Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 11 UDK 630 / ISSN 0024-1067 november 2005 uvodnik Ustvarjalnost na stopnicah V bli`ini na{ega uredni{tva je vrtec, kjer se mali sosedje ({e) ne skrivajo za zavesami, nikoli ni~ ne spregledajo in vse po~nejo precej glasno. V tem stilu se veselijo tudi prvega snega. Ko so kasneje te mehko in pisano zavite kepe kobacale s svojimi vzgojiteljicami na vsakodnevni sprehod na Ljubljanski grad, se je eden med njimi {e posebej navdu{eval nad » …belimi sna`ilkami, ki ple{ejo po zraku …«. Posmehovanje, pou~evanje in muzanje, ki si ga je mali nesre~nik prislu`il s svojim ling-visti~nim kiksom, se je razlegalo {e dolgo po tem, ko so drobi`ki `e zdavnaj izginili za vogalom na{e hi{e. In kaj, ~e to ni bila pomota – ali ne sne`inke na nek na~in res osna`ijo in pobelijo neba? Med {tevilnimi in vedno bolj obiskanimi obsejemskimi dogodki na leto{njem Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu je bil tudi zelo posre~en klepet o ustvarjalnosti in poti od ideje do izdelka v pohi{tveni industriji, ki ga je pripravil In{titut za dizajn, vodila pa znana novinarka Vida Petrov~i~. Med zanimivimi gosti je {e posebej izstopal upokojeni profesor Vid Pe~jak, ki ga bolj kot psihologa, ki se intenzivno ukvarja s procesi ustvarjalnega mi{ljenjem, ve~ina pozna kot o~eta Drej~ka in treh Marsov~kov. Avtor znamenite otro{ke znanstvenofantasti~ne zgodbe, ki je burila duhove generacijam otrok, je namre~ zgro`en nad svetohlinskim vedenjem sodobne slovenske dru`be: medtem ko postavlja na piedistal Finsko, ustvarja sama izredno neprijazno okolje za spodbujanje in opogumljanje lastnih ustvarjalnih iniciativ. ^e kot pubertetni{ki zaljubljenci naivno zremo v obli~je danes te in jutri druge dr`ave, ne moremo najti in iz`iveti svoje originalnosti. »Ne kopirati, ampak kapirati!« Zato je za na{e razmere {e toliko bolj dobrodo{la novost In{titut za dizajn, »skre-iran« z namenom, da pripomore k pove~anju konkuren~nosti slovenskega gospodarstva in obrti z ustvarjanjem dodane vrednosti v oblikovanju in tehnolo{ki izvedbi izdelkov. Metafori~no bi lahko rekli, da se dogajanje iz dveh sosednjih blokov (o slovenski folklori sosedskih odnosov na tem mestu ne bi zgubljali besed) seli na stopni{~e, kjer se bodo sre~evali oblikovalci in gospodarstveniki ter skupaj iskali tr`ne ni{e, v katerih vidi svojo prihodnost ne le lesarstvo, temve~ celotno slovensko gospodarstvo. Ne glede na kasnej{i razvoj resni~no dobre zamisli in namena tega in{tituta se bo neko~ ravno na ra~un takih in podobnih pobud lahko bistveno la`je in bolje zna{el na trgu dela tudi mali nadebudne` z za~etka na{e zgodbe. ^e ga le ne bo okolica in marljivi vzgojitelji prehitro preglasili s tako ~islanim kultom konformizma! Potem bo raje najprej nekaj ~asa modro, kasneje pa samo {e mol~al. @al. Sanja PIRC kratke novice kazalo stran stran 316 322 Biotehnologija v lesarstvu Biotechnology in wood industry Smernice razvoja lesene monta`ne gradnje avtorja Miha HUMAR, Franc POHLEVEN Directions of development of wood prefabricated buildings stran avtorica Jasna HROVATIN, Manja KITEK KUZMAN, Jo`e KU[AR Vrednotenje blagovnih znamk Brand valuation avtor Simon ČADEŽ Ustvarjalnost na stopnicah 313 Sanja Pirc Lamelni rezkalnik 331 Ale{ Likar Nova mo~ na GZS-Zdru`enju lesarstva 339 Intervju z Bojanom Pogorevcem Sanja Pirc Financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) v Sloveniji 346 Bo`ena Kramar 16. ljubljanski zbor pohi{tva 350 Sanja Pirc iz vsebine Dogodki, ki zaznamujejo nem{ki pohi{tveni trg 338 Novolesov TURN - 1.600 m2 novih razstavno-prodajnih pov{in 352 Prenova dru`be JAVOR PIVKA d.d. po na~rtih 353 Zalivske dr`ave - velik trg za pohi{tvo 354 Prof. em. dr. dr. h.c. Du{an Mlin{ek 80-letnik 355 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: Lepila in lepljenje lesa - 6. del 356 kratke novice Slovenski nagrajenci na 43. beograjskem pohi{tvenem sejmu in moskovskem MEBLU 2005 Tik po zaklju~ku ljubljanskega pohi{t-venega sejma sta se isto~asno zvrstila {e dva podobna dogodka, in sicer tradicionalno `e 43. sejemsko predstavljanje pohi{tva, opreme in notranjih dekorjev v Beogradu ter sejem pohi{tva MEBEL 2005 v Moskvi. Za slovenske proizvajalce je beograjski pohi{tveni sejem zanimiv `e od nekdaj, na njihove izdelke pa se dobro odzivajo tudi tamkaj{nji potro{niki. O priljubljenosti slovenskih izdelkov nenazadnje pri~ajo tudi {tevilne sejemske nagrade oz. posebna priznanja za kakovost izdelkov, ki so jih prejeli: podjetje LAMA za Glissando, za svoj sistem odpiranja vrat, STUDIO P za Matrix clik clak, LIP POLJ^ANE za otro{ko sobo Lana in SVEA za svojo kuhinjo Lana. Isto~asno pa je potekal tudi 17. mednarodni sejem pohi{tva MEBEL 2005 v Moskvi, za katerega so podjetja SVEA iz Zagorja ob Savi, TOM iz Mokronoga in JAVOR iz Pivke pripravila pestro in zanimivo predstavitev v elitnem delu sejemskega razstavi{~a. Med razstavljavci pohi{tva iz vsega sveta so prejela posebno priznanje za uspe{en nastop. ijaLes 57(2005) 11 kratke novice Helios odprl nov proizvodno-skladi{~ni center v Koli~evem Konec novembra so v Heliosu proslavili otvoritev dve milijardi tolarjev vredno investicijo dru`be v nove proizvodne in skladi{~ne zmogljivosti v Koli~evem pri Dom`alah, ki se je je udele`il tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je ob tej prilo`nosti podjetje pohvalil kot eno najuspe{nej{ih slovenskih dru`b, ki s svojo razvojno naravnanostjo uspe{no nastopa v Sloveniji in tudi na tujih trgih. Helios, ki sodi med 50 najve~jih proizvajalcev premazov na svetu, naj bi po besedah predsednika uprave Uro{a Slavinca letos ustvaril za 230 milijonov evrov prihodkov, kar je za skoraj 40 odstotkov ve~ kot lani, ~isti dobi~ek pa naj bi dosegel 13 milijonov evrov, pribli`no enako kot lani. Lipa prodaja dvorec Zemono V dnevnem ~asopisju smo zasledili, da se je podjetje Lipa iz Ajdov{~ine `e pred ~asom odlo~ilo za prodajo svojega znamenitega dvorca Zemono. Po besedah Antona Smrdelja, predsednika uprave, so za njegov nakup konec novembra prispele {tiri ponudbe, med drugim tudi za Zemono zelo zagrete Ob~ine Vipava, ki ima predkupno pravico. Pred za~etkom pogovorov z le-to pa mora po Smrdeljevih besedah prodajo potrditi tudi predsednik nadzornega sveta Lipe. Za ob~ino je sprejemljiva tudi cena, ki se po Smrdeljevih besedah giblje okoli milijarde tolarjev. Ob~ina bo po `upanovih zagotovilih kupnino pla~ala v 30 dneh, in sicer jo bo zbrala v okviru konzorcija, ki bo pozneje skrbel za vsebino in vzdr`evanje dvorca. Na Zemonu nameravajo potencialni novi lastniki {e naprej ohranjati dosedanje nekomercialne dejavnosti, predvsem kulturne, spodnji del dvorca pa bo tudi v prihodnje namenjen gostinstvu. Kot pravi Anton Smrdelj, predsednik uprave podjetja Lipa, se bodo z novim lastnikom vsekakor pogajali, da bi imeli {e nekaj ~asa v najemu tamkaj{nji salon pohi{tva. ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj UDK: 630*844.1 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Biotehnologija v lesarstvu Biotechnology in wood industry avtorja Miha HUMAR* in Franc POHLEVEN, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, *e-po{ta: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Biotehnologija je ena izmed panog, ki se je razvila konec prej{njega stoletja in predstavlja {tevilne mo‘nosti aplikacije v tem stoletju. Uveljavila se je ‘e v ‘ivil-ski in farmacevtski industriji. Tudi lesarjem biotehnologija nudi {tevilne izzive za nove tehnologije, ki jih {e ne znamo najbolje izkoristiti. V prispevku so predstavljene nekatere mo‘nosti obdelave in predelave lesa: izbolj{anje penetracije za{~itnih pripravkov, biotehnolo{ka za-{~ita lesa, lepljenje, bioremediacija, miko-les, modrenje lesa … Opisane so prednosti posameznih biotehnolo{kih postopkov in izzivi, ki nas ~akajo pri prenosu eksperimentov v industrijsko merilo. Biotechnology is one of the branches that developed at the end of past century and offer several opportunities in present century as well. It is established technology in food and pharmaceutical industry. However, biotechnology offers numerous opportunities to wood industry as well. In the present paper, the most important solutions for wood processing and treatment are introduced, namely: improvement of preservative penetration, biocontrol, gluing, bioremediation, myco-wood, denim-wood … The most important advantages and issues that need to be overcome before scale up into industrial scale. Klju~ne besede: biotehnologija, lesne glive, glive razkrojevalke, les Key words: biotechnology, wood decay fungi, wood Uvod Biotehnologija je v zadnjih letih dosegla velik razvoj, ki ga preka{a edino razvoj informacijskih tehnologij. S svojimi {tevilnimi mo‘nostmi in visoko profit-no stopnjo je biotehnologija {e vedno ena najbolj perspektivnih panog. V tem obdobju se je razvilo tudi nekaj uspe{-nih biotehnolo{kih podjetij v Sloveniji (Raspor, 1996). Verjamemo, da biotehnologija ponuja {tevilne prilo‘nosti tudi lesarjem, ki smo jih zaenkrat {e premalo izkoristiti. V tem stoletju bo veliko te‘av povezanih z odpadki, ki smo jih nakopi~ili v preteklem stoletju. Glive pa ponujajo odli~no mo‘nost, kako na eleganten in okolju prijazen na~in re{iti tudi to te‘avo. V prispevku so opisane nekatere mo‘-nosti, ki jih omogo~ajo lesne glive za obdelavo in predelavo lesa. V te namene lahko uporabimo tako glive razkro-jevalke kot tudi glive modrivke ter plesni. Za vse je zna~ilno, da izlo~ajo nespecifi~ne ekstracelularne encime, ki so v primerjavi z drugimi encimi zelo stabilni (Mai et al., 2004). Ti encimi imajo {iroko mo‘nost uporabe tako v papirni in tekstilni industriji kot tudi v lesarstvu. Biotehnolo{ki postopki v za{~iti lesa Izbolj{anje penetracije za{~itnih pripravkov v les Les ve~ine evropskih drevesnih vrst je neodporen proti lesnim {kodljivcem. Zato ga moramo za{~ititi in tako po-ve~ati njegovo odpornost. Najve~ji de-le‘ lesa danes impregniramo z vodo-topnimi pripravki ali s kreozotnim oljem. Naju~inkovitej{o za{~ito dose-‘emo, ~e sredstvo po celotnem prerezu enakomerno prepoji les. @al pri ve~ini na{ih drevesnih vrst zaradi neugodne anatomske zgradbe to ni vedno mogo-~e. Najpomembnej{a anatomska dejavnika, ki zmanj{ata impregnabilnost lesa sta otiljenje in aspiracija pikenj. Pri iglavcih pa se med su{enjem pikenj-ske membrane {e dodatno zapolnijo z ekstraktivnimi snovmi, lipidi, voski, smolami … Vse to ote‘uje penetracijo za{~itnih pripravkov v les (Richardson, 1993). V preteklosti so to te‘avo sku{ali re{iti s predpripravo lesa: parjenjem, vrezo-vanjem lesa, uporabo laserjev … (Richardson, 1993). Te metode so sicer iz-bolj{ale penetracijo biocidov v les, vendar niso zagotovilo za popolno prepo-jitev lesa. Pikenjske membrane in torusi so ve~i-noma sestavljeni iz pektinov, hemice-luloz in celuloze (Fengel in Wegener, 1989). Z uporabo komercialnih encimov (pektinaz in celulolaz) so ‘e pred 30 leti sku{ali izbolj{ati impreg-nabilnost lesa (Adolf, 1975). Perme-abilnost smrekovine so izbolj{ali z ijaLes 57(2005) 11 uporabo encimskih koktajlov, ki so iz-bolj{ali prodiranje za{~itnih pripravkov prek pikenjskih membran ter smolnih kanalov. @al je ta postopek relativno po~asen in drag. Minimalen ~as delovanja encimov je {tiri tedne. Poleg tega je postopek zahteval kontrolirano temperaturo in vla‘nost lesa v sterilnem okolju, kar je za prakso nesprejemljivo. Idealno bi bilo, ~e bi lahko encime prime{ali za{~itnim pripravkom in na ta na~in skraj{ali postopek. @al ta re{itev v praksi {e ni bila izvedena (Militz in Homan, 1993). Prav tako pa {tevilni mikroorganizmi lahko izbolj{ajo impregnabilnost lesa (Suolahti in Wallen, 1958). Permeabil-nost hlodovine iglavcev, ki je bila nekaj mesecev izpostavljena bakterijam, je bistveno bolj{a. Bakterije so razgradile pektin pikenjskih membran. Kakorkoli, zaradi dolgotrajne izpostavitve in zahtevne inokulacije obdelava z bakterijami ni nikoli za‘ivela v praksi. Poleg bakterij so tudi {tevilne plesni in glive modrivke sposobne prerasti beljavo, ne da bi pri tem vplivale na mehanske lastnosti lesa. Najbolj u~in-kovite so se izkazale glive iz rodu Tri-choderma, {e posebej T. viride in T. aureoviride. Z izlo~anjem velike koli-~ine celulolaz, pektinaz in amilaz lahko razgradijo depozite na pikenjkskih membranah oziroma pikenjske membrane. Po {tirih tednih izpostavitve hlodovine zelenim plesnim (Tricho-derma) se je impregnabilnost beljave smrekovine izbolj{ala za 100 do 150 %. @al pa te glive niso pove~ale impre-gnabilnosti jedrovine niti po {tirih mesecih izpostavitve (Rosner et al., 1998). Messner in sodelavci (2002) so pene-tracijo za{~itnih pripravkov v les sku{al izbolj{ati z izpostavitvijo glivam bele trohnobe, ki selektivno razkrajajo predvsem lignin (Dichomitus squlens in Phanerochaete chrysosporum). @e po dveh tednih izpostavitve se je im- ijaLes 57(2005) 11 pregnabilnost smrekovine bistveno izbolj{ala, mehanske lastnosti lesa pa se niso opazno poslab{ale. [tevilne impregnacijske postaje v Avstriji in Nem~iji so ‘e sku{ale uvesti opisano metodo v ve~je merilo. Naj-ve~jo oviro predstavlja strokovna zahtevnost postopka in dodatne investicije, kar proizvodnja izdelkov z nizko dodano vrednostjo te‘ko prenese. Biotehnolo{ki postopki za{~ite lesa Biotehnolo{ka za{~ita hlodovine Po poseku je hlodovina najbolj dovzetna za oku‘bo z glivami, {e posebej z modrivkami (slika 1). Z uporabo bio-cidov lahko uspe{no prepre~imo razvoj modrivk na sve‘i hlodovini, vendar