprostem. Pri vsi pazljivosti in skrbi od strani šolskih zdravnikov, staršev, šolskega vodstva in učiteljev sta umrla dva dobra, pridna in ubogljiva učenca \.b razreda, in sicer: Poleg staršev, sorodnikov in prijateljev žaluje za njima tudi I. mestna šola. „Zgodaj sta končala, pa sta izpolnila veliko let; zakaj njih angelski duši sta d o p a d 1 i Bogu, zato je hitel, da ju vzame izmed hudobij.“ N. v m. p.! 8. Dobrotniki. n) O d b o r n ti rodnih gospa in gos p o d i č e n je obdaril tudi letos 240 otrok z gorko zimsko obleko in pecivom. Ta odbor izvršuje to človekoljubno delo v prid revne šolske \ Gale Stanko, rojen 12. oktobra 1904, umrl 14. marca 1911. - Rakovec Božidar, * rojen 19. aprila 1903, umrl 21. aprila 1911. mladine že 44 let. Pač dolga doba človekoljubne požrtvovalnosti! Nobeno društvo, noben odbor se ne more ponašati, da bi otrl toliko solz revnim staršem, izvabil toliko solz veselja in presenečenja nedolžni mladini ter s tem podpiral tako izdatno šolski obisk in vzgojne namene sploh kot odbor milosrčnih dam, ki prireja imenovane božičnice. Sedanjemu odboru predsedujeta gospod cesarski svetnik Ivan Murnik in gospa Franja doktor T a v č a r j e v a. Brezplačno hrano je dobivalo v zasebnih hišah 15 učencev. b) Naj večja dobrotnica mestne šolske mladine je pa mestna občina ljubljanska, ki gradi in vzdržuje vsa mestna šolska poslopja, preskrbuje vso šolsko opravo, daje ogromne podpore za stvarne šolske potrebščine, za učila, za knjižnico ter za šolske knjige in šolske potrebščine ubogi mestni šolski mladini. Vse količkaj upravičene želje, ki so v korist šoli in učiteljstvu, se izvrše. V počitniško naselbino „Zatišje“ pri Cerkljah na Gorenjskem je poslala mestna občina 60 slabotnih in slabokrvnih učencev, ki so se v svežem in zdravem gorenjskem zraku ter ob izvrstni hrani in dobri postrežbi popolnoma pokrepčali ter se veselega duha in okrepčanega zdravja zopet vrnili v Ljubljano. Gospodarstvo naselbine je prav spretno vodila gospa M. Vavknova, vodstvo mladine je bilo poverjeno učitelju Ivanu Petrovčiču; nadzorovali pa so mladino učitelji: Ljudevit D e r m e 1 j, Ivan I) i m n i k, Ivan M i c h I e r in Ivan Zupan. c) Vi ncenci jeva družba je ustanovila v „Rokodelskem domu“ dnevno zavetišče, v katerem so se zbirali učenci, ki bi sicer ostali brez nadzorstva, v pouka prostem času, kjer so dobivali hrano in pod nadzorstvom izvrševali svoje naloge. c) Društvo za otroško varstvo in mladinsko s krb v sodnem okraju v Ljubljani je posredovalo pri šolskem vodstvu v prilog zanemarjenim učencem v dvanajstih slučajih ter poskrbelo zanemarjenim učencem za boljšo domačo vzgojo, če pa to ni šlo, jih pa spravilo v obrtni pouk ali pa v službo na deželo ter jih tem potom rešilo gotove pogube. Vse m blagim dobrotnikom šole in šolske mladine izreka šolsko vodstvo tem pot om p r e -srčno zahvalo. 9. Šolarski izlet na Bled. Dne 27. maja je priredila prva mestna šola izlet na Bled. Navdušenje, ki ga je poveličevalo izredno krasno vreme, je bilo nepopisno. Mladi izletniki so med vožnjo popevali narodne pesmi, učitelji so jim pa razkazovali razne kraje, gore in vode. Da jim ostane ta izlet trajneje v spominu, so spisovali naslednje dni po izletu primerne spisovne naloge, kakor: Izlet na Bled. — Kraji, gore in vode, ki smo jih opazovali med vožnjo na Bled. — Vožnja po jezeru. — Kako je nastalo Blejsko jezero. — Lepa naša domovina. 10. Poučni izprehodi. V namen nazornega in domoznan-stvenega pouka so priredili posamezni učitelji s svojimi učenci 36 izprehodov po mestu, na Grad, na polje, v gozd in Štepanjo vas. 11. Poučni zavodi. Učenci višjih razredov so si ogledali zbirke deželnega muzeja. 12. Izpraznjenje šole. Da se ob nevarnosti ognja, potresa ali ob drugih dogodkih šola naglo izprazne, je imelo učiteljstvo z učenci v smislu § 64. šolskega in učnega reda več vaj. V treh minutah so bili vsi učenci na prostem. 13. Nerazdeljen dopoldanski pouk. Temeljem § 60. šolskega in učnega reda se je uvedel s 1. junijem nerazdeljen dopoldanski pouk, ki je trajal od osmih do dvanajstih. 14. Odmor. Med odmorom ob 10. dopoldne so vodili učitelji svoje učence po hodnikih, ob ugodnem vremenu pa po dvorišču in v obližju šolskega poslopja. Učenci so smeli ta čas zaužiti malo južino. V ta namen je prodajal šolski sluga v svoji veži svež kruh. Med tem časom so se prezračale šolske sobe. Pred poukom in časih tudi med odmorom so merili učenci v šoli svojo velikost in razne druge predmete ter tehtali različne stvari. Na ta način so se vadili novih mer in uteži za prak-tiško življenje. V ta namen so bile na razpolago tehtnice s potrebnimi utežmi in razne dolžinske, ploskovne, telesne in votle mere. Učenci III.—V. razreda so opazovali vsakdan toplino zraka v šolski sobi in na prostem in zračni tlak, da so se na ta način vadili poznavati in uporabljati toplomer in tlakomer. Vse to in pa smer vetrov in vreme je zapisoval vsak dan drug učenec na posebno tabelo, ki je visela v vsakem razredu na steni. Da so se vadili učenci poznavati na uro, sta bili na razpolago dve dobroidoči stenski uri. V višjih razredih so se učili pred poukom, oziroma med odmorom čitati železniški vozni red, ki je visel v ta namem po razredih na steni. 15. Šolska naznanila se prejeli učenci dne 19. novembra, dne 31. januarja, dne 11. aprila in ob sklepu šolskega leta. 16. Sklep šolskega leta 1910111. Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1911. Po sv. maši s „Te Deum“ se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, naznanila, odpustnice listi in letna poročila. XIII. Imenik učencev. I.a razred. Bahovec Anton, Ljubljana. Bajec Alojzij, Ljubljana. Bajuk Hugo, Trbiž na Koroškem. Černič Alojzij, Cleveland-Ohio v Sev. Ameriki. Črnivec Mirko, Radovljica. Grintal Fran, Ljubljana, vit. pl. Gspan Alfonz, Krško. Hafner Milan, Kostanjevica. Jazbinšek Viktor, Ljubljana. Kalister Fran, Ljubljana. Kanc Stanko, Ljubljana. Košir Josip, Ljubljana. Kresnik Peter, Sv. Jakob v Dolu na Štajerskem. Krištof Boris, Ljubljana. Laznik Viljem, Trbovlje na Štajerskem. Matelič Peter, Ljubljana. Meden Ivan, Ljubljana. Miklavčič Stanko, Ljubljana. Pavlič Josip, Ljubljana. Pečan Ivan, Ljubljana. Pečnik Stanko, Sto/.ice. Pesek Vladimir, Naraplje na Štajerskem. Pirnat Vladimir, Ljubljana. Platnar Josip, Ljubljana. I. b razred. Ahčan Josip, Ljubljana. Antosiewicz Franc, Ljubljana. Bucik Stanislav, Ljubljana. Celar Franc, Ljubljana. Cerček Ladislav, Ljubljana. Dežman Alojzij, Spodnja Šiška. kjer so se ji razdelila šolska in odhodnice, spominski Podboj Ivan, Ljubljana. Poharc Ivan, Ljubljana. Rašica Branko, Dubrovnik v Dalmaciji. Remic Feliks, Ljubljana. Rojic Anton, Cerkno na Goriškem. Rojic Ivan, Ljubljana. Rozman Rudolf, Stožice. Sitar Stanko, Ljubljana. Slapar Josip, Ljubljana. Smolan Anton, Ljubljana. Svetek Ivan, Vodmat. Svetličič Baldomir, Ljubljana. Škerlj Peter, Ljubljana. Šporn Stanko, Loka na Štajerskem. Tavželj Anton, Sv. Trojica. Theuerschuh Ivan, Ljubljana. Vilhar Ervin, Reka na Hrvaškem. Vrhovec Alojzij, Ljubljana. Weibl Stanko, Ljubljana. Welletz Ivan, Ljubljana. Wölfing Anton, Ljubljana. Zgonec Anton, Ljubljana. Zorič Ivan, Ljubljana. Zupan Miljutin, Ljubljana. Dolničar Franc, Rudnik. Dovič Ivan, Ljubljana. Egger Franc, Ljubljana. Fajon Rudolf, Ljubljana. Gosar Anton, Logatec. Heul’fel Alojzij, Ljubljana. Jeglič Anton, Ljubljana. Jereb Josip, Ljubljana. Jeršin Josip, Ljubljana. Kačar Franc, Ljubljana. Kandus Josip, Ljubljana. Kemperle Ivan, Ljubljana. Kessler Milan, Ljubljana. Konstantin Franc, Zeli. a. d. Ybs. Korče Ludovik, Ljubljana. Kristan Cvetko, Idrija. Lorber Ludovik, Ljubljana. Mal Ivan, Peče. Marinčič Franc, Ljubljana. Meze Viljem, Stari trg pri Ložu. Mihelič Karel, Ljubljana. Novšek Venčeslav, Gornji grad, (Štajersko.) II. a razred. Antosievicz Edvard, Ljubljana. Bahovec Pavel, Ljubljana. Bergmann Josip, Ljubljana. Bitenc Viljem, Gradec. Čenčur Ladislav, Trst. Černič Josip, Ljubljana. Čuden Miroslav, Ljubljana. Dolinšek Ivan, Ljubljana. Eleršek Ferdinand, Ljubljana. Florijančič Stanislav, Ljubljana. Franchetti Ivo, Ljubljana. Gajeta Franc, Ljubljana. Gärtner Josip, Ljubljana. Gregorec Ciril, Zagorje pri Savi. Grošelj Leopold, Ljubljana. Hilbert Miloš, Krško. Jelnikar Frane, Ljubljana. Jerman Franc, Ljubljana. Jernejčič Franc, Ljubljana. Jordan, Andrej, Ljubljana. Justin Gabrijel, Ljubljana. Juvan Franc, Zagreb. Koman Anton, Ljubljana. Korče Adolf, Ljubljana. Korče Vincenc, Ljubljana, Kovačič Anton, Ljubljana. Kristan Oton, Ljubljana. Lenarčič Ivan, Stepanja vas. Lipovšek Karel, Ljubljana. Lotrič Ciril, Ljubljana. Ogorelec Franc, Ljubljana. Okrupa Franc, Wilten (Tirolsko.) Pavšek Ivan, Ljubljana. Pavlin Izidor, Ljubljana. Perdan Josip, Ljubljana. Plevel Franc, Ljubljana. Poderžaj Stanislav, Ljubljana. Potnik Ivan, Ljubljana. Premk Vincencij, Ljubljana. Prusnik Vincencij, Ljubljana. Simončič Vincencij Ljubljana. Štrajhar Maks, Ljubljana.® Tobias Mihael, Ljubljana. Tobias Stanislav, Ljubljana. Zemljič Slavko, Ljubljana. Zitterschlager Gvidon, Ljubljana. Zupančič Venčeslav, Ljubljana. Luznar Franc, Ljubljana. Martinčič Leopold, Rakek. Novšek Viktor, Bočna na Štajerskem. Outrata Karel, Divača na Primorskem. Pardubsky Hinko, Ljubljana. Pečar Ludovik, Ljubljana. Perdan Rudolf, Ljubljana. Pintar Anton, Kandija. Pivk Metod, Ljubljana. Peršin Anton, Ljubljana. Pust Ivan, Rudnik. Rebolj Hinko, Ljubljana. Rovšek Vladimir, Ljubljana. Sansa Sergio, Galesano na Primorskem. Semen Božidar, Škofja Loka. Spreitzer Walter, Ljubljana. Šolar Herman Karel, Ljubljana. Štupica Josip, Ljubljana. Šušteršič Ivan, Boleslava na Češkem. Tauses Ivo, Ljubljana. Tavželj Josip, Sv. Trojica na Notranjskem. Tavželj Lovrenc, Sv. Trojica na Notranjskem. Tešar Henrik, Ljubljana. Toni Franc, Ljubljana. Trost Ernest, Ljubljana. pl.Trnkoczy Stanislav, Ljubljana. Turk Vladimir, Draga na Kranjskem. Turšič Viktor, Ljubljana. Unuk Viljem, Westerfilde na Westfalskem. Vavpotič Rudolf, Ljubljana. Videnič Anton, Stepanja vas. II. b razred. Ahčan Stanislav, Ljubljana. Aleš Miroslav, Ljubljana. Babič Ludvik, Gorenji Logatec. Blaž Franc, Ljubljana. Bokavšek Miha, Štepanja vas. Bolhar Josip, Ljubljana. Cerar Miroslav, Ljubljana. Črnač Ernest, Ljubljana. Dular Alojzij, Gradec na Staj. Eckert Alojzij, Borovnica. Fischer Josip, Voloska na Prim. Frece Ivan, Ljubljana. Frigidi Rudolf, Ljubljana. Heuffel Karel, Ljubljana. Hribar Franc, a, Ljubljana. Hribar Franc, b, Ljubljana. Jerič Stanislav, Ljubljana. Kaiser Stanislav, Boh. Bistrica. Kastelic Oskar, Ljubljana. Kessler Leo, Ljubljana. Klančar Feliks, Ljubljana. Kobau Gvidon, Kostanjevica. Kos Miroslav, Mengeš. Kosec Franc, Ljubljana. Kregar Alojzij, Štepanja vas. Laurenčič Pavel, Ljubljana. Lehinann pl. Friderik, Velike Lašče. Loboda Vinko, Ljubljana. Lumbar Jakob, Ljubljana. Marolt Viljem, Dunaj. Mlakar Ludvik, Kranj. Murnik Miljutin, Ljubljana. Oblak Karel, Ljubljana. III. a razred. Anžič Franc, Štepanja vas. Arhinc Rudolf, Ljubljana. Vinšek Peter, Ljubljana. Virant Anton, Ljubljana. Voje Stanislav, Ljubljana. Vorhovec Josip, Ljubljana. Vrhovec Vencelj, Ljubljana. Zaletel Franc, Dolenji vrh na Dolenjskem. Zupan Josip, Ljubljana. Zupančič Franc, Ljubljana. Pegan Avgust, Ljubljana. Peterlin Ernest, Moste pri Ljublj. Petrič Bogomir, Ljubljana. Petročnik Karel, Ljubljana. Pipp Viktor, Ljubljana. Pirc Alojzij, Zgornja Šiška. Pirnat Ignacij, Zgornja Šiška. Podobnik Josip, Ljubljana. Pokorn Ciril, Ljubljana. Povše Ivan, Štepanja vas. Prusnik Josip, Ljubljana. Rekar Rudolf, Ljubljana. Rožič Anton, Ljubljana. Schein Franc, Ljubljana. Slapar Andrej, Ljubljana. Span Josip, Ljubljana. Suppan Rihard, Ljubljana. Štrukelj Franc, Ljubljana. Švelc Ferdinand, Ljubljana. Tomšič Ivan, Ljubljana. Trkman Franc, Ljubljana. Vilfan Ernest, Ljubljana. Vilfan Vinko, Kranj. Voje Ciril, Ljubljana. Voje Stanislav, Ljubljana. Zanoškar Feliks, Ljubljana. Zavodnik Vladimir, Gradec na Štaj. Završnik Alojzij, Radeče pri Zid. mostu. Zoran Ivan, Ljubljana. Zrimšek Ivan, Ljubljana. Žerjav Franc, Ljubljana. Žitnik Karel, Ljubljana. Berčič Franc, Ljubljana. Berčič Rudolf, Ljubljana. Bolnik Ivan, Maribor. Bolha Oton, Ljubljana. Bostele .losip, Ljubljana. Cedilnik Ivan, Ljubljana. Detela Leon, Jelšane. Feldstein Stanko, Ljubljana. Flegar Anton, Ljubljana. Flegar Stanko, Ljubljana. Florijancič Leopold, Ljubljana. Frece Valentin, Ljubljana. Gračner Josip, Celje. Gregorič Rudolf, Zagorje ob S. Hribar Anton, Ljubljana. Jager Stanko, Ljubljana. Jančigaj Stanko, Ljubljana. Jennan Josip, Metlika. Kaiser Franc, Zagorje ob Savi. Kos Rajko, Ljubljana. Kosem Karel, Ljubljana. Kuhar Alojzij, Izakocz (Ogrsko). Kruleč Franc, Ljubljana. Lapajne Viktor, Gradec. Maček Stanko, Ljubljana. Mazi Ivan, Ljubljana. Mehle Alojzij, Ljubljana. Mele Vinko, Velika Ligojna. Miiller Karel, Ljubljana. Nadbat Viktor, Ljubljana. Okički Stanko, Moste. III. b razred. Brolih Franc, Beljak. Cunder Viljem, Stožice. Cvetko Pavel, Selo. Črnič Stanko, Ljubljana. Čuk Franc, Ljubljana. Egger Josip, Ljubljana. Fabjančič Vekoslav, Bučka. Gašperlin Stanko, Ljubljana. Habicht Josip, Ljubljana. Hauptman Josip, Cirovce. Heuffel Bogomir, Ljubljana. Jerič Franc, Ljubljana. Jezeršek Josip, Ljubljana. Kavčič Stanislav, Ljubljana. Kavečič Ivan, Ljubljana. Kemperle Pavel, Ljubljana. Kovač Rudolf, Ljubljana. Kristan Bogomil, Ljubljana. Pavlič Ivan, Kamnik. Pečnik Alojzij, Stožice. Pečnik Josip, Stožice. Petrič Etbin, Waitz. Pirnat Ivan, Ljubljana. Pleško Emil, Čelovec. Plut Alojzij, Ljubljana. Poljšak Franc, Ljubljana. Potokar Alojzij, Ljubljana. Poženel Stanko, Ljubljana. Pust Vinko, Rudnik. Rakoš Stanko, Ljubljana. Rojc Vinko, Cerkno. Schmalz Gvidon, Ljubljana. Sedevčič Anton, Rakek. Škapin Ivan, Ljubljana. Svetič Anton, Dunaj. Šircelj Ivan, Železniki. Šporn .losip, Loke. Šuster Josip, Ljubljana. Törnar Stefan, Gomilica (Ogrsko). Treven Rudolf, Ljubljana. Trnkoczy Josip, pl. Zaszkall, Ljubljana. Vevar Josip, Gradec. Vrhovec Anton, Ljubljana. Zalar Franc, Brezovica. Zupan Henrik, Ljubljana. Kristl Franc, Ljubljana. Kermavnar Ivan, Malavas. Kumelj Albin, Ljubljana. Lavtar Karel, Zagreb. Lebar Andrej, Ljubljana. Leskovic Viktor, Trst. Lubej Rajko, Gradovlje. Luknar Slavko, Ljubljana. Lumbar Ivan, Ljubljana. Majce Peter, Ljubljana. Martinak Henrik, Ljubljana. Meze Viktor, Rakek. Miklašič Franc, Zavrh. Mohar Stanko, Ljubljana. Mrovlje Alojzij, Ljubljana. Ogrinc Josip, Bruck n. L. Okrupa Bogomir, Ljubljana. Oman Oton, Brdo. Papež Alojzij, Ljubljana. Pečar Anton, Ljubljana. Petelin Feliks, Ljubljana. Pivk Ciril, Ljubljana. Rašica Marko, Dubrovnik. Reisner Anton, Dunaj. Rus Emil, Sodrašica. Šadar Ciril, Budanje. Senčar Viktor, Cerknica. Siard Alojzij, Ljubljana. Sivec Alojzij, Ljubljana. Srečnik Maks, Tržič. Strah Ivan, Ljubljana. III. c razred. Avbelj Josip, Rudnik. Brinovec Alojzij, Maribor. Cerkvenič Miroslav, Trst. Črne Matija, Ljubljana. Črne Mihael, Ljubljana. Črnivec Bogomil, Ljubljana. Črnjač Franc, Ljubljana. Čuden Henrik, Ljubljana. Dobnikar Ivan, Ljubljana. Elsner Aleksander, Ljubljana. Erbežnik Stanislav, Ljubljana. Fajon Josip, Ljubljana. Geisler Adolf, Ljubljana. Grdina Stanislav, Ljubljana. Heckler Štefan, Groß Karoly Ogr. Heuffel Edvard, Ljubljana. Jeras Valentin, Ljubljana. Kanc Pavel, Ljubljana. Kavčič Franc, Ljubljana. Kavčič Leopold, Ljubljana. Klemenc Aleksander, Rojan p. Trstu. Klinc Ladislav, Ljubljana. Klopčar Izidor, Ljubljana. Klopčič Stanislav, Soteska p. Moravčah. Kovač Ivan, Ljubljana. Kržan Valentin, Ljubljana. Kušar Viktor, Ljubljana. Lavtar Ivan, Zagreb. Leben Maks, Ljubljana. Štrajhar Mirko, Vevče. Štrus Josip, Ljubljana. Tancig Josip, S. Karlo v Braziliji. Tominec Vladimir, Ljubljana. Vestermajer Franc, Ljubljana. Vodnik Stanislav, Ljubljana. Vrhovec Ivan, Ljubljana. Zanet Peter, Gorica. Završnik Maks, Radeče. Zdravje Gabrijel, Ljubljana. Zoran Josip, Ljubljana. Žagar Ivan, Ljubljana. Lorber Josip, Ljubljana. Lukič Zvonimir, Pulj. Malcoratti Lovro, Ljubljana. Maternik Ivan, Ljubljana. Mejač Mihael, Zalog p. Ljubljani. Nered Ivan, Ljubljana. Pavlovič Ivan, Makarski, Dalm. Petrič Josip, Ljubljana. Piki Milan, Št. Vid pri Zatični. Pip Ivan, Ljubljana. Pivk Valentin, Ljubljana. Pokorn Anton, Ljubljana. Pokorn Stanislav, Ljubljana. Primc Edvard, Ljubljana. Rebernik Ladislav, Ljubljana. Rebolj Josip, Ljubljana. Rozman Leopold, Ljubljana. Skrbinšek Vladimir, Sp. Šiška. Skubic Jožef, Ljubljana. Slapar Ludovik, Tržič. Stanonik Aleš, Horjul. Stopar Ivan. Ljubljana. Strniša Emil, Kranj. Šoštarič Ivan, Ljubljana. Tesar Alojzij, Ljubljana. Tobijas Rudolf, Ljubljana. Tratnik Ivan, Ljubljana. Vinšek Alojzij, Ljubljana. Virant Anton. Ljubljana. Žitnik Alojzij, Ljubljana. IV. a razred. Bajec Franc, Ljubljana. Bizjak Janez, Stožice. Breceljnik Ladislav, Ljubljana. Cerar Franc, Vodmat. Cerar Peter, Ljubljana. Čarman Rudolf, Ljubljana. Černič