je uporaba biocidov neza‘elena. Ideja biotehnolo{ke za{~ite lesa po poseku je, da preventivno oku‘imo les z antagonisti~nimi mikokulturami, ki ne obarvajo lesa. Ti organizmi z rastjo porabijo vsa lahko dostopna hranila, poleg tega pa izlo~ajo {e {tevilne meta-bolne produkte ter mikotoksine, ki zmanj{ajo verjetnost pojava trohnenja. Najpogosteje se uporabljajo albino sevi gliv modrivk (Ophiostoma sp.), kva-sovke (Galactomyces geotrchum) ali bakterije (Graf, 2001). V ZDA, Kanadi in Ju‘noafri{ki republiki se v praksi ‘e uporablja tak{en albino mutant (Cartapip 97), ki je bil razvit za odstranjevanje smole iz lesa, namenjenega za izdelavo celuloze (Behrendt in Blan-chete, 2001). Najve~ja slabost tega postopka je, da je uporaba mutiranih se-vov v naravnem okolju v skladu z evropsko zakonodajo neza‘elena. Drugi primer je biotehnolo{ka za{~ita hlodovine pred glivami razkrojeval-kami. V tem primeru oku‘imo les z izolati, ki imajo mo~no antagonisti~no delovanje, pa ~eprav povzro~ajo obar- raziskave in razvoj Slika 1. Pomodrel borov hlod Figure 1. Blue stained pine log Slika 2. Nespolno plodi{~e glive iz rodu Trichoderma Figure 2. Nonsexual reproduction organ fungi belonging to order Trichoderma vanje. Najpogosteje se uporabljajo plesni iz rodu Trichoderma (slika 2). @al te glive obarvajo les, zato se ve~i-noma uporabljajo kot biotehnolo{ka za{~ita lesa, kjer obarvanje ni mote~e. Na ta na~in prepre~imo oku‘bo lesa z glivami, po drugi strani pa te glive izbolj{ajo penetracijo za{~itnih pripravkov v les (Brown, 2002). @al je delo z glivami iz rodu Trichoderma zelo zahtevno, saj spore lahko povzro~ajo veliko zdravstvenih te‘av: dermatitis, infekcijo plju~, te‘ave z dihanjem, alergije ... (Husman, 2004). V laboratorijskih pogojih so {tevilni an-tagonisti~ni organizmi prepre~ili obarvanje in razkroj lesa. @al pa se tak{na za{~ita med terenskimi testi ni izkazala najbolje. Kljub temu znanstveno in strokovno zanimanje za biotehnolo{ko za{~ito ni usahnilo, saj je {e vedno mo~ zaznati velik interes industrije, za njihovo aplikacijo (Mai et al., 2004). raziskave in razvoj Slika 3. Plodi{~e sive hi{ne gobe Figure 3. Fruit body of Serpula lacrymans Biotehnolo{ka za{~ita lesnih izdelkov Gradbeni les je pogosto najbolj izpostavljen oku‘bi s sivo hi{no gobo (Ser-pula lacrymans) (slika 3). Humphries s sodelavci (2001) je dokazal, da nekateri izolati Trichoderme lahko pre-pre~ijo oku‘bo lesa s to gobo. Tudi ko je podgobje Trichoderme odmrlo, so v lesu {e vedno ostali metaboliti, ki zavirajo oku‘bo z glivami razkrojevalkami. Kakorkoli, ti izolati delujejo preventivno, gobe pa ne uni~ijo, ~e je ta ‘e prerasla les. Glavni antagonisti~ni mehanizem Trichoderm so hlapne organske spojine (HOS), ki jih spro{~ajo med rastjo. Inhibitorno delujejo na ve-~ino gliv rjave trohnobe. HOS so ve~i-noma heptanal, oktanal, nonanal in dekanal (Bruce et al., 1991). @al z biotehnolo{kimi postopki ne moremo zagotoviti popolne za{~ite lesa. Vsekakor pa za{~ita z antagonisti~nimi organizmi podalj{a ‘ivljenjsko dobo lesenih izdelkov. Na trgu je pod komercialnim imenom BINAB FYT ‘e dostopna suspenzije spor in peletov hif naslednjih gliv: T. polysporum, T. harzianum in Scytalidium sp. Ta suspenzija za{~iti les pred glivami rjave trohnobe, po drugi strani pa ne prepre~i razvoja glive pisana ploskocevka (Trametes versicolor) (Bruce et al., 1991). Slika 4. Odpadni impreg-nirani ‘elezni{ki pragovi Figure 4. Waste impregnated railway ties V termitskih predelih ZDA in Francije {tevilni raziskovalci i{~ejo primerne antagonoisti~ne glive, ki bi uspe{no za-{~itile les pred napadom termitov. Najbolj obetajo~i sta entomopatogeni glivi Beauveria bassiana in Metarhizium anasopliae. V laboratorijskih pogojih je glivna oku‘ba povzro~ila smrt od 50 do 100 % kolonije. Z glivami lahko oku‘imo celotno kolonijo naenkrat, kar je zelo zahtevno, saj moramo najprej podzemno kolonijo sploh odkriti. Poleg tega se na istem obmo~ju lahko nahaja ve~ kolonij in nikoli ne moremo biti prepri~ani, ~e smo uni~ili ciljno kolonijo. Elegantnej{a je re{itev, da postavimo pasti in oku‘eni osebki termitov postopno oku‘ijo celoten termit-njak. Glavna ovira pa je dobro razvit obrambni mehanizem termitnjaka, ki v hipu izlo~i inficirane osebke. Zato sporam dodajamo atraktante, ali pa v pasti nastavimo tako nizko koncentracijo spor, da je termiti na vhodu v termitnjak ne zaznajo (Le Bayon et al., 2000). Bioremediacija odpadnega za{~itenega lesa Ve~ina klasi~nih za{~itnih sredstev za les je strupenih tudi po tem, ko je za-{~iten les umaknjen iz uporabe. Obi~aj-no se‘iganje ali prosto odlaganje tak{-nega lesa ni dovoljeno, se‘iganje v za to namenjenih inceneratorjih pa je relativno drago. Lesne glive in bakterije predstavljajo okolju prijazno re{itev mikore-mediacije oziroma bioremediacije. Za les, za{~iten s pripravki na osnovi bakra (CCA, CCB, CCF, Cu-amin, bakrov naftenat) uporabljamo glive rjave troh-nobe, za les, za{~iten z organskimi pripravki (slika 4) (kreozotno olje, Lindan ali PCP) pa glive bele trohnobe (Humar in Pohleven, 2003). Glive bele trohnobe s svojimi encimi (oksidazami) razgrajujejo najbolj {irok spekter ksenobiotikov. Da bi jih lahko uspe{no mineralizirale, potrebujejo primarni vir ogljika ter primanjkljaj katerega od hranilnih virov, ki spro‘i izra‘anje ligninoliti~nih encimov (v naravi to omogo~i ligninolizo). Bio-remediacija z glivami bele trohnobe ni ne hitra in ne izjemno u~inkovita, je pa temeljita in nespecifi~na, kar je izjemna prednost (Tavzes, 2003). Za uspe{no bioremediacijo so se najbolje obnesli organizmi z nespecifi~nim delovanjem, kot so glive in bakterije, ki so jih izolirali iz za{~itenega lesa v uporabi. Glive bele trohnobe lahko s svojimi encimskimi in neencimskimi mehanizmi razkrajajo {tevilne PAH spojine, saj je njihova struktura zelo podobna strukturi lignina. Ve~ina raziskav raz-strupljanja lesa, za{~itenega z organskimi pripravki, je bila izvedena na lesu, za{~itenem s kreozotnim oljem ali s pentaklorofenolom (PCP). Z izpostavitvijo za{~itenega lesa tolerantnim izolatom gliv dose‘emo, da ti razgradijo les in biocide v lesu v okolju nenevarne produkte. Med 89 testiranimi glivami bele tro-hnobe je najve~jo sposobnost razkrajanja PAH spojin imela gliva Bjerkandera adusta (Messner in Böhmer, 1998). Bakterije so nekoliko tolerantnej{e, vendar ne morejo razgraditi aromatov z ve~ kot {tirimi obro~i, medtem ko nekatere glive bele trohnobe tak{ne ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj spojine brez te‘av mineralizirajo. Mejna vrednost PAH v lesu je za glive bele trohnobe okoli 3900 µgPA H /glesa. Ta vrednost pa je pribli‘no desetina koncentracije PA H spojin v povpre~nem ‘elezni{kem pragu. Ve~ina postopkov remediacije odpadnih ‘elezni{kih pragov je zato dvostopenjskih. Za{~iten les najprej izpostavimo bakterijam, ki razgradijo PA H spojine z manj obro~i, v drugi stopnji pa glive razgradijo {e tiste z ve~ obro~i (Messner in Böhmer, 1998). Uporaba PCP je v ve~ini evropskih dr‘av ‘e prepovedana, vendar je trajnost lesa od 30 do 50 let. Zato bo v naslednjih letih odpaden, s PCP za{~i-ten les, povzro~il veliko te‘av. Ve~ina lesnih gliv ima mehanizme, s katerimi lahko razkrojijo PCP, ~e koncentracija tega biocida ni previsoka. Najbolj u~in-kovite so naslednje glive: Trichoderma viride, Coniophora puteana in Trame-tes hirsuta. V laboratoriju je v {tirih tednih T. hirsuta razgradila kar 84 % PCP. Ko pa so sku{ali prenesti proces v ve~je merilo, je bila ta gliva bistveno manj u~inkovita. V osmih tednih je razgradila le 30 % PCP. Glavni vzrok za manj{o u~inkovitost je bilo preveliko samogretje materiala, ki je onemogo-~alo rast glivi (Mai et al., 2004). Poleg PCP in kreozotnega olja so se za za{~ito lesa uporabljale tudi {tevilni drugi biocidi; DDT, lindan, piretroidi … Lesne glive so sposobne razgraditi tudi te. Najbolj vsestranski glivi, ki lahko razkrajata zelo {irok spekter biocidov, sta Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus (Lee et al., 1992). V na{em laboratoriju pa se je kot izredno u~inkovita izkazala tudi Hypoxy-lon fragiforme (Pezdirc, 2005). Bioremediacija odpadnega lesa, za{~i-tenega z anorganskimi biocidi, je bila v reviji Les ‘e predstavljena (Humar in Pohleven, 2003). Zato bo v tem prispevku opisana le na kratko. Najpomemb-nej{i anorganski pripravki so sestavljeni ijaLes 57(2005) 11 iz me{anice razli~nih soli. Najpogostej{i kombinaciji sta vodna raztopina bakrovih, kromovih in arzenovih (CCA) ali borovih spojin (CCB). Ker so anorganski biocidi nerazgradljivi, jih moramo iz lesa izprati. Izpiranje omogo~imo, ~e odpadni za{~iten les izpostavimo gliv-nim izolatom, ki so tolerantni na bakrove pripravke. Najve~ tolerantnih gliv pripada rodu Antrodia. Te glive izlo~ajo velike koli~ine oksalne kisline, ki s kromom oziroma arzenom tvori dobro topne oksalate in jih po izpostavitvi izperemo iz lesa. Po drugi strani pa nastanejo tudi v vodi netopni kompleksi bakrovega oksalata. ^e ‘elimo tudi te izprati iz lesa, moramo uporabiti vodno raztopino amoniaka. Po {tirih tednih izpostavitve odpadnega lesa glivam, lahko iz lesa izperemo okoli 97 % kromovih, 98 % arzenovih in 80 % bakrovih spojin. Mikoremediacije odpadnega, z anorganskimi pripravki za{~itenega lesa, do sedaj {e nismo uspeli prenesti v industrijsko merilo. Najve~ te‘av povzro~a kontaminacija s plesnimi (Aspergilus sp. in Trichoderma sp.) ter preveliko pregrevanje med procesom (Amartey et al., 2003). Poleg tehnolo{kih omejitev {ir{i razmah mikoremediacije trenutno zavirajo tudi ekonomski vzroki. Pred 15 leti, ko so se strokovnjaki prvi~ zavedli te‘av z odpadnim za{~itenim lesom, je bila cena se‘iganja odpadnega za{~itenega lesa relativno visoka (500 EUR/t) (Ribeiro et al., 2000). Pri tako visokih cenah uni-~enja so bili biotehnolo{ki postopki ekonomsko veliko sprejemljivej{i kot danes, ko je cena za uni~enje odpadnega za{~i-tenega lesa stokrat manj{a (Peek, 2004). Biotehnolo{ki postopki predelave lesa Lepljenje lesa z lignoliti~nimi encimi V lesarstvu se najve~ lepil porabi za razli~ne kompozite. Lepljenje poteka pri visoki temperaturi ter tlaku. Lepilo pove‘e les, furnir ali iveri v nov material. V lesu ima lignin podobno vlogo kot lepilo pri plo{~ah. Lignin med seboj povezuje celulozne mikrofibrile, podobno kot lepilo povezuje iveri oziroma lesna vlakna. V industriji ivernih plo{~ so ‘e pred leti sku{ali nadomestiti del fenola v fenol-formaldehidnih lepilih z lignosulfonati. To so poceni stranski produkti, ki nastanejo v papirni industriji. V tem sistemu je bil formaldehid {e vedno potreben, saj je deloval kot vezni ~len med lignosulfonati in lesom. Premre-‘enje lahko dose‘emo tudi z radikalsko reakcijo, ki jo spro‘imo z oksidativnimi encimi lesnih gliv (lakazami in perok-sidazami). Nastali prosti radikali omo-go~ijo ponovno premre‘enje in nastanek kvalitetnega lepilnega spoja. Lakaze lahko pridobimo relativno poceni s fer-mentacijo odpadne sulfitne raztopine, ki vsebuje zadostne koli~ine enostavno dostopnih ogljikovodikov. Iverne plo-{~e, izdelane po opisani metodi, so imele mehanske lastnosti primerljive z obi~aj-nimi plo{~ami, nabrekanje in dimenzijska stabilnost pa je bila zaradi hidro-fobnosti lignina izbolj{ana (Hütter-mann et al., 2001). V laboratorijskem merilu in polindu-strijskem merilu se je ta postopek doslej obetavno obnesel. Zaradi visokih razvojnih stro{kov pa razvojne raziskave {e intenzivno potekajo (Mai et al., 2004). Uporaba lignina (z glivami razkrojenega lesa) kot lepilo V {tevilnih {tudijah so sku{ali uporabiti lignin iz razli~nih tehnolo{kih procesov pridobivanja celuloze kot delno nadomestilo za fenol v fenol-formaldehidnih lepilih. Tak{en lignin ima zaradi nizke vsebnosti prostih fenolnih skupin nizko reaktivnost. Lig- raziskave in razvoj Slika 5. Z glivami rjave trohnobe razkrojen les Figure 5: Brown rotted wood Slika 6. Z modrivkami obdelana borovina, dostopna pod komercialnim imenom Denim-pine (http:// www.denimpine.ca) Figure 6. Pine wood exposed to blue stain fungi, commercialy avaiable as Denim-pine (http:// www.denimpine.ca) nin, ki ga pridobimo z lesnimi glivami rjave trohnobe (slika 5), ima bistveno bolj{e lastnosti. V fenol-formaldehid-nih lepilih so lahko s tak{nim ligninom nadomestili kar 35 % fenolnih komponent. Mehanske lastnosti tak{nih plo{~ so bile primerljive z mehanskimi lastnostmi plo{~, zlepljenimi s tradicionalnimi lepili (Mai et al., 2004). Lepila z dodatki lignina so preizkusili tudi za izdelavo vezanih plo{~. V tem primeru so bile mehanske lastnosti Slika 7. Gobe {itake (Lentinus sp.), vzgojene na bukovem {toru Figure 7. Shitake (Lentinus sp.) mushrooms cultivated on beech log slab{e kot pri plo{~ah, zlepljenih s kon-vencionalnimi lepili. Kakorkoli, dodajanje z glivami proizvedenega lignina v lepila verjetno ne bo za‘ivelo v praksi, saj je proizvodnja tak{nega lignina relativno dolgotrajna. Z glivami pridobljen lignin moramo tudi vedno okarakterizirati in ustrezno prilagoditi industrijski postopek, kar v veliko-serijskih proizvodnjah ni sprejemljivo (Jin et al., 1991). Izbolj{anje obdelavnosti lesa Sekanje, vlaknjenje in iverjenje lesa zahtevajo relativno veliko energije. Tritedenska izpostavitev sekancev glivam bele (Trametes hirsuta) in glivam rjave trohnobe (Gloeophylum tra-beum, Coniophora puteana in Fomi-topsis pinicola) prihrani kar 40 % energije, potrebne za iverjenje. V tem ~asu so glive razkrojile manj kot {tiri odstotke lesne mase. Iverne