Ivan, Ljubljana. Česen Janez, Ljubljana. Detela Viljem, Ljubljana. Dobršek Franc, Ljubljana. Dovč Josip, Ljubljana. Elsner Anton, Ljubljana. Elsner Janez, Ljubljana. Globočnik Ivan, Šiška. Gračner Ivan, Širje. Grčar Franc, Ljubljana. Hočevar Ludovik, Ljubljana. Hoge Maks, Ljubljana. Jager Josip, Ljubljana. Jalen Vincencij, Rateče. Janežič Viktor, Ljubljana. Jurca Henrik, Postojna. Jurca Viljem, Postojna. Kanobelj Franc, Divača. Kanobelj Viktor, Divača. Klinc Stanko, Ljubljana. Kopriva Franc, Ljubljana. Kristan Franc, Ljubljana. Kušar Srečko, Ljubljana. Makovec Ferdinand, Ljubljana. Malovrh Ervin, Matulje. Marolt Janez, Ljubljana. IV.b razred. Adamčič Miroslav, Prevoje. Autrata Josip, Divača (Prim.). Bajec Ivan, Ljubljana. Bajec Stanislav, Nabrežina (Primorsko). Blažič Viktor, Ljubljana. Budič Adolf, Ljubljana. Bukovnik Otmar, Ljubljana. Cerar Emil, Ljubljana. Čampa Viktor, Ljubljana. Dovč Franc, Ljubljana. Dular Emil, Gradec (Štaj.). Eckert Rudolf, Ljubljana. Megušar Janez, Ljubljana. Modic Franc, Rakek. Obersnel Janez, Divača. Oblak Feliks, Ljubljana. Osredkar Venceslav, Ljubljana. Paulin Stanislav, Ljubljana. Pavlič Franc, Ljubljana. Pečan Josip, Ljubljana. Pibernik Franc, Ljubljana. Pipp Alojzij, Ljubljana. Pipp Janez, Ljubljana. Pirc Maks, Ljubljana. Poher Davorin, Št. Peter. Pokoren Josip, Ljubljana. Rebolj Stanislav, Ljubljana. Sadar Adolf, Budanje. Sadar Izidor, Ihan. Sedej Vladislav, Ljubljana. Stojan Stanislav, Poljšnik. Struna Albert, Mirnapeč. Svete Alojzij, Ljubljana. Turšič Alojzij, Tržič. Vidic Gustav, Beljak. Vidmar Emanuel, Ljubljana. Wagner Nikolaj, Ljubljana. Weibl Julij, Ljubljana. Zadnek Franc, Senožeče. Zalar Janez, Brezovica. Žabjek Jožef, Štepanja vas. Zargaj Stanko, Kamnik. Žitnik Rudolf, Ljubljana. Flander Valentin, Železniki. Franchetti Engelbert, Ljubljana. Gogala Franc, Ljubljana. Havliček Maks, Pazin (Prim.). Heuffel Anton, Ljubljana. Ivančič Rudolf, Šiška. Jalovec Maks, Ljubljana. Jamnik Leopold, Ljubljana. Jančigaj Vinko, Ljubljana. Jeršin Franc, Ljubljana. Južina Leopold, Ljubljana. Knipic Kristel, Ljubljana. Kobau Daniel, Kostanjevica. Kosca Franc,' Ljubljana. Kramaršič Vincenc, Radeče pri Zid. mostu. Kušar Ivan, Ljubljana. Leksander Josip, Ljubljana. Lužar Jernej, Palovče. Magajna Anton, Ljubljana. Marolt Karel, Dunaj. Oblak Ivan, Zg. Šiška. Oblak Karel, Ljubljana. Oblak Martin, Ljubljana. Outrata Rudolf, Divača (Prim.). Pajek Josip, Ljubljana. Pečenik Alojzij, Ljubljana. Pečnik Josip, Stožice. Petelin Albin, Ljubljana. Pirc Franc, Ljubljana. Pirnat Milan, Ljubljana. Pogačnik Vincenc, Ljubljana. Potokar Pavel, Radomlje. V. a razred. Adamčič Janko, Prevoje. Ahčan Alojzij, Ljubljana. Babič Emil, Logatec. Bezlaj Josip, Moste. Bitenc Karel, Ljubljana. Boltauzer Rihard, Vipava. Černe Ciril, Ljubljana. Črnivec Stanislav, Ljubljana. Čuk Stanislav, Ljubljana. Felicijan Mirko, Ležeče. Flegar Ivan, Ljubljana. Florjančič Franc, Ljubljana. Franchetti Vilibald, Ljubljana. Gogala Andrej, Ljubljana. Gorjanc Anton, Ljubljana. Gregorič Janko, Zagorje ob Savi. Hribar Josip, Šiška. Japelj Ivan, Ljubljana. Ježek Maks, Ljubljana. Jordan Franc, Ljubljana. Juvan Karel, Ljubljana. Klančar Alojzij, Ljubljana. Klopčar Franc, Ljubljana. Kolesa Ivan, Šiška. Koprivec Jakob, Moste. Košca Ivan, Ljubljana. Premk Ivan, Ljubljana. Prepeluh Emil, Ljubljana. Prusnik Alojzij, Ljubljana. Rus Ernest, Sodražica. Schweiger Anton, Ljubljana. Siard Josip, Ljubljana. Siard Karel, Ljubljana. Sicherl Janko, Trzin. Sitar Maks, Ljubljana. Špunt Slavko, Litija. Šink Franc, Toplice na Dol. Šinkovec Anton, Horn. Šoštarič Valentin, Ljubljana. Štrus Ivan, Ljubljana. Vičič Franc, Ljubljana. Vidmar Franc, Ljubljana. Voje Rudolf, Ljubljana. Vrhovnik Avgust, Ljubljana. Zatler Franc, Ježica. Zorič Friderik, Ljubljana. Kristan Srečko, Ljubljana. Kumelj Gašper, Ljubljana. Logar Blaž, Ljubljana. Lumbar Gabrijel, Ljubljana. Lušin Ciril, Ljubljana. Mrovlje Franc, Vodmat. Narobe Ignacij, Ljubljana. Novak Julij, Ljubljana. Oražein Mirko, Ljubljana. Pajk Stanislav, Ljubljana. Pečnik Anton, Stožce. Plut Emil, Ljubljana. Pogačar Josip, Ljubljana. Razboršek Vojteh, Zagorje ob Savi. Rode Ivan, D. M. v Polju. Sachs Stojan, Ljubljana. Svete Stanko, Ljubljana. Starkel Stanislav, Ljubljana. Širca Matija, Studeno. Škofič Ivan, Ljubljana. Šuster Franc, Ljubljana. Tomažič Franc, Moste. Vavpotič Josip, Ljubljana. Vidmar Ciril, Ljubljana. Zajc Alojzij, Ljubljana. Završnik Karel, Radeče. Zemljan Anton, Ljubljana. V. b razred. Aleš Frane, Št. Peter na Krasu. Arhine Karol, Novi Vodinat. Bitenc Ludovik, Ljubljana. Bregar Roman, Ljubljana. Christof Bogomir, Ljubljana. Črnič Alojzij, Ljubljana. Črnivec Josip, Cerknica. Duhovnik Josip, Reka. Eleršek Ladislav, Ljubljana. Gerkman Ludovik, Zagreb. Gliha Alojzij, Krško. Gorenc Alojzij, Ljubljana. Gorup Franc, Ljubljana. Heckler Julij, Nagy-Karoly (Ogrsko,) Hilbert Zdenko, Krško. Frast Oskar, Cerkno (Goriško.) Hribar Adolf, Ljubljana. Jarec Ernest, Ljubljana. Jelnikar Josip, Ljubljana. Ježek Avgust, Ljubljana. Južina Stanislav, Ljubljana. Kaiser Ivan, Zagorje ob Savi. Klopčič Rudolf, Moravče. Koleša Rudolf, Ljubljana. Koman Stanislav, Ljubljana. Kramar Josip, Škofljica. Krašovec Alojzij, Ljubljana. Kuhar Anton, Kotle (Koroško.) Zupančič Avgust, Moste. Žirovnik Rihard, Ježica. Laznik Adolf, Ljubljana. Lebar Franc, Ljubljana. Lorber Rudolf, Ljubljana. Lubej Alojzij, Gradovlje. Mazi Franc, Ljubljana. Novak Anton, Gorenja vas pri Ribnici. Okorn Alojzij, Ljubljana. Pančur Stanislav, Ljubljana. Pardubsky Alojzij, Ljubljana. Pirnat Franc, Ljubljana. Potokar