plo{~e, izdelane iz glivam izpostavljenih sekancev, so imele primerljive mehanske lastnosti kot obi~ajne plo{~e. Po drugi strani pa so imele MDF plo{~e, izdelane iz tak{nih sekancev, trikrat bolj{o upo-gibno trdnost in trikrat ve~ji modul elasti~nosti. Debelinski nabrek je bil zmanj{an za 60 do 70 % (Körner et al., 2001). Omenjeni postopek v praksi ‘e uvajajo v nekaterih tovarnah celuloze. Miko les Bukov les, izpostavljen glivam bele trohnobe Pleurotus ostreatus ali Tra-metes versicolor, so imenovali “Myco-wood” ali “Myco-holz”. Odvisno od ~asa izpostavitve glivam se glede na namen uporabe uravnavajo gostota in mehanske lastnosti lesa. Lesu se zaradi delovanja gliv mo~no izbolj{a obde-lavnost. Najve~ miko-lesa so porabili za svin~nike, barvice, ravnila, mode-larstvo in laboratorijsko opremo. Med letoma 1958 in 1965 so v biv{i Demo-krati~ni republiki Nem~iji izdelali 55 milijonov miko-svin~nikov. Trenutno v industriji te tehnologije ne uporabljajo. Nekaj proizvajalcev svin~nikov in barvic razmi{lja o ponovnem zagonu proizvodnje (Wainwright, 1992). Uporaba pomodrelega lesa Pomodrel les je zaradi estetskih razlogov neza‘elen. V skandinavskih dr-‘avah, Kanadi in ZDA pa ga sku{ajo uveljaviti tudi za izdelavo unikatnih izdelkov. Prvi~ so pomodrel les na tr-‘i{~u predstavili v Kanadi. Po hudi su{i so njihove gozdove napadli {tevilni podlubniki in beljavarji, ki so z glivami modrivkami oku‘ili velike koli~ine hlodovine. Gozdarji hlodovine niso ‘eleli prodati v cenene industrijske namene. Iz lesa so hoteli iztr‘iti kaj ve~. Domislili so se, da bi pomodrel les predstavili kot modni artikel (http:// www.northerncaucus.bc.ca/2160/ 2244). Pomodrel les so na trgu ponudili pod razli~nimi komercialnimi imeni, najpogosteje kot denim-wood ali denim-pine. Reklamna kampanja je bila izjemno uspe{na, zato so pomodrel les za~eli “proizvajati” tudi sami. Les bora so oku‘ili s suspenzijo spor gliv modrivk in po nekaj tednih so dobili enakomerno obarvan material. Iz ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj pomodrele borovine danes izdelujejo spominke, pohi{tvo, talne in stenske obloge (slika 6). Kompostiranje in gojenje gob Kompostiranje je eden izmed najsta-rej{ih biotehnolo{kih postopkov predelave lesne surovine. Uporablja se {e danes, vendar ne v tak{nem obsegu. Iz lesa ‘elimo pridobiti kaj ve~ kot le kompost. Gojenje gliv je na prvi pogled zelo podobno kompostiranju. Pri tem dobimo tako plodi{~a-gobe kot preostanek, ki ga lahko predelamo v kompost. Gobe lahko gojimo v prehrambene ali pa v medicinske namene (slika 7). Biotehnolo{ki postopki v papirni industriji Na koncu bi omenili {e nekaj postopkov biotehnolo{ke predelave lesa, ki niso strogo povezani z lesarstvom. Prvo podro~je je papirna industrija. Lesne glive se uporabljajo v {tevilnih postopkih izdelave papirja. Najpogosteje se omenja biobeljenje (biobleaching), biopulpanje (biopulping), razgradnja smol in ~i{~enje odpadnih vod. Lesne glive v teh postopkih lahko nadomestijo {tevilne, okolju neprijazne kemikalije. Na tem podro~ju potekajo {te-vilne raziskave, ki obetajo alternativne tehnolo{ke izbolj{ave. SKLEP Biotehnolo{ki postopki v lesarstvu pomenijo velik izziv. Biotehnologija je visokotehnolo{ka panoga, ki omogo~a izdelavo izdelkov z vi{jo dodano vrednostjo in nadomestitev {tevilnih okolj-sko spornih postopkov s primernej-{imi. [tevilne re{itve so {e vedno uporabljene zgolj v laboratorijskem merilu, po drugi strani pa jih je kar nekaj primernih za preslikavo v ve~je merilo. @al pa prenos v industrijsko merilo ni poceni, zato ga kapitalsko {ibka lesna industrija velikokrat ne zmore. literatura 1. Adolf, F.P. 1975 Über eine enzymatische Vorbehandlung von Nadelholz zur Verbesserung der Wegasamkeit. Holzforschung 29: 181-186 2. Amartey, S.A.; Humar, M.; Pohleven, F. 2003 Recycling of CCA/CCB treated wood waste through bioremediation : a review. Drev. vysk 48: 1-12 3. Babuder, G.; Pohleven, F.; Brelih, S. 1996 Selectivity of synthetic aggregation pheromones LinopraxR and PheropraxR in the control of the bark beetles (Cole-optera Scolytidae) in a timber storage yard. J. appl. entomol. 120: 131-136 4. Behrendt, C.J.; Blanchete, R.A. 2001 Biological control of blue stain in pulpwood: mechanisms of control used by Phelebiopsis gigantea. Holzforschung 55: 238-245 5. Brown, A. 2002 Biological control of decay fungi in seasoning utility poles. COST E22, http:// www.bfafh.de/cost22.htm 6. Bruce, A.; King, B.; Highley, T.L. 1991 Decay resistance of wood removed from poles biologically treated with Trichoderma. Holzforschung 45: 307- 311 7 Fengel, D.; Wegener, G. 1989 Wood; Chemistry, Ultrastructur, Reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter, 603 8. Graf, E. 2001 Biologische und biotechnologische Verfahren gegen holzbewohnende Pilze - eine Übersicht. Holz Roh Werkst 59: 356–362 9. Hammel, K.E. 1996 Fungal degradation of lignin. V: Driven by nature: Plant litter quality and decomposition. Gadisch, G., Giller, G. (eds.) Madison (MI), CAB International, 33-45 10. http://www.denimpine.ca 11. http://www.northerncaucus.bc.ca/2160/2244 12. Humar, M.; Pohleven, F. 2003 Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami. Les 55: 89-94 13. Husman, T.M. 2004 Clusters of autoimmune diseases in microbial exposure in moisture damaged buildings. Journal of Allergy and Clinical Immunology. 113 : 59 14. Hüttermann, A.; Mai, C.; Kharazipour, A. 2001 Modification of lignin for the production of new compounded materials. Appl Microbiol Biotechnol 55: 387–394 15. Jin, L..; Nicholas, D.D.; Schultz, T.P. 1991 Wood laminates glued by enzymatic oxidation of brown-rotted lignin. Holzforschung 45: 467–468 16. Körner, I.; Kühne, G.; Pecina, H. 2001 Unsterile Fermentation von Hackschnitzelneine Holzbehandlungsmethode für die Faserplattenherstellung. Holz Roh Werkst 59: 334–341 1 7. Le Bayon, I.; Ansard, D.; Brunet, C.; Girardi, S.; Paulmier, I.. 2000 Biocontrol of Reticulitermes santo-nensis by entomopathogenic fungi—improvement of the contamination process. International Research Group on Wood Preservation (IRG/WP 00-10359), Stockholm 18. Lee, D.H.; Takahashi, M.; Tsunoda, K. 1992 Fungal detoxification of organoiodine wood preservatives. Part 1. Holzforschung 46: 81–86 19. Mai, C.; Kües, U.; Militz, H. 2004 Biotechnology in the wood industry. Appl Microbiol Biotechnol 63: 477-494 20. Messner, K.; Böhmer, S. 1998 Evaluation of fungal remediation of creosote treated wood. International Research Group on Wood Preservation (IRG/WP 98-50101/26), Stockholm 21. Messner, K.; Fackler, K.; Srebotnik, E.; Hinter-stoisser, B.; Steinwender, M. 2002 Biotechno- logical wood modification. V: Vienna University (ed) Proceedings of the international symposium on wood based materials, part 2. Vienna University, Vienna, 45-59 22. Militz, H.; Homan, W.J. 1993 Vorbehandlung von Fichtenholz mit Chemikalien mit dem Ziel der Verbesserung der Imprägnierbarkeit . Holz Roh Werkst 51 : 14–20 23. Peek, R.D. 2004 Nem{ke izku{nje ravnanja z lesnimi ostanki / German experience on wood residues. V Les za pohi{tvo ali kurjavo, Ljubljana, 14-25 24. Pezdirc, N. 2005 Vpliv zgradbe policikli~nih aro-matskih ogljikovodikov in polikloriranih fenolov na rast glive Hypoxylon fragiforme. Diplomsko delo. Ljubljana, 90 25. Raspor, P. 1996 Biotehnologija. Osnovna znanja. Ljubljana, BIA d.o.o., 801 26. Ribeiro, A.B.; Mateus, E.P.; Ottosen, L..M.; Bech-Nielsen, G. 2000. Electrodialytic removal of Cu, Cr, and As from chromated copper arsenate treated timber waste. Environmental Science and Technology 34: 784-788 27. Richardson, B.A. 1993. Wood Preservation. Second edition. London, Glasgow, E & FN Spon, 226 28. Rosner, B.; Messner, K.; Tucker, E.; Bruce, A. 1998 Improved preservative penetration of spruce after pre-treatment with selected fungi. I: fungal pre-treatment of pole sections. International Research Group on Wood Preservation (IRG/ WP 98-40117), Stockholm 29. Suolahti, O.; Wallen, A. 1958 Der Einfluss der Nasslagerung auf das Wasseraufnahmevermögen des Kiefernsplintholzes. Holz Roh Werkst 16:8–17 30. Tavzes, ^. 2003 Prou~evanje encimskih in neen-cimskih procesov razgradnje lesa. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 13 8 ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj UDK: 691:11 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Smernice razvoja lesene monta`ne gradnje Directions of development of wood prefabricated buildings avtorji: Jasna HROVATIN, Manja KITEK KUZMAN, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, Jo`e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Smernice razvoja sodobne gradnje temeljijo na uporabi novih materialov, novih kombinacij `e znanih materialov in na novih sistemih. Razli~ni lesni materiali, od naravnega masivnega lesa do razli~nih kompozitnih materialov, so danes vse bolj izpopolnjeni v smislu svoje funkcije in gospodarne izkori{~enosti surovine. Proizvajalci lesene monta`ne gradnje posku{ajo dose~i vi{jo kakovost bivanja, kot jo omogo~a klasi~na zidana gradnja. V ~lanku `elimo odgovoriti na vpra{anje, ali v prihodnosti lahko pri~aku-jemo pomembne spremembe na pod-ro~ju monta`ne gradnje. Future development directions of the contemporary wood buildings are based on a application of new materials, new combinations of already known materials and new systems. Various wood materials, from massive wood to different composite materials, are nowadays more sophisticated in a sense of their function and their efficient application. Wood prefabricated house producers are trying to gain higher quality of leaving in comparison to the traditional one. The aim of the presents study is to answer the question whether we might expect in future changes in the field of the wood prefabricated buildings. Klju~ne besede: lesena gradnja, mon-ta`na gradnja, konstrukcija, prefabri-kacija, skeletna gradnja, okvirna konstrukcija, masivna konstrukcija Key words: wood building, construction, prefabrication, frame wood construction, massive construction 1. UVOD Les je gradbeni material, ki ga ~lovek `e od nekdaj uporablja kot konstrukcijsko gradivo. Zanimivo je, da so ve~je spremembe na podro~ju lesene stanovanjske gradnje povezane z razvojem lesnih tvoriv, medtem ko ve~ina sodobnih monta`nih sistemov s konstrukcijskega vidika {e vedno temelji na principih lesene gradnje, razvite v 19. stoletju. Glede na {tevilne napovedi, da je lesena monta`na gradnja - gradnja prihodnosti in glede na trend uporabe naravnih in zdravih materialov je pri~ako-vati, da bo poraba lesa in lesnih kom-pozitov v gradbeni{tvu v porastu. Les je naravno gradivo, ki nastaja brez negativnih vplivov na okolje in ~loveka. Omogo~a monta`o in racionalno gradnjo. »Gradnja lesene hi{e zahteva pri-bli`no za tretjino manj{e koli~ine vgradne energije kot klasi~no grajena hi{a. Pomemben je tudi ekolo{ki prispevek pri gradnji. Pri proizvodnji lesenih produktov ni odpadkov: lubje, os-tru`ki in ostanki lesa se porabijo pri nadaljnji proizvodnji lesnih polizdelkov ali kot gorivo«. (Zba{nik Senega~-nik, 2001). Les je mogo~e enostavno obdelovati, ne vsebuje ~loveku in zdravju {kodljivih snovi in je energijsko ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj var~en. Je dober izolator, prena{a vle~-no in tla~no obremenitev ter upogibno silo in je idealen za gradnjo protipotresnih konstrukcij. Ena od najbolj cenjenih gradbenih lastnosti lesa je, da ga lahko vgrajujemo vzdol`no in da prena{a razpone, ki jih ni mo~ premostiti z drugimi naravnimi materiali brez mnogokratnega premo{~anja, stopni~enja, lokov ali obokov (Juva-nec, 1999). Zaradi mehke in odprte porozne strukture pa odlikujejo les tudi dobre akusti~ne lastnosti. Sodobne lesene hi{e so za uporabnika s po`arno-varnostnega vidika enako varne kot klasi~no zidane. Ker imajo leseni objekti majhno lastno te`o so konstrukcije primerne za podro~ja z majhno nosilnostjo temeljnih tal. Poleg masivnega `aganega lesa v zadnjem ~asu v gradbeni{tvu nara{~a tudi uporaba lesnih polizdelkov, ki izkori-{~ajo velike koli~ine lesnih ostankov. Uporabljajo se predvsem kot oblo`ne plo{~e pri skeletni in okvirni konstrukciji in kot konstrukcijski les. 2. PREGLED KONSTRUKCIJSKIH IZVEDB STEN PRI LESENI MONTA@NI GRADNJI Elementi monta`ne gradnje so lahko: betonski, kovinski ali leseni. V svetu obstaja ve~ tiso~ patentiranih sistemov za izdelavo monta`nih hi{. Pri gradnji se ve~inoma uporablja masivni les, v zadnjem ~asu pa se vse bolj uveljavlja tudi gradnja z lesnimi kompoziti, kjer se lahko izkoristijo manj kvalitetne lesne surovine. Na evropskem podro~-ju se najve~ uporabljajo trije glavni konstrukcijski sistemi (preglednica 1): a) skeletni, b) okvirni, c) masivni. 