Josip, Štepanja vas. Prusnik Franc, Ljubljana. Roš Alojzij, Kranj. Sever Ivan, Štepanja vas, Skender Oton, Ljubljana. Strniša Alojzij, Kranj. Sušnik Ivan, Ljubljana. Štefančič Josip, Ljubljana. Terček Ivan, Ljubljana. Trebar Venčeslav, Ljubljana. Turk Albin, Ljubljana. Turk Ludovik, Novi kot. Umnik Albin, Ljubljana. Videnič Ivan, Štepanja vas. Vilman Franc, Sava (Gorenjsko). Zalesjak Danijel, Sinj (Dalin.) Zanet Rihard, Gorica. Žitko Maks, Studeno p. Postojni. XIV. Naznanila o začetku šolskega leta 1911-12. a) Šolsko leto 1911/12. se prične na vseh mestnih ljudskih šolah dne 16. septembra 1911 ob 8. zjutraj s sv. mašo in klicanjem sv. Duha in takoj nato z rednim poukom. Vpisovanje učencev bo dne 13., 14. in 15. septembra v šolskem poslopju. Pri vpisovanju se je zglašati z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vstopivšim učencem pa tudi s krstnim listom in izpričevalom o stavljenih kozah, ki pa je le tedaj veljavno, ako je izdano ali vsaj vidirano od mestnega fizikata ljubljanskega. b) Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. julija 1902, št. 510, se v mestne šole ne sprejemajo nanovo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane. XV. Uradne ure med počitnicami. Uradne ure za stranke bodo med počitnicami vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne v voditeljevi pisarnici. V Ljubljani, dne 15. julija 1911. Šolsko vodstvo. B. Strokovna nadaljevalna šola za mehansko-tehniške obrti. Kontrolne knjižice; njih pomen in namen za vzdrževanje reda in discipline. Poročal pri domači učiteljski konferenci šolski vodja J. Dimnik. Kontrolne knjižice so uvedene z ministrskim razpisom z dne 14. novembra 1904, št. 24.977. Vsak vajenec dobi po eno knjižico brezplačno. Kontrolno knjižico mora prinesti učenec seboj vsak šolski dan. Pred poukom, oziroma pred učno uro jo odda učitelju, da se zabeleži vanjo vajenčevo prisotnost; zadnjo uro se knjižice zopet vrnejo učencem. Koncem vsakega tedna mora predložiti učenec kontrolno knjižico svojemu mojstru v podpis. To imajo razredniki v evidenci. Na prvi strani knjižice zaznamuje razrednik učne dneve in učne ure, na nadaljnih straneh se pa potrdi učenčeva prisotnost. Poleg tega je na notranjih straneh še ena rubrika za priznanila vodje in učiteljev mojstru o nravnosti učenca, o šolskem obisku, o kaznih in pohvalah. V rubriko „o priznanilih vodje in učiteljev mojstru“ se zapišejo lahko tudi opazke o neopravičenih zamudah, vedenju in napredku. Kontrolni knjižici je pridejan „Šolski in disciplinarni red za obče obrtne, strokovno-obrtne in trgovske nadaljevalne šole“, da imajo učenci in mojstri oziroma učni gospodarji vedno vpogled vanj. Dobra disciplina je tudi v obrtni nadaljevalni šoli že polovica uspeha. Prvi pogoj za dobro disciplino je pa, da ima učenec zaupanje in spoštovanje do učitelja. Da si pa pridobi učitelj zaupanje in spoštovanje učencev, mora postopati ž njimi v taki obliki, ki je primerna njih starosti. Vajenec ni več vsakdanji učenec, ker ima že nekoliko izkušenj iz praktičnega življenja ter tudi vsled večje prostosti, ki jo uživa, tudi večjo sainoodgovornost. Zato bi pa ne postopal v primerni obliki napram vajencu tisti, ki bi hotel vsak vajencev korak urediti s strogostjo in bi vsak prestopek takoj kaznoval. Treba je vsako povelje dobro premisliti in utemeljiti; nerodnosti in nerednosti, ki nimajo znaka hudobije in niso nravnosti škodljive, naj se skušajo odpraviti z blagohotnim opominom brez žaljenja; neškodljivi dovtipi vajencev naj se mirno in resno zavrnejo; v primerni obliki a odločno naj se zavrnejo izbruhi mladeniške ošabnosti. S častjo in resnostjo, združeno z ljubeznijo do vajencev, opravljaj učitelj svojo službo! Saj imamo pred sabo maldeniče, ki so v njih razvijajoči se starosti zelo občutljivi, ki so pa hkrati tudi vspre-jemljivi za vsako blagohotno in prijazno besedo. Učitelj nadaljevalne šole se ogibaj preostre strogosti in ne igraj uloge kakega korporala; na drugi strani naj se pa učitelj zopet varuje, da ne postane pri pouku preveč domač z učenci; pravtako tudi ne sme biti preveč popustljiv, če zapazi napake in pregreške pri učencih. Najboljše sredstvo za dosego dobre discipline je zbudi te v čuta časti in poštenja v učencu nadaljevalne šole, da potem tudi takrat, ko ne stoji učitelj z disciplinarnimi sredstvi za njim, ne počenja lakih dejanj, ki bi se jih sramoval pri treznem premisleku. Pokorščina v nadaljevalni šoli mora postati polagoma prostovoljna. Da pa čim največ kazni preprečimo, je neobhodno potrebno, da učenca sam pouk ne zapelje k prestopkom in nerodnostim. Učna snov mora biti kar najbolj zanimiva in učitelj mora biti pri poučevanju toliko spreten, da so vsi učenci nehote prisiljeni, obračati vso pozornost na pouk, da nihče ne dobi prilike, da bi svoje misli raztresel na stvari, ki niso s poukom v zvezi. Med poukom naj učitelj nikdar ne preiskuje. Če se je ta ali oni pregrešil zoper šolski in disciplinarni red, naj se vpiše v „Razrednico“. Ukor in kazen naj se zabeleži v kontrolni knjižici in v katalogu. Poleg tega se pa sme zabeležiti tudi marljivost in posebno lepo vedenje učenčevo in vobče se s pohvalo v nadaljevalni šoli prav veliko doseže. Pohvaljeni vajenci postanejo prav redkokdaj zopet neredni in neubogljivi. Šolski in disciplinirani red, ki je pridejan kontrolni knjižici, naj se v začetku šolskega leta učencem prečita, in razloži. Na posamezne točke se smejo učenci, če se pokaže potreba, tudi med šolskim letom opozarjati. Ce učenec, ki se je pregrešil zoper šolski in disciplinarni red, ni pokazal kontrolne knjižice mojstru, naj se to naznani vodstvu, ki bo potem mojstra pismeno obvestilo o vajenčevem prestopku. I. Šolski odbor. 