2.1. Skeletna konstrukcija »Lesene skeletne konstrukcije so sestavljene iz lesenih stebrov in nosilcev oziroma gred, ki se v vozli{~ih povezujejo na razli~ne na~ine«. (Duji~, 2001) (slika 1). V konstrukcijskem smislu gre torej za sklop prefabrici-ranih elementov linijske oblike. »To pomeni, da je ena dimenzija takega elementa bolj poudarjena kot drugi dve. Elementi v takem sistemu so obi~ajno lahki, kar olaj{a monta`o, ve~ pa je medsebojnih spojev, kar podalj{uje proces monta`e«. (Ku{ar, 1983). Pri skeletni gradnji je nosilna konstrukcija lo~ena od stenskih elementov. Stene ne prevzemajo nosilne funkcije, zato je mo`na kasnej{a sprememba tlorisa. Skeletni sistem omogo~a, da v obstoje-~em nosilnem ritmu dodajamo ali odvzemamo stare modularne enote. Govorimo o odprtem sistemu gradnje. Sistem je primeren tudi za objekte, pri katerih je z arhitekturnega stali{~a zahteva po ve~jih odprtinah. »Glavna razlika med skeletnim in okvirnim sistemom je v tem, da pri okvirni konstrukciji obremenitve prena{ajo okviri oz. stenski elementi, pri skeletnem pa nosilni skelet zgradbe«. (Zalokar Mik-li~, 2002). Govorimo torej o linijsko nosilnem sistemu. Obod skeleta se najpogosteje zapira s steklenimi elementi, polnimi prefabriciranimi elementi ali pa se klasi~no zazida. Sestava zapornih slojev je podobna sestavi velikosten-skih elementov. Za~etki lesene skeletne gradnje izvirajo iz skandinavskih de`el: Norve{ke, [vedske in Finske. Skeletni na~in gradnje se danes uporablja predvsem na Japonskem. Najbolj mno`i~no se uporablja na pod-ro~ju industrijskih objektov. V Sloveniji ni sistemskega proizvajalca lesenih skeletnih hi{, zato se redke tovrstne gradnje prepu{~a predvsem obrtni{ke-mu nivoju izdelave (Zalokar Mikli~, 2002). Med najlep{e primere tradicionalne lesene skeletne konstrukcije sodijo tudi slovenski kozolci, katerih oblike in konstrukcijske zasnove se precej razlikujejo in so tipi~ne za posamezne pokrajine. 2.1.1. Kompozitni les v skeletni gradnji 2.1.1.1. Konstrukcijski kompozitni les »Konstrukcijski kompozitni les (SCL) je izraz za skupino lesnih proizvodov, ki so sestavljeni iz furnirja ali plo{~atih iveri in zlepljeni z vodoodpornim lepilom za konstrukcijsko uporabo v obliki nosilca ali drugega konstrukcijskega elementa. Glavni predstavniki teh proizvodov so LVL, PSL in LSL (slika 2). Njihova prednost je visoka nosilnost glede na te`o, dobra dimenzijska stabilnost in fleksibilnost v konstruiranju raznovrstnih dimenzij in oblik« ([ernek, Jo{t, 2004). 2.1.1.2. Lamelirani lepljeni nosilci v skeletni gradnji Z razvojem lameliranih lepljenih lesenih elementov so se za~ele skeletne konstrukcije mno`i~no uporabljati za gradnjo objektov z ve~jimi razponi (npr. {portne dvorane, kopali{~a ipd.). Lamelirani lepljeni nosilci se tako uporabljajo predvsem za javne objekte, vedno bolj pogosto pa jih sre~amo tudi pri individualnih hi{ah (slika 3). Lep- Preglednica 1. Glavni konstrukcijski sistemi in uporabljen material SKELETNA KONSTRUKCIJA OKVIRNA KONSTRUKCIJA MASIVNA KONSTRUKCIJA MATERIAL masivni les kompozitni les masivni les + dezintegrirani les masivni les dezintegrirani les ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj Slika 3. Alternativna arhitekturna lupina enodru`inske hi{e z lesenim ogrodjem. Lepljeni nosilci so obojestransko oblo`eni z lesenimi deskami, med katerimi je toplotna izolacija. Zunanja troslojna obloga, ki je za vodo neprepustna za{~ita lesene konstrukcije, pa je iz bitumna. (Bügelmayer 2004) Slika 4. Mehur~ek - lesen razgledni stolp v `ivalskem vrtu Korkeasaari. Ozna~ujeta ga inovacija in umetni{ki prijem. (Arhitekturni muzej Ljubljana, 2005) Slika 2. Kompozitni les se vedno bolj pogosto uporab-ljaja namesto klasi~nega `aganega lesa in lepljenih nosilcev. Elementi so dimenzijsko stabilni, se ne krivijo in ne pokajo. (http:// www.trusjoist.com) ljeni les ima vrsto prednosti pred `aga-nim masivnim lesom, ki dobi s~asoma vzdol`ne razpoke in trajne deformacije, je pa nekoliko dra`ji. V zadnjem ~asu se pojavlja tudi ve~ inovativnih na~inov snovanja arhitekturnih lupin iz lameliranega lesa. Lep primer lesene mre`aste lupine je ko{u podobno ogrodje helsin{kega 10 metrov visokega razglednega stolpa (slika 4). Lamelirane letve so bile krivljene z uporabo vodne pare na mestu gradnje. Posebej za to so izdelali cevi za dovajanje vodne pare. Luknji~asto ogrodje organske oblike je sestavljeno iz 72 lameliranih upognjenih in zasukanih letev (dimenzije 60x60 mm), ki imajo 600 spojev. 2.2. Okvirna konstrukcija Pri okvirni konstrukciji sestavljajo stene leseni okviri iz stebrov in pre~k. Okviri so obojestransko oblo`eni z mav~-nimi, vlaknenimi, lesocementnimi, OSB plo{~ami ali ivernimi plo{~ami, Les 57(2005) 11 raziskave in razvoj prostor med njimi pa je zapolnjen s toplotno izolacijo (slika 5.) Okvir je nosilni element, polnilo ima izolacijsko funkcijo, obloga pa {~iti notranjost objekta in konstrukcijo pred atmosferskimi vplivi, navadno ima tudi protipo-`arno funkcijo, poleg tega prispeva k ve~ji togosti okvira. Okviri se med seboj podpirajo in s tem pove~ujejo togost konstrukcije. Ta k na~in gradnje je zna~ilen za Severno Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Skandinavijo. 2.3. Masivna konstrukcija (polna stena) Masivne stene so nekdaj izdelovali iz brun, tramov ali plohov (slika 6). V tem primeru gre za nelepljen les. Danes pa so masivne stene izdelane predvsem iz masivnega lepljenega lesa (osnovni elementi so lesene lamele). Tudi tovrstne konstrukcijske izvedbe so lahko dodatno oblo`ene z izolacijo ter plo-{~ami ali opa`em. Leseni masivni sistemi so pogosti predvsem v Skandinaviji in Srednji Evropi. Za izdelavo polnih lesenih stenskih in stropnih elementov se uporabljajo razli~ne metode (preglednica 2). Posamezni leseni elementi so v celoto navadno povezani z `ebljanjem ali lepljenjem. Masivni elementi so lahko eno- ali ve~plastni. Pri ve~plastnih se lahko lamele v dolo~e-nih plasteh izpu{~ajo tako, da nastanejo zra~ni kanali. 2.3.1. Kladna stena iz brun Bruno je na dveh straneh obtesano deblo. Pri objektih iz brun je monta`a bolj ali manj vidna. Zaradi kri`nega sestavljanja brun z zarezami pride do blokiranja z lastno te`o, tako da konstrukcija ne potrebuje dodatnih veznih elementov. Dimenzije prostora so omejene z dol`ino hloda. Zaradi zanimivih vogalov lahko govorimo o konstrukciji z dekorativno komponento. »Bruna so lahko cela ali polovi~na, v drugem primeru je notranja stena gladka. Gladke Slika 5. Okvirno konstrukcijo sestavljajo leseni okviri iz stebrov in pre~k. (Grützmacher, 1998) Slika 6. Razli~ni na~ini obdelave masivne stene (Mittag, 1974) Preglednica 2. Delitev glede na razli~ne elemente in proizvajalce polnih lesenih sten ELEMENTI PROIZVAJALCI leseni zidaki Steko MASIVNA linijski elementi (bruna, tramovi, plohi) Induo, Bekolog, LESENA STENA Skelett, Smreka ploskovni elementi ({irinsko spojene deske, Brettstapelbau {irinsko in debelinsko spojene deske, Lignatur, MERK plo{~e iz dezintegriranega lesa) LIGNOTREND Bonelli, Riko Slika 7. Dvojna stena iz na vseh {tirih straneh ob`aganih klad z vmesnim prostorom, zapolnjenim z izolacijskim materialom (Schafer, Klenske, 2000) Slika 8. Stene Majerjeve hi{e na Dol`u so iz plohov, vstavljenih v utore konstrukcijskih stebrov in postavljene na nosilne talne lege, ki le`ijo na kamnitih podstavkih. (Kobe, 2005) ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj notranje stene so v ve~ini primerov ometane in beljene«. (Deu, 2005) 2.3.2. Stena iz tramov Pri tovrstni gradnji so sestavni elementi izdelani iz na vseh {tirih straneh obtesanih ali ob`aganih klad, iz tesa-nih ali `aganih tramov – »porezancev«. Elementi so predizdelani na nivoju posameznih delov, ki se {ele na gradbi-{~u sestavljajo v celoto. Tramovi, sestavljeni v masivno steno, oblikujejo gladko ploskev, ki jo likovno poudarja vogalna vez na kri` ali roglje (Deu, 2005). Poleg klasi~nih sten z enojnimi tramovi obstajajo danes tudi dvojne stene iz tramov, kjer je vmesni prostor zapolnjen z izolacijskim materialom (slika 7). 2.3.3. Stene iz plohov Tovrstna gradnja je bila zna~ilna za vzhodni in severovzhodni del Slovenije (slika 8). Pri stenah iz plohov so plohe »na vogalih prekri`ali s preprosto kri`-no zvezo ali pa so plohe na vogalih in v sredini dalj{ih sten ujeli v pokon~ne stebre« (Deu, 2005). 2.3.4. Masivni leseni ploskovni elementi Z razvojem lesene monta`ne gradnje so pri{li na tr`i{~e novi proizvodi. Sem pri{tevamo industrijsko izdelane ploskovne elemente, ki so lahko med seboj lepljeni ali `ebljani. V primeru lepljenih gradnikov so vezi lahko neposredne (topi spoj, brazda, pero) ali posredne (pero, moznik). Deske so lahko: ostrorobe ali s pobranimi robovi (v tem primeru so fuge zaradi dodatne osu{itve lesa manj vidne). Plo{~e pa so bodisi polne ali z zra~nimi komorami (prihranek materiala). [irinsko spojene deske (lepljene) Konstrukcija stene je v tem primeru izdelana iz masivnega lepljenega lesa, na katerega je pritrjen izolacijski ma- terial, ki zagotavlja dodatno toplotno za{~ito objekta. Masivne lesene plo{~e so sestavljene iz desk masivnega lesa, ki so med seboj spojene {irinsko (npr. Riko hi{e). Plo{~e se uporabljajo za stene in medeta`no konstrukcijo (slika 9.) [irinsko spojene deske (`ebljane) Plo{~e so v tem primeru sestavljene iz lamel. Stiki med posameznimi lamelami so `ebljani. Izdelava stenskih in stropnih elementov omogo~a tudi souporabo odpadnega lesa. Na podro~ju ve~nadstropne gradnje se tovrstne plo-{~e najpogosteje uporabljajo kot stropni element (slika 10). »Proti okvirni leseni gradnji je zna~ilna manj{a konstrukcijska vi{ina stropnih elementov, omogo~en difuzijsko odprt na~in gradnje s samouravnavanjem nihanja vlage v prostoru, odprava parozapornih slojev, bolj{a toplotna akumulacija«. (Zalokar Mikli~, 2002) Druga~e od lepljenih desk slovenskega proizvajalca Rika so v tem primeru lamele stenskih elementov postavljene vertikalno ter zgoraj in spodaj zaklju-~ene s horizontalnimi deskami. Plo{~e z zra~nimi kanali Poleg polnih lesenih plo{~ se uporabljajo tudi plo{~e z zra~nimi kanali, ki so lahko zapolnjeni z izolacijskim materialom. (npr. Lignotrend, Lignatur). Prednost zra~nih kanalov je tudi prostor za vodenje instalacij. Sistem je Slika 9. Konstrukcija iz masivnega lepljenega lesa (prospektno gradivo podjetja Riko) Slika 10. Plo{~e iz lesenih lamel (Natterer, 1996) Slika 11. Lepljeni elementi z zra~nimi kanali (Schafer, Klenske, 2000; www.lignotrend.de, www.lignatur.ch) ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj sestavljen iz masivnih lamel in desk (slika 11). Plo{~e se uporabljajo kot stenski, stropni in stre{ni elementi ter za fasadno oblogo. [irinsko in debelinsko spojene deske Osnovni gradnik sistema so {irinsko in debelinsko spojene lamele, ki so v najmanj treh kri`no postavljenih slojih. Tako nastanejo homogeni ploskovni elementi, ki so lahko dolgi do 20 metrov. Plo{~e se lahko uporabljajo tudi kot ukrivljena konstrukcija in v kombinaciji z drugimi sistemi (slika 12). 2.3.5. Leseni zidaki Masivna lesena stena je lahko izvedena tudi z lesenimi moduli oz. zidaki, ki se odvisno od proizvajalca spajajo na pero in utor ali z lesenimi mozniki (npr. Ste-ko). Gradnja z lesenimi zidaki je enostavna in hitra. Pomembno pa je tudi to, da omogo~a svobodo pri oblikovanju tlorisa (slika 13). 2.3.6. Stene iz kompozitnih materialov 2.3.6.1. Plo{~e iz termi~no obdelanega dezintegriranega lesa PLS (it. panneli in legno stabilizato) je izdelan iz stisnjenega lesa slab{e vrednosti, podobno kot iverne plo{~e. Stisnjen les termi~no obdelajo (350 ° C), pri tem se les popolnoma osu{i. Zaradi termi~ne obdelave nastane v lesu kemijska sprememba, ki ni ve~ tako higroskopen – zato se zmanj{a kr~enje in napenjanje zaradi spremembe vlage. Povr{ino {e mineralizirajo s prahom na bazi silicija, tako dobijo neprepustno povr{ino. Material ima podobne pozitivne lastnosti kot les glede toplotne izolacije. Lesna masa se lahko me{a tudi s cementom in vodo. Zmes s kalupom vlivamo v plo{~e. Uporablja se kot gradbeni material za: stene, stropne konstrukcije, fasadne konstrukcije in kot zvo~na bariera na avtocestah (slika 14). 'Ill — ■ffcjl t3i— — Slika 13. Leseni zidaki (Kolb, 2001; http://www.steko.de) Slika 14. Stene iz termi~no obdelanega lesa (http:// www.bonellispa.com/docs/uk/standard.html) Slika 15.- 1. Plo{~a iz masivnega lesa in izolacijskega materiala. 2. Nosilec z rebrasto stojino. 3. Stena z rebri in izolacijskim polnilom (www.hinterschwepfinger.de; Krestel S., Trummer A., 2005). ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj 2.3.6.2. »Sendvi~« plo{~e Kot primer navajamo predizdelani leseni element RAKAatec, ki je eko-lo{ka alternativa betonskim elementom (slika 15). Odlikuje ga odli~na protihrupna za{~ita, ima veliko toplotno izolativnost in protipo`arno varnost F30-B. Uporablja se predvsem za protihrupno za{~ito, za stropne in stenske elemente in kot predizdelani stre{ni element z izolacijo ali brez nje. 3. EKSPERIMENTALNI PRIMERI Znotraj treh glavnih konstrukcijskih sistemov (skeletni, okvirni, masivni) je mo`nih mnogo variant, obstaja pa tudi vrsta eksperimentalnih na~inov gradnje. Mnogi od njih bodo ostali na stopnji eksperimenta, nekateri pa se bodo izpopolnili in razvili. 3.1. Ve~slojne plo{~e z gibljivo sredico Nosilna konstrukcija iz sendvi~ plo{~ z gibljivim stikom omogo~a {tevilne mo`nosti oblikovanja arhitekturnih lupin (slika 16). S spreminjanjem kotov oziroma spreminjanjem dol`ine se spremeni tudi oblika {esterokotnikov, ki so sestavljeni iz dveh polovic trapez-ne oblike. Gre torej za med seboj zvija-~ene trakove, ki so nagubani v obliki trapezov. Izdelani so iz bukove vezane plo{~e in tekstilne fuge, ki je med dvema vezanima plo{~ama. 3.2. Papir V zadnjem ~asu se pojavlja precej eksperimentalnih gradenj iz papirja. Lep primer je hi{a Sigeru Bana, ki je narejena iz recikliranih kartonskih cevi. Prednost papirja je nizka cena in visoka stopnja recikla`e (slika 17). Slika 16. Ve~slojne plo{~e z gibljivo sredico (Institut RWTH Achen, 2003) Slika 17. Hi{a z nosilnimi elementi iz papirnatih tulcev (Shigeru, 1997) 4. ANALIZA TRENDOV Ob kriti~ni primerjavi zgodovinskih in dana{njih tehnologij gradnje enodru-`inskih monta`nih hi{ se postavlja vpra-{anje o izvirnosti dana{njih sistemov iz masivnega lesa. Dejstvo je, da so konstrukcijski principi najbolj pogosto uporabljenih sistemov ostali precej podobni klasi~ni kladni in skeletni leseni gradnji. Ve~je spremembe so opazne le pri uporabi materialov (ob-lo`ne plo{~e, konstrukcijski kompo-ziti, izolacijski gradbeni materiali ...) in stopnji prefabrikacije. 