1. Vitjem vitez Laschan pl. Moorland, za oskrbovanje občinskih opravil začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik, predsednik. 2. Jakob Dimnik, nadučitelj, občinski svetovalec, zastopnik mestne občine; podpredsednik. 3. Anton Likozar, nadučitelj, občinski svetovalec; zastopnik mestne občine. 4. Dr. Anton Švigelj, odvetnik; zastopnik mestne občine. 5. Dr. Fran Detela, c. kr. vladni svetnik, giinn. ravnatelj v p.; zastopnik naučne uprave. 6. Dr. Robert Praxmarer, c. kr. okrajni glavar; zastopnik naučne uprave. 7. Engelbert Franchetti, občinski svelovalec, briv. mojster; zastopnik trgovske in obrtne zbornice. 8. Josip Vidmar, dežnikar; zastopnik trgovske in obrtne zbornice, blagajnik. 9. Ivan Kregar, pasarski mojster, posestnik; zastopnik deželnega odbora. 10. Jernej Ložar, krojaški mojster; zastopnik deželnega odbora. 11. Anton Rojina, mizarski mojster; zastopnik deželnega odbora. 12. Voditelji vseh štirih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani z glasovalno pravico glede lastne šole. II. C. kr. šolski nadzornik. Ivan Šubic, vitez Fran Josipovega reda, c. kr. ravnatelj umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani, nadzornik za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, konservator c. kr. osrednje komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. III. Poročevalec. Evgen Lah, magistratni svetnik. IV. Učiteljski zbor. 1. Jakob Dimnik, nadučitelj na I. mestni d. lj. šoli; vodja strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti. - 2. Inžener Jaroslav Förster, c. kr. profesor na umetnoobrtni strokovni šoli, je poučeval strojeznanstvo, mehansko tehnologijo kovin in motoroznanstvo v III. a in III. b razredu, po 2 uri na teden. 3. Jakob Furlan, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik I. a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 7 ur na teden. 4. Fran Gale, učitelj na I. m. d. lj. šoli; razrednik III. b razreda, je poučeval fiziko v I. c, spisje v II. c razredu in državljanski pouk v III. b razredu, po 7 ur na teden. 5. Oče Ernest Jenko iz reda sv. Frančiška, je poučeval vero-nauk v I. c, II. a in II. c razredu, po 3 ure na teden. 6. Luka Jelenc, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razredni t II. a razreda, je poučeval fiziko in spisje v II. a in fiziko v I. b razredu, po 5 ur na teden. 7. Janko Likar, učitelj na II. mestni šoli, l'azrednik I. c razreda, je poučeval risanje v I. c in II. a razredu, po 7 ur na teden. 8. Ivan Petrič, kaplan pri Sv. Petru, je poučeval veronauk v I. a, I. b in II. b razredu, po 3 ure na teden. 9. Jakob Pretnar, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik III. a razreda, je poučeval spisje v I. b, II. b in III. a razredu in državljanski pouk v III. a razredu, po 7 ur na teden. 10. Vendelin Sadar, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik II. b razreda, je poučeval risanje v II. b in III. a razredu, po 8 ur na teden. 11. Anton Smerdelj, učitelj na II. m. d. lj. šoli, razrednik 1.6 razreda, je poučeval risanje v tem razredu, po 3 ure na teden. 1*2. Ivan Tavčar, učitelj na I. m. d. lj. šoli, je poučeval spisje v I. c razredu, po 2 uri na teden. 13. Karel Wider, učitelj na I. in. d. lj. šoli, razrednik II. c razreda, je poučeval risanje v II. c in III. b razredu, po 8 ur na teden. V. Razdelba pouka. Št. Predmet Število ui na teden Pripravlj. razred I. razr. 11. razr. Ul. razr. 1 Veronauk ...... 1 1 1 — 2 Učni jezik 3 — — — 3 Računstvo 2 — — — 4 Spisje (poslovni sestavki, računstvo, kalkulacija, knjigovodstvo) — 2 2 1 5 Državljanski pouk . . . — — — 1 6 Strokovno risanje .... 2 3 4 4 7 Fizika, strojeznanstvo, mehanska tehnologija kovin in nauk o motorjih . . — 2 1' 2 Skupaj . . 8 8 8 8 VI. Najvažnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. a) Razpisi c. kr. ministrstva za javna dela: 1. Z dne 24. oktobra 1909, št. 725 - XXI b. določa novo uredbo honorarov šolskim voditeljem in učiteljem obrtnih nadaljevalnih šol. 2. Z dne 28. januarja 1910, št. 1670 - XXI c -1909, določa, da smejo tudi dekleta in žene pohajati obrtne učne zavode. 3. Z dne 8. julija 1910, št. 300/1 - XXI b. daje pojasnila glede naročil učil iz inozemstva za obrtne učne zavode in obrtne muzeje. b) Razpisi c. kr. deželne vlade: 1. Z dne 4. decembra 1907, št. 35430, določa, da spada kompetenca glede oddajanja učnih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah popolnoma v delokrog šolskih voditeljev. 2. Z dne 30. januarja 1911, št. 2882, naznanja nove ministrske določbe glede klasifikacije. 3. Z dne 11. marca 1911, št. 7744, določa, da morajo ab-solventje enoletnih trgovskih učnih tečajev, spodnje srednje šole ali pa tečaja, združenega z meščansko šolo, tudi pohajati obrtne ali trgovske nadaljevalne šole, vendar se pa sinejo na trgovskih nadaljevalnih šolah s tremi razredi in na obrtnih nadaljevalnih šolah taki učenci sprejeti v drugi razred teh šol. c) Razpis mestnega magistrata z dne 25. aprila 1911, št. 1337, ki daje v smislu razpisa ministrstva za javna dela z dne 19. februarja 1910, št. 142 - XX t>. navodila za razstave vajeniških del. Vil. Knjižnica. 1. Šolarska knjižnica šteje 230 knjig. 2. Učiteljska ročna knjižnica šteje 170 knjig. VIII. Urnik. Dan p o mka Razred 8 do 9 9 do 10 10 do 11 11 do 12 Četrtek I. a Spisje Spisje Verouk Fizika I. b Verouk Risanje Risanje Risanje . I c Verouk Risanje Risanje Risanje II. a Fizika Spisje Verouk Spisje II. b Fizika Verouk Risanje Risanje II. c Fizika Verouk Risanje Risanje III. a Risanje Risanje Spisje Drž. pouk III. b Risanje Risanje Spisje Drž. pouk Nedelja I a Fizika Risanje Risanje Risanje I. b Fizika Fizika Spisje Spisje I. c Spisje Spisje Fizika Fizika II. a Risanje Risanje Risanje Risanje II. b Spisje Spisje Risanje Risanje II. c Spisje Spisje Risanje Risanje III. a Risanje Risanje Strojeznanstvo Strojeznanstvo III. b Risanje Risanje Strojeznanstvo Strojeznanstvo IX. Statistični letni izkaz. ■a o t- M n 02 Število učnih ur na teden Šte ■C ‘c CÖ CA 'S. > .e 0) n učer vilo CC SD o> s: ŽC s ■s-S O 73 >ta o i-s S£ -X icev Izmed učence .a ? o» o Q. > > 2‘5 o o S n ai vseh vpisanih v razreda ali oddelka '5^1 s: *zj .b j, ä 3 s J C O _ 1 CM O u ’S) u -2M © *3 gü g>i 5S O O »- M » ■oE«! j) w 3 ^ ^ Izmet sl po njih jez > Z 5V koiu a je bi po nji > o ri o c3 US i sol- 0 1 veri "05 C X 8 3 W“ 03 rO S o 04 0 I. a 8 8 30 26 92-5 21 — 26 — 26 — 0 00 c 03 A g ‘S a 2 >00 13 *3 C3 .c d> > učei vilo IftS ’S 2 >2 o — CJ O icev Izmed sanih razreda de o >o° Cl W C > •S**: 0.0 N seh vpi-učencev ali od-Ika s S o W-C-°«E E — o •- .i: t ■°>5 g-s ,®a - 3 Izmc po nj > v o C u > o U) d učet kegu 1 ih maU jeziku > 4» u E Ž cev ko eta je rinem £: 'So 3 •o ici Solzilo po njih veri > o M eS X I 1. oktobra 1909 30 junija 1910 8 50 44 91 28 48 2 50 II. 8 44 39 93 33 42 2 — 44 III. 8 36 31 87 31 34 2 — 36 Skupaj 24 130 114 92 92 124 6 — 130 Lansko leto .... J 24 126 107 91 114 121 4 2 126 X. Najvažnejši razpisi šolskih oblastev. 1. Razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. novembra 1910, št. ‘28.378, naznanja, da je z odlokom ministrstva za uk in bogočastje z dne 11. novembra 1910, št. 314*2, c. kr. dvorni svetnik Evgen G e 1 c i c h imenovan nadzornikom vseh trgovskih učnih zavodov z laškim, srbsko-hrvatskim in slovenskim učnim jezikom. 2. Razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 3. decembra 1910, št. 28.909, naznanja, da je z odlokom ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. novembra 1910, št. 6429, odobren statut (pravilnik) in učni načrt trgovske greinialne nadaljevalne šole. 3. Razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. marca 1911, št. 7744, določa, da morajo glasom odloka c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 25, februarja t. L, št. 16.246, absol-ventje enoletnih trgovskih učnih tečajev, spodnje srednje šole ali pa tečaja združenega z meščansko šolo tudi pohajati obrtne ali trgovske nadaljevalne šole, vendar se pa smejo na trgovskih nadaljevalnih šolah s tremi razredi taki učenci sprejeti v drugi razred. XI. Zgodovina šole. Idejo za ustanovitev gremialne trgovske šole so sprožili ljubljanski trgovci: Fran G r e g e 1, Janez Kant z in Ferdinand Josip Schmidt. V ta namen so sklicali za dan 16. septembra 1833. 1. v mestno hišo shod trgovcev, na katerem so predlagali ustanovitev gremialne trgovske šole. Shod je ta predlog z navdušenjem sprejel, tembolj, ker je ustanovitvi te šole obljubil svojo podporo tedanji ljubljanski župan Janez Nep. H r a-deczky. Šolo je organizoval, sestavil učni načrt in bil njen voditelj Jakob Fran Mahr, ki ga je gremij trgovcev v ta namen iz Gradca poklical v Ljubljano Z razpisom z dne 14. junija 1834. 1., št. 11.323, je c. kr. deželno predsedstvo dovolilo ustanovitev trgovske gremijalne šole. Tedanji deželni predsednik je bil Josip Kamilo pl. Schinidburg. Šola se je otvorila dne 4. oktobra 1834. 1., v dan godu Nj. Veličanstva cesarja Franca I., slovesna otvoritev pa je bila dne 19. oktobra istega leta. Šola se je lepo razvijala in kazala lepe uspehe. Drugi vodja te šole je bil cesarski svetnik Ferdinand Mahr in po tega smrti pa sedanji ravnatelj zasebne trgovske šole g. Artur M a h r. Učni jezik je bil nemški. Pokazale so pa potrebe, da je današnjemu trgovcu slovenska izobrazba nujno potrebna. To je izprevidel tudi gremij trgovcev ter sklenil 1. 1903., da se je k o r e s p o n d e n c a poučevala tudi v slovenskem jeziku. Ta pouk je poveril gremij magistratnemu računskemu revidentu Ivanu Volču. Leta 1907.se je pa uvedla na trgovski gremi-alni šoli tudi slovenščina kot predmet, ki jo je poučeval nadučitelj Jakob D i m n i k. Leta 1909. je pa sklenil gremij trgovcev, da se uvede na šoli za vse predmete slovenski učni jezik. Ta izprememba v učnem jeziku je bila pa povod, da se je šola ločila od Mahrove privatne trgovske šole ter se preselila na 1. mestno deško ljudsko šolo v Komenskega ulici. Vodstvo šole je poveril gremij trgovcev nadučitelju Jakobu Dimnik u. Z uvedbo slovenskega učnega jezika je dobila šola tudi nov učni načrt, ki ga je sestavil na podstavi normalnega učnega načrta za trgovske nadaljevalne šole šolski voditelj, po-svetovaje se z učiteljskim zborom. Hkrati z učnim načrtom je sestavilo šolsko vodstvo tudi nov štatut. XII. Kronika. 1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1910—11 se je pričelo dne 15. septembra z vpisovanjem in dne 2. oktobra pa z rednim poukom. 2. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva in godu. Z ozirom na razpis c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. septembra 1910, št. 2666 se je dne 2. oktobra praznovala osemdesetletnica rojstva in godu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Učencem se je s primernimi besedami razložil ta spomina vredni dogodek. 3. Nadzorovanje šole. C. kr. nadzornik trgovskih učnih zavodov, gosp. dvorni svetnik E. Gelcich, je nadzoroval šolo dne 8. in 11. junija; šolski vodja je pa večkrat prisostoval pouku v posameznih razredih. 4. Konference. Učiteljstvo je imelo štiri konference. Obravnavalo se je pri teh konferencah o došlih razpisih, o uredbi pouka, o šolskem obisku, o disciplini, nravnosti, pridnosti in napredku učencev: o šolskem zdravstvu, o učnih pripomočkih in drugih šolskih stvareh. 5. Strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev. Vsled razpisa c. kr. trgovske akademije v Gradcu, z dne 10. junija 1911, št. 1113/1. oziroma vsled razpisa c. kr. štajerskega namestništva z dne 8. junija 1911, št. 4351/32 se vrši na graški trgovski akademiji od dne 17. julija do 14. avgusta osmi počitniški tečaj za izobrazbo strokovnih učiteljev za trgovske nadaljevalne šole. (Razpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 14. junija 1911, št. 16.503.) 6. Gremij trgovcev ima 207 članov, med njimi 154 nepro-tokoliranih tvrdk. Za gremijalno šolo se je gremij obrnil do deželnega odbora za podporo, toda deželni odbor se je izjavil, da za to šolo ne da ničesar! Gremij je imel v preteklem letu 7962 K 10 h dohodkov in 7953 K 30 h izdatkov, med temi 3853 K 58 h za gremialno šolo. Čisto premoženje gremija znaša 47.125 K 40 h, premoženjsko stanje pa izkazuje 49.096 K 56 h aktiv. Proračun za prihodnje leto izkazuje potrebščine 6862 K, ki jim stoji nasproti pokritje 3470 K; kaže se primanjkljaja 3392 K. Ker je upati, da subvencijonira n a -učno ministrstvo gremialno šolo v prihodnjem letu s 1000 K, bo mogoče, da se gremialna doklada zniža od 6 na 5%. 7. Sklep šolskega leta. Šolsko leto se je zaključilo dne 25. junija z razstavo šolskih izdelkov iz nemščine, računstva, lepopisja, korespondence in trgovskega knjigovodstva, ki so pokazali, da so učenci in učitelji vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Obisk razstave je bil prav obilen. Ob enajstih se je razstava zaključila, učencem so se pa razdelili njih izdelki, izpričevala in odhodna izpričevala. XIII. Imenik učencev. I. letnik. Ahačič Lovro, Tržič. Beber Emil, Ljubljana. Bogataj Leopold, Dunaj. Bore Jakob, Homec. Brezovar Viljem, Ljubljana. Brgant Benjamin, Podsmrečje. Buzzolini Huinbert, Ljubljana. Dežman Franc, Ljubljana. Frangesch Viljem, Maribor. Gerkman Franc, Zagreb. Golob Adolf, Ljubljana. Grašek Slavko, Kamnik. Hadrava Jos. Ljubljana. Hrovat Milan, Smlednik. Hutter Ivan, Št. Vid p. Zatični. Ilaš Justin, Sava. Japelj Anton, Ljubljana. Japelj Franc, Iška vas. Korošec Ciril, Cizla (Istra). Kosmač Rudolf, Voitsberg. Kotar Ivan, Ljubljana. Krumpačnik Anton, Rečica. Kus Alojzij, Stahan. Kutzler Franc, Šiška. Lilpop Makso, Belapeč. Marinko Anton, Ljubljana. Debelo tiskani so odličnjaki. Mihelčič Alfonz, Študa p. Dom. Miklavčič Anton, Ljubljana. Muc Karol, Metlika. Pavletič Leopold, Cervignano. Pestotnik Ivan, Ljubljana. Petrnel Viktor, Št. Vid nad Ljubljano. Plestenjak Ivan, Ljubljana. Prezelj Franc, Sakebity Min. Podkrajšek Herman, Maribor. Pollick Emil, Ljubljana. Poznik Josip, Turjak. Prokšelj Ignacij, Pribanjci. Rajmer Rudolf, Metlika. Ravnikar Franc, Vače. Skubic Vladimir, Postojna. Slana Volbenk, Ljutomer. Smukavec Josip, Boh. Bistrica. Strgulec Miroslav, Begunje. Škrbinec Danilo, Trst. Špunt Ivan, Šmartno pri Litiji. Švigelj Franc, Ljubljana. Tratnik Miroslav, Ljubljana. Vesely Franc, Nograd. Zagradnik Avgust Šiška. Avbelj Alojzij, Ljubljana. Babšek Ivan, Šmarje, Dolenjsko. Bajda Rudolf, Ljubljana. Belič Andrej, Spodnja Šiška, Bergant Franc, Rudolfovo. Blaznik Stanislav, Ljubljana. Bogataj Makso, Ljubljana. Bürger Josip, TVavnik, Bosna. Cvar Franc, Preserje. Deržaj Rudolf, Ljubljana. Glinšek Josip, Želimlje. Goreč Franc, Velika loka. Graber Ferdo, Ravna gora, Hrv. Gradiš Miroslav, Ljubljana. Gradišar Franc, Želimlje. Havliček Karol, Pazin. Hlebš Anton, Hrušica pri Ljub. Hočevar Alojzij, Ljubljana. Janežič Ivan, Pečina pri Rudolfovem. Jelnikar Viktor, Ljubljana. Kandušar Franc, Mengeš. Kopač Josip, Verje p. Medvodah. Kordelič Rudolf, Ljubljana. III. letnik. Ambrožič Valentin, Škofjaloka. Belec Miha, Radomlje. Bolha Ivan, Ljubljana. Brajar Ciril, Ljubljana. Brož Janko, Klanjec. Čuk Franc, Vipava. Golmajer Ciril, Ljubljana. Hočevar Milan, Celje. Hostnik Anton, Škofjaloka. Ilavnik Ivan, Gabrije. Jerina Ivan, Ljubljana. Kobal Albert, Ljubljana. Kovač Milan Ljubljana. Kuster Josip, Olševek. Les Franc, Trbovlje. Lončar Ivan, Ljubljana. Medved Karol, Sv. Šefan na Štajerskem. Kotnik Franc, Prevoje. Kralj Ivan, Rafolče. Kveder Stanislav, Prevoje. Löschnigg Viljem, Rogatska Slatina. Pavlin Franc, Ljubljana. Pardubsky Josip, Ljubljana. Rant Anton, Vevče pri Ljubljani. Reich Adolf, Ljubljana. Rosulnik Lovro, Vodice. Sajovic Franc, Motnik. Schiffrer Franc, Kranj. Štefan Pavel, Ljubljana. Šinkovec Martin, Dob pri Hrastniku. Tönig Josip, Domžale. Učak Ivan, Spod. Šiška. Urbič Anton, Rakek. Virant Ivan, Žalec, Štajersko. Vrhunc Franc, Mavčiče. Wernig Albin, Ljubljana. Završnik Franc, Rateče pri Zidanem .nostu. Zehrer Avgust, Ljubljana. Mittermayer Karol, Ljubljana. Mrhar Ludovik, Srednja vas. Orehek Josip, Maribor. Pavli Anton, Domžale. Perles Franc, Ljubljana. Petriček Karol, Ljubljana. Pungartnik Melhijor, Motnik. Remic Leopold, Ljubljana. Rihter Ivan, Mekinje. Romš Anton, Grosuplje. Rozman Ivan, Ljubljana. Ručigaj Peter, Bočna. Skubic Alojzij, Trbovlje. Sterlč Josip, Kamnik. Štrban Gašper, Sv. Gothard. Štrajhar Alojzij, Šmartno. Tiran Anton, Ljubljana. Zehrer Franc, L.ubljana. XIV. Naznanilo o začetku šolskega leta 1911-12. 1. Novo šolsko leto se bo začelo s poukom v nedeljo dne 1. oktobra, učenci se bodo pa spreiemali od 15. do 30. septembra. 2. Uradne ure za stranke bodo med počitnicami vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne. V Ljubljani, dne 25. junija 1911. Šolsko vodstvo. ■•■M1; ■ ’&>* %-\r . % <%*? £? '■■ •■■=• S;: ,;;..,:-: ■? xr.' >Jfc>