4.1. Uporaba lesnih kompozitiov in `aganega lesa Velik razvoj in {tevilne inovativne re{it-ve so vidne na podro~ju lesnih kompo-zitov, ki si `e dalj ~asa utirajo pot tudi na podro~je monta`ne stanovanjske gradnje. Dimenzije konstrukcijskega kompozitnega lesa so lahko ve~je. Mehanske lastnosti so pri nekaterih vrstah kompozitov bolj{e od masivnega lesa, dimenzijske spremembe pa manj{e. Pomembna je tudi ve~ja predvidljivost glede kvalitete proizvoda. Poleg tega lahko s proizvodnjo lesnih kompozitov izkoristimo tudi velike koli~ine lesnih ostankov, ki so v lesni industriji {e vedno neizkori{~ene. Glede na to, da gredo trendi razvoja v smeri gospodarne izkori{~enosti osnovnih materialov, kamor sodi tudi izkori{~anje lesnih ostankov, lahko predvidevamo porast uporabe lesnih kompozitov, kar dokazujejo tudi tovrstne raziskave. »Ame-ri{ka raziskava o uporabi lesa pri gradnji hi{, ki primerja porabo lesa in lesnih izdelkov v letu 1995 z 2001 ugotavlja, da je trend pri gradnji ve~ja poraba lesnih kompozitov in manj{a poraba masivnega lesa« (Powell, 2003). Po drugi strani pa je v zadnjem ~asu zelo aktualna eko-bio arhitektura, ki promovira tradicionalne, naravne materiale in gradbene tehnike, kot so konstrukcija iz `aganega lesa, gradnja z Les 57(2005) 11 raziskave in razvoj ilovico. »Pionirjev naravne arhitekture je bilo mnogo: od Franka Lloyda Wrighta do Japoncev, od Baubiologie v Nem~iji, tehnologije prilagajanja v Welsu in z zemljo za{~itenih domov v Avstraliji do biosfer v ZDA«. (Pearson, 1994). Dejstvo je, da je masivni les eden najbolj zdravih gradbenih materialov. Je naravni regulator notranjega ozra~ja: diha in pomaga pri prezra-~evanju, stabilizira vla`nost, filtrira in ~isti zrak. Pri sodobni leseni stanovanjski gradnji se trenutno koli~insko {e vedno najve~ uporablja `agan les, dezintegriran les se pojavlja predvsem v obliki oblo`nih plo{~ pri okvirni in skeletni konstrukciji, redkej{e so polne stene iz dezinte-griranega lesa in uporaba konstrukcijskega kompozitnega lesa. 4.2. Stopnja prefabrikacije Bistvena sprememba je prehod od majhne k vedno ve~ji stopnji prefab-rikacije. V osemdesetih letih prej{nje-ga stoletja so se za~eli uveljavljati ve-likostenski sistemi, ki so danes v veliki ve~ini. O~iten je torej prehod od izvedbe na gradbi{~u k izvedbi v tovarni, prehod od rokodelskih k mehaniziranim procesom, kar je tudi posledica te`nje po ve~ji kvaliteti kon~nega izdelka in manj{ih stro{kih proizvodnje. 4.3. Stopnja kvalitete Sodobni sistemi se odlikujejo tudi po fleksibilnosti. Pomembna sprememba za naro~nika je prehod od modularne k svobodni gradnji, od objektov, izdelanih po tipskih na~rtih, do objektov po meri naro~nika. Proizvajalci sistemov lesene monta`ne gradnje polagajo precej{njo pozornost tudi na podalj{evanje `ivljenjske dobe objektov in zni`anje stro{kov za vzdr-`evanje. Za `ivljenjsko dobo monta`ne hi{e je odlo~ilnega pomena to, v kolik{-ni meri in kako pogosto je bila kon- ijaLes 57(2005) 11 strukcija izpostavljena direktnemu vplivu vlage in kako je bila pred njo za{~itena. Vdor vlage je potrebno pre-pre~iti vse od za~etka proizvodnje do konca gradnje in kasneje v obdobju uporabe objekta. Trajnost objekta pa je nadalje odvisna tudi od kvalitete vgrajenih materialov, kakovosti proizvodnega procesa in sistema, zasnove objekta, primerne uporabe in vzdr`evanja objekta. Razvoj lesene monta`ne gradnje gre nedvomno tudi v smeri zmanj{evanja porabe energije. Da bi dosegli manj{o porabo energije za ogrevanje, moramo zmanj{ati izgube oz. prenos energije od znotraj navzven, ne da bi pri tem vplivali na bivalno ugodje v prostoru. Na osnovi pere~ih ekolo{kih problemov, ki jih med drugim povzro~a uporaba fosilnih goriv za ogrevanje objektov, se je v zadnjem desetletju razvila zamisel o nizkoenergijski hi{i. Les je dober izolator, zato spada med najpri-mernej{e materiale za gradnjo nizko-energijskih objektov. Pri izbiri gradiv in tehnologij gradnje se poleg na{tetega polaga posebna pozornost tudi na akumulacijsko sposobnost toplote, akusti~ne lastnosti, eko-lo{ko vrednost oziroma sprejemljivost zgradbe s stali{~a varovanja okolja. Vse bolj pa se poudarja tudi zdravstvena vrednost oziroma vpliv gradiv in tehnologije gradnje na zdravje in po~utje ~loveka. 4.4. Ve~nadstropna gradnja V prihodnosti je pri~akovati {irjenje potencialnega trga monta`nih hi{. Posebno velik razmah lahko pri~akujemo na podro~ju lesene ve~nadstropne gradnje. Holzforschung Austria od leta 1996 zbira podatke o ve~nadstropni leseni gradnji, kamor pri{teva stanovanjske objekte in druge zgradbe z najmanj 2,5 nadstropji. Po podatkih Holzforschung Austrie je v ve~- nad- stropni leseni gradnji v obdobju od leta 1996 do 2002 v Avstriji najbolj zastopana okvirna konstrukcija s 77 %, lesene skeletne gradnje je 6 %, masivne lesene gradnje pa 17 %. Lesena ve~nad-stropna gradnja je najbolj zastopana na [tajerskem, in sicer 43 %, sledi Ko-ro{ka 8 % in Vorarlberg s 6 % (po Holz Austria, 2002). »Ve~ina dr`av je vi{ino oziroma naj-ve~jo dovoljeno {tevilo eta` pri stavbah z leseno okvirno konstrukcijo dolo~ila na osnovi razli~nih vplivov, ki so posebej nevarni za tovrstne objekte. Tako so dr`ave v Evropi in Skandinaviji to omejitev dolo~ile na osnovi po`arne varnosti, v potresno ogro`enih dr`avah pa so omejitve najve~jega {tevila eta` dolo~ene predvsem zaradi potresnega vpliva na lesene okvirne konstrukcije«. (Duji~, 2001). V Veliki Britaniji je bila do leta 1991 dovoljena gradnja lahkih lesenih okvirnih konstrukcij do najve~ {tirih eta`. Z razvojem novih po`arno-odpornih materialov, s katerimi lahko zagotovimo po`arno odpornost objekta ve~ kot 90 minut, pa se od leta 1991 dalje v predpisih z dolo~enimi zahtevami dopu{~a gradnja lahkih lesenih okvirnih konstrukcij do 8 eta`. Ve~nadstropne lahke lesene okvirne konstrukcije so v Evropi trenutno {e v za~etni fazi razvoja. Opazen pa je splo{ni interes gradnje ve~nadstropnih lahkih lesenih objektov. 5. SKLEP V prihodnosti je pri~akovati pomembne spremembe na podro~ju monta`ne gradnje. Smernice evropske lesnopredelovalne industrije Roadmap 2010 zajemajo program aktivnosti s kon~-nim ciljem, da dobijo les in njegovi proizvodi vodilno vlogo v gradbeni{tvu in v opremljanju notranjih prostorov. V skladu z njim naj bi bil predviden cilj dvig povpre~ne letne porabe lesa v Evropi od 1 % na 4 % (CEI-Bois Ro-admap 2010). raziskave in razvoj Z omenjenimi smernicami sovpadajo tudi trendi na področju moderne arhitekture, ki je ponovno obudila les kot idealni gradbeni material. »Zaradi pozitivnega potenciala, ki ga imata gradivo in tehnologija gradnje, velja masivna lesena hiša za ekološko hišo«. (Zbašnik Senegačnik, 2001). Neprestan razvoj gradiv, razvoj postopkov obdelave, vgradnje ter načinov zaščite vplivajo na konkurenčnost lesa kot gradbenega materiala. Poleg tega je bilo razvitih precej novih sistemov, tako da imajo projektanti in investitorji vedno večje možnosti izbire. Zato v prihodnosti lahko pričakujemo pomembne spremembe na področju lesene gradnje. Dejstvo je, da se les prav zaradi svojih odličnih mehanskih lastnosti, majhne specifične teže ter razvoja različnih tehnologij vrača v bivalne objekte. Stalen razvoj in velika konkurenca pa sili proizvajalce k izboljševanju sistemov in razvijanju novih materialov, kar vpliva na porast kvalitete lesene montažne gradnje. Glavne razvojne tendence bi lahko povzeli v nekaj točkah; to so: • pojav novih materialov in novih kompozitov, • gospodarna izkoriščenost osnovnih materialov, • večanje stopnje prefabrikacije, • fleksibilnost, • podaljševanje življenske dobe objekta, • zmanjševanje porabe energije, • zdravstvena neoporečnost, • upoštevanje ekološkega aspekta, • zniževanje cene končnemu produktu, • povečevanje števila etaž. Za razvoj pa so pomembni tudi eksperimentalni poskusi na področju montažne gradnje. Gre za številne inova-tivne ideje, mnoge od njih se bodo izka- zale kot neprimerne, nekatere pa se bodo razvile in ponudile projektantom nove izzive. Bodo to ve~slojne plo{~e z gibljivo sredico, bo {el razvoj v smeri elementov iz papirja? Bodo to stavbe zgrajene po celi~nem sistemu gradnje in razdeljene na premi~ne zasebne celice, ki bi jih ~lovek lahko vzel seboj, ko bi se preselil v drug kraj? Bodo postale vizionarske zamisli, ki jih snujejo futurologi in arhitekti vsakdanja praksa? Odgovore na taka in podobna vpra-{anja bo prinesla prihodnost. Na vsak na~in pa smo lahko prepri~ani, da bo masiven les ostal med najbolj cenjenimi gradbenimi materiali. Dejstvo je, da imamo v doma~em kulturnem okolju izjemno bogato lesarsko dedi{~ino, ki je lahko izziv tudi sodobnim oblikovalskim in projektantskim prizadevanjem. Poleg tega je Slovenija ena izmed de`el, ki je v veliki meri pora{~ena z gozdovi (ve~ kot 50 %) in razpolaga s kakovostnim lesom. Zaenkrat v Sloveniji prevladuje klasi~-no zidana gradnja, proizvodnja monta`-nih hi{ je v zadnjem obdobju v porastu, vseeno pa smo {e vedno dale~ pod pov-pre~jem glede na dr`ave zahodne Evrope. Potencialni uporabniki lesa so premalo ekolo{ko osve{~eni, les in njegove pozitivne lastnosti se v javnosti premalo promovirajo. Kljub temu pa lahko pri~akujemo, da se bo porast tovrstne gradnje nadaljeval ob upo{te-vanju sodobnih trendov na podro~ju lesene monta`ne gradnje tudi v Sloveniji. 1. Arhitekturni muzej 2005. Razstava: Helsinki, University of Technology, Departement of Architecture - Wood Studio 2. Bügelmayer 2004. Ein Schalenhaus. Bauen mit Holz, 1: 89-91 str. 3. CEI-Bois Roadmap 2010, The European Confederation of woodworking industries 4. Deu, @. 2005. Tipologija lesenih sten v ve~inski arhitekturi slovenskih kulturnih krajin. Les, 5 7, 6 : 189, 19 0 str. 5. Duji~, B. 2001. Eksperimentalno podprto modeliranje odziva lesenih okvirnih panelov na vodoravno cikli~no obte`bo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta gradbeni{tvo in geodezijo. Doktorska disertacija: 20, 2 1, 24 str. 6. Grützmacher, B. 1998. Niedrigenergie – Häuser aus Holz, Callwey, München: 31 str. 7. Institut RWTH Aachen. 2003. Lehrstuhl für Baukonstruktion. Bauen mit Holz 5: 30-33 . 8. Juvanec, B. 1999. Lesena monta`na gradnja. Gotove hi{e v Sloveniji, 9 str. 9. Kobe, M. 2005. Les v kme~ki arhitekturi na Dol`u na Dolenjskem. Ljubljana. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta, Odd. za lesarstvo, 34 str. 10. Kolb, J. 2001. Dreigeschosser aus Holzmodulen, Bauen mit Holz 1: 12-16 str. 11. Krestel, S.; Trummer A. 2005. Die Kielstegelement. Bauen mit Holz, 9. 31-33 12. Ku{ar, J. 1983. Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 128. str. 13. Leitner, K. 2003. Faltwerke mit „Textiler Fuge“. Bauen mit Holz, 5. 30-33 str. 14. Mittag, M. 1974. Gradjevinske konstrukcije. Beograd, Gradjevinska knjiga: 10 8 str. 15. Natterer, J. 1996. Concepts and Details of Mixed Timber-Concrete Structure, International Conference »Composite Constructures - Conventional and Innovative«, Conference Report: 175-180 str. 16. Pearson, D. 1994. Eko-bio hi{a. Ljubljana, DZS: 14 str. 1 7 . Powell, K. 2003. Trends in new home construction with an emphasis on composite wood: Woodbased Composite Center. Blacksburg. VA 18. ProHolz Austria, 2002. Mehrgeschossiger Holzbau in Östereich, Holzskeltt-und Holzmassivbauweise. Holzforschung Austria, ProHolz Information:13 str. 19. Prospektno gradivo podjetja Riko 20. Schafer, J.; Klenske, V. 2000. Holzbausysteme. Informationsdienst Holz. Bonn, Holzbauhandbuch, 12: Reihe 1, Teil 1, Folge 4, 20, 22, 32 str. 21. Séquences Bois- Détails bois. 1999. Paris, CNDB Comité National pour Développement du Bois 22. [ernek, M., Jo{t, M. 2004. Konstrukcijski kompozitni les. Les 56,7-8: 230, 231 str. 23. Shigeru, B. 1997. GG portfolio. Barcelona, Editorial Gustavo Gili, S.A.:33, 35 str. 24. Zalokar, M.R. 2002. Monta`na enodru`inska hi{a. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Magistrsko delo: 99-101, 164, 167 str. 25. Zba{nik Senega~nik, M. 2001. Hi{a iz masivnega lesa. Les, 53,10 : 3 41 str. 26. http://www.steko.de 27. http://www.bonellispa.com/docs/uk/standard.html 28. http:// www.lignotrend.de 29. http://www.lignatur.ch 30. http://www.merk.de, 31. http://www.trusjoist.com Les 57(2005) 11 znanje za prakso Lamelni rezkalnik avtor Ale{ LIKAR, SL[ Ljubljana Spominjam se svojega prvega sre~anja s stroj~kom, znanim pod imenom “Lamello”. Prijatelj, mizar, mi je ta resni~no duhovit “izum” pokazal konec sedemdesetih in ves navdu{en razlagal, kako mu je ta tehnologija spremenila na~in dela. Po njegovih besedah je mozni~enje pokopana zadeva, stroji za mozni~enje pa le {e del proizvodnih linij lesarskih tovarn s serijsko proizvodnjo. No pa ni bilo ravno tako, ~eprav danes lahko ugotavljamo, da je v marsikateri, morda pa kar v vseh, mizarskih delavnicah nepogre{ljiv pripomo~ek (slika 1). Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da se je tudi na{a tovarna Hidria Perles (prej Iskra ERO) odlo~ila za proizvodnjo te vrste orodja. Model, ki si ga bomo ogledali danes, je v profesionalni izvedbi, kar pomeni, da bo sposoben vzdr-`ati mnogo ve~ kakor prej{nji (slika 2). Model nove blagovne znamke Perles of Switzerland LF720, kakor so ga poimenovali v podjetju, ima robustno kovinsko ohi{je s ~elno ploskvijo, ki ji lahko spreminjamo kot za 90 stopinj. Simpati~na mo`nost je v detajlu – koti 90, 45 in 0 stopinj se zasko~ijo v natan~en polo`aj, tako da jih ni treba posebej nastavljati. Posebnost te plo{~e je tudi milimetrska skala, ki poka`e odmik dodatnega prestavljivega kotnika. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLes 57(2005) 11 znanje za prakso Slika 3. Delovna mizica, obrnjena v kot 45 stopinj, in dodatni kotnik Poleg milimetrske je tukaj {e colska razdelitev, stroj~ek je o~itno pripravljen za uporabo v razli~nih dr`avah. Kotnik se trdno privije z ro~ico, sistem zagozde pa jam~i trdnost nastavitve. Njegova oblika omogo~a direktno rezkanje v kotu 45 stopinj, le obrniti ga moramo (slika 3). Podobno kakor pri ve~ini stroj~kov tega namena, je tudi na Perlesovem LF 720 hitro nastavljivi omejilec globine. Vijak, s katerim lahko {e dodatno fino nastavimo globino rezkanja, pa je narejen tako, da ga ni mo~ prestavljati brez ustreznega orodja, ki je sicer tudi del kompleta. Prav ta vijak je na nekaterih modelih stroj~kov te vrste `e povzro~il sive lase uporabniku, ko se je med delom nekontrolirano odvrtel, utori pa so tako postali hitro neustrezno globoki (slika 4). Prav posebej domi{ljen je sistem izmeta odrezkov, stranski izhod zagotavlja bolj zanesljivo delovanje kot pri drugih modelih, kjer je pove~ini ta izhod na zadnji strani okrova. Za ~isto~o dela poskrbi {e vre~ica, ki jo nataknemo na odse-sovalno cevko. Rezilo je standardne izvedbe z varovalnimi elementi, ki {~itijo pred povratnim udarcem pri ro~nem podajanju (BG-test) in s 6 karbidnimi zobmi. Menjava rezila je olaj{ana z blokirnim gumbom na motorju, klju~ pa je del kompleta pri tem stroj~ku. Zanimiv dodatek je kantica z oljem, ki ga ob~asno kanemo v posebej za to narejene odprtine v okrovu. ~e se vam je kdaj v preteklosti `e zgodila blokada pomi~ne plo{~e na tak{nem stroj~ku kot rezultat zamazanih vodil, potem boste ta dodatek {e toliko bolj cenili (slika 5). Ro~aj za prijem med delom in vklopni gumb sta v logi~nem in najprimernej{em razporedu. Slika 4. Omejilec globine in odsesovalni nastavek Motor s svojimi 720 W in 9000 vrtljaji zagotavlja kvalitetno Slika 5. Rezilo z HM plo{~icami Slika 6. Delovna mizica v vodoravnem polo`aju ijaLes 57(2005) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2005 Iz junijske ankete o poslovnih pričakovanjih, ki jo je opravila služba SKEP GZS (Poslovna pričakovanja podjetij - junij 2005), sta bila deleža negativne in pozitivne ocene junija skoraj enaka, kar je razmeroma slaba ocena. Dobra polovica, 54 odstotkov gospodarstvenikov, če upoštevamo podjetja iz vseh dejavnosti, pa ocenjuje, da je položaj njihovih podjetij - glede na vse okoliščine - sredi leta 2005 zadovoljiv. Junija so poročali o slabem poslovnem položaju: proizvodnja tekstilij, strojev, hrane in pijače, po drugi strani so junija prišle najboljše ocene trenutnih poslovnih razmer iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, iz proizvodnje predelave in obdelave lesa ter iz proizvodnje vozil in plovil.1 Obseg industrijske proizvodnje, junij 2005 Industrijska podjetja so v prvem polletju 2005 v povprečju proizvedla za 0,3 odstotka manj kot lani tak čas. Po skromnejši proizvodnji predvsem v prvih štirih mesecih se je le-ta nekoliko okrepila v maju in juniju, vendar je skupno še vedno manjša od lanske. • Proizvodnja v šestih mesecih 2005 kaže v primerjavi z šestimi meseci 2004 naslednje indekse rasti (preglednica 1): Po nekajmese~nem nazadovanju proizvodnje se je le-ta po krepitvi v maju in juniju v prvem polletju 2005 v pov-pre~ju pove~ala za 0,1 odstotka. iz vsebine V mesecu juniju so, 2005 glede na junij 2004, industrijska podjetja proizvedla v povpre~ju za 0,3 odstotkov manj izdelkov (predelovalne dejavnosti za 0,1 odstotka ve~). Lesarska podjetja, zastopana v obdelavi in predelavi lesa, so proizvedla za 5,4 odstotka ve~ kot v enakem obdobju lani. V proizvodnji pohi{tva se je v enakem obdobju obseg proizvodnje zmanj{al za 0,1 odstotka. Zaposlovanje, junij 2005 V za~etku leta je v industriji {e kazalo na krepitev zaposlovanja, vendar se je kasneje stanje poslab{alo. Izrazito kr-~enje zaposlenih, zlasti v industriji, je vidno tudi po anketi GZS »Poslovna pri~akovanja podjetij«. Zaposlenost je bila v prvem polletju ni`ja za 1,4 odstotka primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Produktivnost se je v povpre~ju v tem obdobju pove~ala za 1,1 odstotka. Podoben upad {tevila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-1,4 %), v proizvodnji pohi{tva pa je {tevilo zaposlenih poraslo v povpre~ju za 0,4 %. Preglednica 1. Primerjava proizvodnje leta 2005 v primerjavi z letom 2004 VI 05 VI 05 V 05 I-VI 05 VI 04 I-VI 04 Industrija 98,3 101,0 99,7 Predelovalne dejavnosti 97,4 100,3 1001 Obdelava in predelava lesa 95,8 105,9 105,4 Proizv. poh. in druge pred. dej. 107,1 100,8 96,8 Proizv. pohi{tva 103,7 102,3 99,9 Vir: SURS ijaLes 57(2005) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva • Podatki o zaposlenih so znani za prvih šest mesecev leta 2005. Indeksi rasti v opazovanem obdobju so bili naslednji: VI 05 V 05 VI 05 VI 04 I-VI 05 I-VI 04 Industrija 99,8 98,4 98,6 Predelovalne dejavnosti 99,8 98,4 98,6 Obdelava in predelava lesa 99,9 95,8 96,6 Proizv. poh. in druge pred. dej. 99,7 99,8 100,0 Proizv. pohi{tva 100,0 100,5 100,4 Produktivnost dela (fizi~na) je v povpre~ju v prvem polletju 2004 v industriji (+1,1 %) in predelovalnih dejavnostih (+1,5 %) porasla, v obdelavi in predelavi lesa je porasla za 9,1 %, medtem ko je v proizvodnji pohi{tva padla za 0,5 % (na ra~un pove~ane zaposlenosti!). Zaloge industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, junij 2005 Zaloge industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v prvih šestih mesecih presegle zaloge lanskega enakega obdobja za 14,1 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 13,5 %. Na drugi strani so se v enakem opazovanem obdobju zmanjšale zaloge tako v obdelavi in predelavi lesa (-8,9 %) kot tudi v proizvodnji pohištva (-8,3 %). • Indeksi obsega zalog industrijskih proizvodov po dejavnosti Slovenije, junij 2005: VI 05 V 05 VI 05 VI 04 I-VI 05 I-VI 04 Industrija 98,9 107,0 1141 Predelovalne dejavnosti 98,8 106,5 113,5 Obdelava in predelava lesa 99,3 85,3 91,1 Proizv. poh. in druge pred. dej. 102,5 98,4 91,9 Proizv. pohi{tva 100,6 97,9 91,7 Vir: SURS Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, junij 2005 Cene industrijskih proizvodov so se v prvem polletju 2005 v povprečju v industriji (+3,6 %) in v predelovalnih dejavnostih (+4,3 %) povečale, v obdelavi in predelava lesa (+1,8 %), v proizvodnji pohištva in drugih prdelovalnih dejavnostih (+3,1%). • Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v prvem polletju 2005 znašali: VI 05 V 05 VI 05 VI 04 I-VI 05 I-VI 04 Industrija 100,0 102,4 103,6 Predelovalne dejavnosti 99,9 103,0 104,3 Obdelava in predelava lesa 100,5 100,7 101,8 Proizv. poh. in druge pred. dej. 100,0 102,0 103,1 Tako proizvodnja v obdelavi lesa kot tudi proizvodnja pohištva in drugih predelovalnih dejavnosti je v povprečju dosegla nižji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih. Pla~e • Povprečna mesečna bruto plača v lesni industriji (DD in DN/36.1) je v prvem polletju 2005 znašala po mesecih (v SIT): Januar Februar Marec April Maj Junij 182.986 180.219 186.769 183.985 188.925 192.704 Vir: SURS, arhiv GZS-Združenje lesarstva • Povprečne bruto plače na zaposlenega in stopnje rasti, 2005 (I-VI) SIT Povpre~ne letnestopnje rasti (%) I – VI 2005 nominalno realno Predelovalne dejavnosti 231542 6,6 4,0 DD20 Obd. in predelava lesa 187490 4,4 DN36 Proizv. poh. in dr. pred. dej. 185121 3,9 1,4 Vir: SURS, preračun SKEP GZS Blagovna menjava lesne industrije v 1. polletju 2005 • Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih šest mesecev letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) je neposreden in posreden izvoz v lesni in pohištveni industriji znašal 592 mio EUR (-1,6 %), neposreden izvoz pa 279 mio EUR (-5,6 %). Neposreden izvoz pohištva je padel v prvem polletju 2005 glede na enako opazovano obdobje 2004 za 8,6 %. • Neposreden in posreden uvoz v lesni in pohištveni industriji je znašal 215 mio EUR (+5,6 %), neposreden uvoz pa je znašal 109 mio EUR (-4 %). Med prvih 10 najpomembnejših držav (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne in pohištvene industrije skupaj (DD20 in DN 36.1) v 1. polletju 2005 štejemo: Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo, Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Francijo, Švico, Bosno in Hercegovino ter Nizozemsko. yaLes 57(2005) 11 Vir: SURS Vir: SURS D GZS - Zdru`enje lesarstva Prvih deset dr`av (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne in pohi{tvene industrije (DD20 in DN 36.1) v 1. polletju 2005: Dr`ava Vrednost izvoza (v EUR) 1. Nem~ija 54.493.383 2. Italija 49.123.751 3. Hrva{ka 39.305.498 4. Avstrija 29.602.024 5. Zdru`ene dr`ave Amerike 18.952.446 6. Velika Britanija 12.830.295 7. Francija 9.857790 8. [vica 7.246.191 9. Bosna in Hercegovina 5.221.150 10. Nizozemska 4.708.368 Vir: SURS, GZS Med prvih 10 najpomembnej{ih dr`av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije (DD20 in DN 36.1) v 1. polletju 2005 uvr{~amo: Italijo, Nem~ijo, Avstrijo, Hrva{ko, Bosno in Hercegovino, Slova{ko, Mad-`arsko, ^e{ko republiko, Romunijo in Zdru`ene dr`ave Amerike. Prvih deset dr`av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije skupaj (DD20 in DN 36.1) v 1. polletju 2005: Dr`ava Vrednost uvoza (v EUR) 1. Italija 26.986.791 2. Nem~ija 19.720.373 3. Avstrija 17586.641 4. Hrva{ka 12.067007 5. Bosna in Hercegovina 3.895.824 6. Slova{ka 3.578.000 7. Mad`arska 3.119.418 8. ^e{ka republika 2.891.185 9. Romunija 2.549.569 10. ZDA 1.908.254 Vir: SURS, GZS GZS-Zdru`enje lesarstva je tudi letos pripravilo anketo s podatki o finan~-nem poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2005. Anketo smo poslali ~la-nom GZS-Zdru`enje lesarstva, ki imajo nad 20 zaposlenih. Pravilno izpolnjeno anketo nam je poslalo 48 podjetij, kar pomeni 51,7 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (obdelava lesa in predelava lesa ter proizvodnja pohištva). V analizi smo upoštevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Združenje lesarstva, in sicer najkasneje do 21. oktobra 2005. Rezultati ankete o poslovanju lesne in pohištvene industrije za 1. polletje 2005 kažejo: • Prihodki so v lesni in pohištveni industriji padli (v 1. polletju 2005 glede na 1. polletje 2004) nominalno za 2 %2; v proizvodnji furnirja in plošč so prihodki porasli nominalno za 5 % (realno so porasli za 2,4 odstotne točke). • Odhodki so v lesni in pohištveni industriji v enakem opazovanem obdobju porasli nominalno za 1,5 %. V pohištvenem sektorju so odhodki porasli nominalno za 3,8 %. • Koeficient celotna gospodarnost3 je znašal v lesni industriji v 1. polletju 2005, t.j. 0,99 (v pohištvenem sektorju 0,98, kar pomeni, da lahko ocenjujemo, da je lesna in pohištvena industrija 1. polletje 2005 zaključila z izgubo). Iz ocene poslovanja ob polletju 2005 lahko le ocenjujemo, da je zaključila z dobičkom le proizvodnja furnirja in plošč, kjer je znašal koeficient celotna gospodarnost 1,04). • Delež tujega trga v prihodkih je v lesni in pohištveni industriji v povprečju znašal 55 % (v pohištvenem sektorju 53,7 %). Največji delež tujega trga v prihodkih je znašal v proizvodnji stavbnih elementov (57,7 %). • Čisti dobiček se je v nominalnem znesku v lesni in pohištveni industriji v povprečju zmanjšal za 12,8 % (v pohištvenem sektorju se je zmanjšal nominalno za 19,3 %, v proizvodnji stavbnih elementov za 26,3 %, v proizvodnji furnirja in plošč se je čisti dobiček povečal za 80 %). • Na drugi strani se je čista izguba v lesni in pohištveni industriji v nominalnem znesku povečala za +66,1 % (v pohištvenem sektorju se je zmanjšala za 9 %; ista izguba se je drastično povečala v proizvodnji furnirja in plošč in v proizvodnji stavbnih elementov!). • Finančni odhodki so se zmanjšali v povprečju v lesni in pohištveni industriji (nominalno) za 24,9 %. • Investicije so se v povprečju v lesni industriji zmanjšale za 17,6 % (v proizvodnji pohištva so se zmanjšale za polovico, na drugi strani pa so v proizvodnji stavbnih elementov porasle za 50 %). • Število zaposlenih se je v povprečju v lesni in pohištveni industriji zmanjšalo za 3,8 % (v proizvodnji pohištva za 1,1 %, najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v proizvodnji žaganega lesa (-36,8 %). • Dodana vrednost je v nominalnem znesku padla v lesni in pohištveni industriji v povprečju za 5,6 %, povečala se je edino v proizvodnji furnirja in plošč, in sicer nominalno za 4 % (realno +1,5 %). Na vpra{anje, kak{en se vam zdi splo-{en trend poslovanja v 1. polletju 2005, glede na preteklo obdobje, so lesna in pohi{tvena podjetja odgovorila: enako 29,2% slab{e 45,8% bolj{e 25,0% skupaj 100 % ijaLes 57(2005) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLes 57(2005) 11 znanje za prakso obratovanje, brez nepotrebnih zmanj{evanj vrtljajev pri te`je obdelovalnih materialih, zlasti masivnem lesu. Naredili smo tudi nekaj vezi (slika 7), mnenje mojih dijakov pa je bilo, da je stroj~ek povsem primerljiv z “Lamello” modelom. Posebej so pohvalili sistem izmeta `agovine, ki je pri drugih lahko kaj hitro neprijeten, zlasti ~e stroj~ek med delom obra~amo, nato pa malce “pozabimo” na smer izmeta. ^e sklenem: lamelni rezkalnik Perles of Switzerland LF720 je po uporabnosti, kvaliteti izdelave, robustnosti in hkrati preciznosti sestavnih delov povsem primerljiv s profesionalnimi modeli drugih znamk. Verjamem, da bo to in dejstvo, da gre za doma~i proizvod, marsikoga prepri~alo. obvestilo Dru`ba Hidria Perles se je odlo~ila za pomembne strate{ke spremembe, ki bodo temeljito zaznamovale njeno podobo v prihodnosti Svoj proizvodni program so razdelili v dve liniji. Pod blagovno znamko Perles of Switzerland so za~eli tr`iti profesionalno elektri~no ro~no orodje, orodje blagovne Iskra ERO pa je namenjeno vsem zahtevnej{im doma~im mojstrom in mojstricam. Blagovna znamka Perles of Switzerland ni nova blagovna znamka. Je plod slovenskega znanja ter {vicarske tradicije. Nastala je v {vici leta 1936, s skupno mo~jo pa je prerasla v globalno blagovno znamko. Danes je Hidria Perles njen 100-odstotni lastnik in jo poznajo v ve~ kot petdesetih dr`avah Evrope, Azije, Severne in Ju`ne Amerike, Avstralije in Bli`njega Vzhoda. Oktobra so jo predstavili tudi na slovenskem trgu. kratke novice Predstavnike LESNE TIP Oti{ki Vrh sprejela evropska poslanka ga. Romana Jordan Cizelj Predstavniki Lesne TIP Oti{ki Vrh so 24. novembra v okviru prizadevanj za uveljavljanje industrijske predelave lesne biomase, lesne biomase kot naravnega obnovljivega vira in hkrati energetsko najmanj potratne surovine v Bruslju obiskali tudi evropsko poslanko go. Romano Jordan Cizelj. Na delovnem sestanku so ji predstavili problematiko uporabnosti na{ega najve~jega naravnega bogastva - lesa in lesne biomase ter pomembnost smotrnega gospodarjenja z lesom. Predvsem so poudarili pomen lo~evanja industrijsko in energetsko uporabne lesne biomase, ustvarjanje ve~je dodane vrednosti z industrijsko predelavo lesa v primerjavi z energetsko, pomen lesa in lesenih izdelkov tako z okoljevarstvenega vidika kot tudi z vidika prihrankov energije pri izdelavi le-teh, uporabnost lesenih izdelkov tudi po preteku `ivljenjske dobe, skratka pomen in pomembnost dodane vrednosti v celotnem `ivljenjskem ciklu lesa, za kar je ga. Jordan Cizelj izrazila razumevanje in veliko podporo. Podobna problematika pesti tudi lesarje v drugih dr`avah Evrope. Predstavniki Lesne TIP Oti{ki Vrh so se udele`ili tudi generalne skup-{~ine Evropskega zdru`enja proizvajalcev plo{~ – EPF (European Panel Federation), ki se aktivno vklju~uje v uveljavljanje industrijske predelave lesne biomase in je `e doseglo uveljavitev teh stali{~ v evropskih institucijah. ijaLes 57(2005) 11 znanje za prakso Dogodki, ki zaznamujejo nem{ki pohi{tveni trg avtorica: Fani POTOČNIK, vir: GZS - L-portal 1. Gospodarska rast v Nemčiji v letu 2006 bo 1,2 % IMF- Mednarodni monetarni sklad je v svoji konjunkturni napovedi za leto 2006, objavljeni 15. septembra, napovedal za Nemčijo gospodarsko rast 1,2 %, čeprav je spomladi napovedoval še 1,9 %. S tako nizko rastjo Nemčija zaostaja za vsemi drugimi industrijskimi deželami. Izgledi za oživitev privatne potrošnje, ki je velik spodbujevalec gospodarske rasti, namreč niso vspodbudni. Velika brezposelnost in negotovost v zaposlovanju, naraščanje cen goriva, povečanje nekaterih socialnih dajatev, povzročajo, da ljudje niso pripravljeni trositi denarja za nakupe. če bodo cene bencina še naprej naraščale, se bodo potrošne dobrine podražile, v potrošnikovem »budžetu« pa bo za ostale nakupe ostalo še manj denarja. 2. Vse večja koncentracija na področju nabave pohištva Europa-Moebel Verbund, enemu največjih nabavnih združenj za pohištvo v Evropi, se je v začetku lanskega leta priključila nabavna organizacija DMV (Deutscher Moebel-Verbund Handels). Nastalo je največje združenje za nabavo pohištva, ki ima 569 podjetij in je ustvarilo v 1. 2004 okoli 3 miljarde EUR prometa. Vendar združevanja še ni konec. V tem letu je k EMV - Europa Moebel Verbund pristopila francoska ENA - skupina s sedežem v Marseillesu. ENA ima v Franciji 40 prodajnih centrov za pohištvo pod imenom »Meublena« in je v letu 2004 s prodajo pohištva ustvarila 100 mio EUR prometa. S tem bo francosko nakupovalno združenje ENA svoj prodajni program zaokrožila še s pohištvenimi modeli nemških proizvajalcev. Obetajo si tudi sinergijske učinke pri nabavnih cenah, marketingu, oglaševanju, organiziranosti, informacijskih sistemih, izobraževanju kadrov in tako dalje. Nabavno združenje za pohištvo GfM v Nemčiji ter Trendverband bosta od 1. 1. 2006 delovali združeno. GfM je nakupovalno kooperacijsko združenje 400 srednje velikih trgovskih centrov za prodajo pohištva v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji. Trendverband združuje 150 takih trgovskih hiš v Nem- ~iji, Avstriji in {vici. Vsak ~lan teh dveh zdru`enj deluje na trgu kot povsem samostojen subjekt. Zaradi zdru`ene nabave pohi{tva prek omenjenih zdru`enj dosegajo posamezne trgovske hi{e ugodnej{e nabavne pogoje pri proizvajalcih. Nabavna zdru`enja nudijo svojim partnericam poleg tega {e svetovanje, marketing, ogla{evalske akcije, kreiranje novih izdelkov, uvajanje novih poslovnih konceptov, izobra`evanje, financiranje itd. Kon~ni rezultat sodelovanja preko zdru`enja so ni`ji stro{ki in ve~ji dobi~ek. 3. Proizvajalcem pohi{tva te`ko uspe povi{ati cene Proizvajalci pohi{tva v Nem~iji se v zadnjem ~asu soo~ajo s povi{anjem cen vhodnih surovin, ne morejo pa ustrezno podra`iti svojih kon~nih izdelkov. Na podra`itve je imel najve~ji vpliv porast cen nafte in jekla. Jeklo se je npr. v letu 2004 podra`ilo od 40 – 60 %, v tem letu pa se podra`itev vrti okrog 15 %. Ker so proizvajalci pohi{tva zaradi svoje neorganiziranosti {ibkej{i ~len v odnosih s koncentrirano mo~jo trgovcev pohi{tva, morajo najve~krat sami prevzeti najve~je breme podra`itev. Prav tako so nemo~ni tudi proti svojim dobaviteljem, ki so se v veliko primerih v zadnjem desetletju organizirali v internacionalne globalne ponudnike. Ker je povpra{evanje v svetu po nekaterih surovinah zelo veliko (k temu je pripomogla tudi izredna rast kitajskega gospodarstva), proizvajalci nimajo veliko pogajalskega prostora, saj v oskrbi z jeklom in drugimi surovinami prihaja do ozkih grl. Zato v ve~ini primerov proizvajalcem pohi{tva ne preostane drugega kot poiskati notranje rezerve in breme podra`itev prevzeti nase, ~e ne `elijo, da jih velike nakupovalne verige ~rtajo s seznama dobaviteljev. ijaLes 57(2005) 11 intervju intervju Nova mo~ na GZS-Zdru`enju lesarstva avtorica Sanja PIRC Za kratek intervju smo tokrat ujeli Bojana Pogorevca, od oktobra dalje novega sekretarja GZS-Zdru`enja lesarstva. Po izobrazbi diplomirani in`enir lesarstva se je kot nekdanji direktor Lesne d.d. z neposrednim delom v proizvodnji, obvladovanjem tehnologije in informatike do vodenja kar naj{ir{e seznanil z vsemi strokovnimi podro~ji lesarske panoge: od `agarstva, proizvodnje lesnih tvoriv do proizvodnje kon~nih izdelkov iz lesa, tj. stavbnega pohi{tva, lesne galanterije in meril ter ploskovnega pohi{tva. Prav tako se je ves ~as aktivno udejstvoval v pano`nih interesnih zdru`enjih v okviru GZS: najprej kot ~lan Upravnega odbora Zdru`enja lesarstva med leti 1999 do 2003, med tem je bil dve leti tudi predsednik upravnega odbora GZS Obmo~ne zbornice za Koro{ko, vseskozi pa je deloval tudi v mednarodnem zdru`enu FESYP oz. danes preimenovanem v EPF (European Panel Federation). Za novo delovno mesto sekretarja Zdru`enja lesarstva mu tako ne manjka niti znanja niti delovnih izku{enj, predvsem pa ne idej in entuziazma. Po izobrazbi ste svojemu poklicu predan lesar, vmes pa ste se dali pred nastopom dela sekretarja GZS-Zdru`enja lesarstva za kratek ~as posoditi tudi tekstilcem, za katere ste pripravili zanimiv projekt, nana{ajo~ se predvsem na {ir{e razumevanje oblikovanja blagovnih znamk. Preden sem nastopil delovno mesto sekretarja za lesarstvo, sem bil direktor Pik d.d. v Mariboru, kjer so me prek drugega podjetja najeli kot strokovnjaka za sanacijo podjetij. Projekt, ki je bil zasnovan na razvoju in tr`enju lastne blagovne znamke, je bil dobro zastavljen, a `al ni bil zaklju~en, zaradi spremenjenega stali{~a lastnikov. O tem primeru, kako se da ukrepati v slovenski industriji, sem napisal med drugim tudi ~lanek, ki je bil lani objavljen v Relacijah. Prihodnost razvoja in tr`e-nja lastne blagovne znamke je v dana{-njih razmerah poslovanja ne glede na panogo namre~ klju~nega pomena za obstanek podjetja in njegov razvoj. Pri blagovni znamki gre za t. i. neopred-meteno vrednost, ki pa bistveno nadgradi ceno izdelka. Problem pre`ivetja podjetja pa ni samo v njegovem razvoju in tr`enju blagovne znamke – pri tem mora sodelovati celotno okolje. Seveda se morajo z njo najprej poistovetiti zaposleni v podjetju; tem sledi lokalno okolje, za njo pa mora stati tudi dr`ava z razli~nimi ukrepi, ki podpirajo tak pristop razvoja in tr`enja lastnih bla- Les 57(2005) 6 intervju govnih znamk. Tipični primer takega pristopa je npr. oblikovanje tekstilne blagovne znamke ŽARA, ki so ga speljali tudi s pomočjo sredstev iz EU skladov. J Nenehno se vzpostavljajo primerjave med lesarstvom in tekstilom. Kaj o tem pravijo vaše izkušnje z obeh področij? Nekaj vzporednic med obema panogama bi lahko našli, vendar pa ima slovensko lesarstvo bistveno več prednosti, saj je v tem času naredilo ogromen korak na-prej. Pri tekstilni panogi je bil in žal tudi ostal ključ do uspeha zgolj v delovni intenzivnosti. Lesarstvo pa je zaradi gozdnatosti Slovenije surovinsko samozadostno, obstaja dobra povezanost med gozdarji in proizvajalci, vedno bolj prihajata do izraza tradicija in znanje ... Poleg tega se dostikrat pozablja oz. zanemarja dejstvo, da se je lesarska panoga v zadnjih petnajstih letih zavoljo izredno hudih konkurenčnih razmer na globalnem trgu, kjer vseskozi deluje, temu primerno prečistila. Vsemu temu se je seveda moral prilagajati tudi vodstveni in strokovni kader. Zato si upam trditi, da se danes v lesarstvu na-haja nadpovprečno dober management. J Kako mu torej pomagati pri vzpostavljanju ustreznejše širše infrastrukture? Ob naštetih dejstvih je potrebno še marsikaj postoriti na področju promocije same panoge - kaj namreč dejansko predstavlja za slovensko državo? Da nanjo še zdaleč niso vezana zgolj lesarska podjetja, ki nenazadnje zaposlujejo skoraj 20.000 ljudi, ampak predvsem vrsta drugih panog, od strojegradnje, kemijske industrije, informatike, goz- darstva itd. Poleg same promocije pa nas ~aka {e veliko dela pri ustvarjanju mo`nosti vzajemnega sodelovanja med panogo in razli~nimi institucijami, kjer se ob uporabnih raziskavah in znanju ustvarjajo nove sinergije, ki so v korist panoge. Prepri~an sem, da se je v zadnjem ~asu na tem podro~ju postorilo `e marsikaj, kar predvsem z ustano- vitvijo Tehnolo{kega in{tituta za lesarstvo (TIL) predstavlja dobro podlago za nadaljnje delo. Prav tako predstavljajo velik korak naprej predlagane vladne reforme. Ob vsem tem pa bo predstavljal klju~ do uspeha tudi celovit pristop s strani dr`ave h konkretni podpori za preboj lesarske panoge, in to ravno v tem segmentu uveljavljanja in tr`enja slovenskih lesarskih blagovnih znamk v svetu. Tu bi npr. morala dr`ava skrbeti, da se prek njenih vele-poslani{tev omogo~i prodiranje posameznih panog na aktualni trg. In ravno na tem podro~ju nam je po mojem mnenju dr`ava {e ogromno dol`na. Poglejte, panoga je v izredno te`kih razmerah preživela, se razvijala, stopa v korak z najboljšimi, izdelki posameznih podjetij dosegajo zavidljivo raven, zato bi morala biti deležna tudi pomoči s strani države. J Katere konkretne oblike pomoči imate v mislih? Sam sem precej spremljal ameriški trg. Kakšna je politika in pristop ZDA k reguliranju svojega trga? Dejstvo je, da smo v zadnjem stoletju priča ameriškemu hegemoniz-mu. Govorimo o zgodovin-sko-političnem in sociološkem razvoju, ki se odraža v celostnem pristopu: Američani na zunaj spretno prodajajo idejo svobodnega trga in popolne liberalizacije, medtem ko se dejansko vedejo bistveno drugače. Njihov trg namreč velja za enega najbolj zaprtih, pri čemer vlada megalomanski državni protekcionizem določenih podjetij, kot npr. Boeing, Microsoft v začetni fazi in še kaj. Na določeni stopnji je pač nujno ustvariti domačim podjetjem neke vrste inkubator, ki jim kasneje sploh omogoča prodor naprej. Drugo plat zgodbe ameriškega hegemonizma pa predstavlja celoten aparat ameriške zunanje politike, ki je absolutno naravnan na to, da omogoča ameriškim podjetjem vstop na tuje trge, in to kjer koli na svetu, pri čemer, kot vemo, v skrajni sili tudi ne izbira sredstev. Pri vsem tem ne gre za nič drugega kot za ščitenje oziroma uveljavljanje lastnih gospodarskih interesov, to je interesov ameriških podjetij. Bojim se, da se Slovenci zaenkrat bistveno premalo zavedamo tega pristopa. Kajti v kolikor ni take podpore, je težko karkoli resno razmišljati o nastopih na globalnih trgih. ijaLeS 57(2005) 6 J Se vam ne zdi, da bi te`ko primerjali obe dr`avi? Seveda ne gre za to, da bi primerjali Slovenijo in ZDA po gospodarski in politični moči; in prav zato se je treba toliko bolj zavedati teh dejstev, ko se država odloča odpirati svoj trg tujcem. Tako se morajo s strani države pravočasno oblikovati pametne politike in prevzeti določeni ukrepi za zaščito nacionalnega gospodarstva. Z drugimi besedami to pomeni, da država na osnovi svoje nacionalne strategije omogoča razvoj in trženje določenih blagov-nih znamk. Na tem področju smo lesarji gotovo dovolj močni, saj imamo prepoznavne blagovne znamke, zato bi bila absolutno potrebna vključitev države prek svojih veleposlaništev. Ta pa pri nas žal še prevečkrat vodijo različni pisatelji, novinarji, sociologi ipd., tako da se namesto gospodarskih (podpirajo kulturna predstavništva, in tako na koncu žal ugotavljamo, da so še največji promotorji Slovenije naši športniki. Da ne bo nesporazuma: sam zelo podpiram kulturo, a v taki obliki nam Slovencem prinaša bistveno manj učinka, kot pa bi nam ga prek agresivnejših gospodarskih udejstvovanj. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se ne glede na panogo osnovna poanta uspeha skriva zgolj v lastni blagovni znamki. Izhod je v trženju le-te, kar pa pomeni zelo širok krog dejavnosti in ustrezno infrastrukturo. J ^e `e govoriva o ZDA - tam sedaj vlada paranoja pred Kitajsko, ki z izjemno nizkimi cenami greni `ivljenje tudi marsikateremu slovenskemu lesarstvu. Poglejte, zelo podobna zgodba se je pred dobrimi dvajsetimi leti dogajala z Daljnim vzhodom, pri čemer je igrala glavno vlogo Japonska s svojo neverjetno prodornostjo, okoli katere so Američani zagnali cel vik in krik, posneli film Raising sun, v to kampanjo ,jaLeS 57(2005) 6 vključili svoj oglaševalski aparat in nazadnje Japonce dobesedno sesuli. Trenutno se res izvaja večina investicij na Kitajskem. A tudi Kitajska se bo začela razvijati in tako zviševati svojo ceno dela in ob njih se hitro razvija sosednja Indija. Ta gibanja in valovi so na svetovnem trgu vseskozi prisotni. Zato še enkrat: preživeti se da, a le z lastno blagovno znamko. Zanjo pa mora biti ustvarjeno vzajemno sodelovanje države, lokalnih skupnosti in podjetij. Slovenija je pravzaprav izredno majhna, nimamo enormnega števila zaposlenih, tako da se s fleksibilnostjo in strategijo tržnih niš na tak način da dobro preživeti. J ^e se povrneva k pano`ni orga- nizaciji Zdru`enja lesarstva pri GZS. V ~em sami vidite poslanstvo sekretarja zdru`enja za lesarstvo? Najprej, Združenje za lesarstvo deluje že vrsto let in je posebej pod dosedanjim vodstvom in zavzetim delom mojega predhodnika dr. Korberja in njegovih sodelavcev doseglo zavidljivo strokovno raven in zaupanje članov združenja. Zato mi kot tako ponuja precejšne objektivne možnosti za nadaljevanje dosedanjega dela v skladu z zastavljenimi usmeritvami članov Upravnega odbora, kakor so bile pred petimi leti sprejete skupaj s Strategijo razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{-kih ciljev. Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje lesarstva morata delati v korist svojih članov. Svoje poslanstvo vidim v tem, da bo imela od mojega in dela naše pisarne, tj. moje ekipe, koristi celotna slovenska lesarska panoga. Ena od naših prioritetnih nalog bo tudi promocija lesarske panoge - da se povrne status in omogoči razpoznavnost, ki ji absolutno pripada: vpetost v okolje, tradicija, znanje, naravni viri, les kot človeku prijazen intervju proizvod, ki se kot tak plemeniti tudi skozi izdelke lesne industrije. Moja naloga je doseči soglasje glede nadaljnjega razvoja lesne panoge v Sloveniji v sodelovanju z vsemi institucijami tako na dižavnem kot razvojnem nivoju preko različnih institucij, kot so BF, Oddelek za lesarstvo prek Tehnološkega inštituta za lesarstvo, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarski grozd..., kot tudi v poglobljenem mednarodnem sodelovanju s združenji v Evropi (CEI-Bois idr.). J Katere so va{e prioritetne naloge? Najprej da se kot združenje organiziramo, da se lahko realizirajo naloge, dogovorjene v okviru Upravnega odbora ZL. Trenutno se glavnina aktivnosti vrti okoli prihajajočega ljubljanskega pohištvenega sejma, kjer želimo doseči pozitivno promocijo lesarske panoge kot takšne: na eni strani visoko razpoznavne blagovne znamke posameznih podjetij, ki dvigujejo ugled celotne pohištvene industrije, njeni strokovnjaki, managerji, po drugi strani pa tudi poglabljanje sodelovanja s fakulteto prek Tehnološkega inštituta za lesarstvo, SLTP ter vzpostavljanje dialoga z državo: ministrstvom za gospodarske dejavnosti, ministrstvom za okolje, ministrstvom za šolstvo ... Tukaj vidim vrsto operativnih nalog, ki jih nameravam čim prej in čim bolje realizirati v želji, da se pokažejo pozitivni učinki za lesarsko panogo. D raziskave in razvoj UDK: 347.772:339.138 strokovni ~lanek (Professional Paper) Vrednotenje blagovnih znamk Brand valuation avtor Simon ČADEŽ, Ekonomska fakulteta , Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, e-pošta: simon.cadez@ef.uni-lj.si izvleček/Abstract Čeprav so blagovne znamke v mnogih podjetjih klju~en vir njihove konkuren~ne prednosti, se le redka podjetja sistemati~no ukvarjajo z vrednotenjem svojih blagovnih znamk. V ~lanku so opisani {tirje alternativni na~ini vrednotenja blagovnih znamk (1) stro{kovni, (2) tr`ni, (3) dobi~kovni in (4) na~in vrednotenja na osnovi formul. Rezultati raziskave v velikih slovenskih podjetjih ka`ejo, da se z vrednotenjem blagovnih znamk dejavneje ukvarja samo pribli`no ~etrtina slovenskih podjetij. Although brands are the main source of competitive advantage in many companies, the majority of companies fails to systematically valuate their brand equity. In the paper, four alternative methods for valuating brands are presented: (1) cost-based approach, (2) market-based approach, (3) profit-based approach and (4) formulary approach. The results of a survey among large slovenian companies show that brand valuation is exerted only in approximately one quarter of slovenian companies. Ključne besede: blagovne znamke, neopredmetena sredstva vrednotenje, interbrand metodologija, Slovenija Keywords: brands, intangible assets, valuation, interbrand methodology, Slovenia Uvod V podjetjih, kjer so blagovne znamke klju~ni vir njihove konkuren~ne prednosti, je zbiranje in vrednotenje podatkov o blagovnih znamkah zelo pomembno za uspe{no upravljanje z blagovnimi znamkami. Cravens in Guil-ding (1999) navajata, da nekatera podjetja za graditev in tr`enje blagovnih znamk porabijo tudi do tretjino svojih prihodkov, zato so tovrstne informacije zelo pomembne za sprejemanje stra-te{kih odlo~itev v zvezi z njimi. Vrednotenje blagovnih znamk je most med ra~unovodstvom in tr`enjem in omogo~a podjetjem realisti~no oceniti finan~no uspe{nost pri obvladovanju neopredmetenih osnovnih sredstev (“intangibles”). ^eprav je ta ra~uno-vodska tehnika v~asih kritizirana zaradi svoje negeneralnosti (nekatera podjetja blagovnih znamk enostavno nimajo), lahko povsem legitimno zna-~ilnosti te tehnike pove`emo z drugimi vrstami nalo`b v neopredmetena dol-goro~na sredstva, kar nedvomno pove-~a obseg njene uporabnosti. Primer takega sredstva je intelektualni kapital (“intelectual capital”). Roslender in Fincham (2001) menita, da mora za uspe{no obvladovanje intelektualnega kapitala poslovodno ra~unovodstvo razviti ustrezne na~ine merjenja uspe{-nosti, ki bodo verjetno terjali iznajdbo povsem novih konceptov in tehnik. V ~lanku predstavljamo {tiri metode oziroma tehnike vrednotenja blagovnih znamk, ki vsak s svojega vidika osvetljujejo problematiko nalo`b v blagovne znamke, ter rezultate raziskave o vrednotenju blagovnih znamk v slovenskih podjetjih. 1. Vloga ra~unovodstva pri vrednotenju blagovnih znamk Z ra~unovodstvom blagovnih znamk se je v poznih 1980-ih letih najprej za~elo ukvarjati finan~no ra~unovod-stvo. To je bil ~as, ko so se nekatera britanska podjetja odlo~ila prikazati vrednost prevzetih blagovnih znamk v svojih bilancah. Pribli`no isto~asno je podjetje RHM stopilo {e korak dlje in razvilo tudi metodo ovrednotenja lastnih blagovnih znamk, ki so jih ta lahko izkazala v svojih bilancah (Guilding in Moorehouse, 1992). V 1990-ih se je debata preselila s finan~nega na pod-ro~je poslovodnega ra~unovodstva. Namen ugotavljanja vrednosti blagovnih znamk naj ne bi bil toliko v potrebah zunanjega poro~anja, ampak v po-mo~i tr`nikom pri sprejemanju odlo-~itev v zvezi z njimi (Guilding, 1992). Podjetja se pri obvladovanju blagovnih znamk tradicionalno opirajo na tr`ni-ke. Ker pa so u~inki nalo`b v blagovne znamke te`ko merljivi, tr`niki njihovo ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj učinkovitost pogosto ocenjujejo kar s spremembami tržnih deležev. Tak način je po mnenju Cravensove in Guil-dinga (1999) preveč poenostavljen, zato predlagata drugače. Management naj učinke naložb v blagovne znamke na kapital blagovnih znamk (“brand equity”) raje ovrednoti z upoštevanjem sprememb vrednosti blagovne znamke. Za pripravo informacij o vrednosti blagovnih znamk so najbolj usposobljeni računovodje, ki se že tradicionalno ukvarjajo s kvantitativnimi informacijami. Glavni prispevek računovodij v procesu obvladovanja blagovnih znamk je njihovo periodično ovrednotenje. Tehnika se torej ukvarja z ugotavljanjem denarne vrednosti blagovne znamke, ki z vidika podjetja pomeni neopred-meteno sredstvo. Naložba v blagovno znamko je v bistvu investicija v neo-predmeteno osnovno sredstvo, ki bo tako kot vsaka druga investicija prinesla koristi šele v daljšem časovnem obdobju. Učinkovitost naložb se kaže bodisi v povečanju bodisi zmanjšanju vrednosti blagovne znamke. Sprememba vrednosti blagovne znamke je bolj informativen kriterij uspešnosti managerskih odločitev kot tradicionalno merilo spremembe tržnega deleža, saj naložbe v blagovno znamko niso sorazmerno povezane s tržnim deležem. V vsem procesu pa je ključno sodelovanje računovodij in tržnikov, saj lahko le skupaj pretvorijo podatke v koristne informacije za podporo odločanju. 2. Alternativni načini vrednotenja blagovnih znamk Cravens in Guilding (1999) razdelita metode ovrednotenja blagovnih znamk v štiri skupine: • stroškovni način, • tržni način, ijaLes 57(2005) 11 • dobičkovni način, • način na osnovi formul. Stroškovni način pri ovrednotenju upošteva vse stroške, ki so v preteklosti nastali z graditvijo blagovne znamke. Ti stroški so povezani z vsemi aktivnostmi od raziskav in razvoja koncepta proizvoda oziroma storitve, tržnega testiranja, promocije proizvoda na trgu do stroškov izboljšav proizvoda, ko je ta že na trgu. Način je torej usmerjen v preteklost in kot tak skladen s tradicionalno paradigmo računovodstva vrednotenja sredstev. To seveda tudi pomeni, da je najbolj konzervativen, zato je uporabnost takih informacij za prihodnje odločitve v zvezi z blagovnimi znamkami vprašljiva. Tržni način je usmerjen navzven iz podjetja in skuša ugotoviti, koliko je potencialni kupec pripravljen plačati za blagovno znamko. Ta način je problematičen zato, ker za večino blagovnih znamk ne obstaja trg, kjer bi bila izražena njihova vrednost. Ta problem lahko obidemo tako, da uporabljamo približke, ki jih za vrednotenje blagovnih znamk ocenjujejo finančni trgi. To pomeni, da od celotne tržne vrednosti podjetja odštejemo vrednost opredmetenih sredstev (njihova ocena je običajno dokaj realistična), preostanek pa je vrednost neopredmetenih sredstev. Dobičkovni način je za razliko od stroškovnega usmerjen v prihodnost. Način se ukvarja z oceno bodočih čistih denarnih tokov, ki jih lahko pripišemo določeni blagovni znamki ter jih dis-kontira na sedanjo vrednost z uporabo ustrezne diskontne stopnje. Čisti dobiček od blagovne znamke lahko ugotovimo na več načinov. Najbolj pogost je ta, da ugotovimo cenovno premijo proizvoda z blagovno znamko glede na generični proizvod (torej istovrstni proizvod brez blagovne znamke). Drug način je ocena licenčnin, ki jih dobivamo ali bi jih lahko dobili za prenos pravice do uporabe blagovnih znamk. Tretji na~in pa je ocena dodatnih prihodkov na ra~un ve~je koli~ine, ki jo generira proizvod z blagovno znamko. Katerikoli na~in uporabimo, cilj je v vseh primerih isti: izlo~iti dodatne prihodke, ki jih generiramo na ra~un blagovnih znamk. Na~ini na osnovi formul upo{tevajo ve~ kriterijev hkrati. Najbolj znan in uporabljan je na~in, ki ga je razvila svetovalna hi{a Interbrand iz Velike Britanije. Na~in je podoben dobi~kov-nemu na~inu, saj pri ovrednotenju blagovne znamke izhaja iz dobi~ka. Interbrand predlaga, da povpre~ni dobi~ek zadnjih treh let uporabimo kot indikator dobi~konosnosti blagovne znamke. Vrednost blagovne znamke se nadalje izra~una tako, da izra~unani do-bi~ek pomno`imo z ve~kratnikom, ki naj bi pomenil mo~ blagovne znamke (“brand strength”). Interbrand dejansko predlaga tudi formulo za izra~un mo~i blagovne znamke, ki ponderirano upo{teva sedem dejavnikov (ve~ o prak-ti~ni uporabi te formule oziroma na~i-na glej v Guilding in Moorehouse, 1992), ki lahko skupaj prinesejo 100 to~k. Ti dejavniki so: vodstvo oziroma polo`aj blagovne znamke (maksimalno 25 to~k), stabilnost blagovne znamke (15 to~k), trg oziroma panoga (10 to~k), internacionalnost blagovne znamke (25 to~k), trend razvoja (10 to~k), organizacijska podpora (10 to~k) in (pravna) za{~ita blagovne znamke (5 to~k). Prednost tega na~ina je njegova celovitost, saj zajema vsa podro~ja, ki potencialno vplivajo na zmo`nost blagovne znamke ustvarjati vrednost za svoje lastnike. Dru`ba Interbrand vsako leto tudi javno objavi lestvico 100 najvrednej{ih blagovnih znamk na svetu. Za leto 2005 je tako na lestvici blagovnih znamk prva Coca-Cola, katere vrednost zna{a 67 milijard USD, sledi ji raziskave in razvoj Microsoft (60 milijard USD) in IBM (53 milijard USD). Nasploh na lestvici prevladujejo ameri{ke blagovne znamke, od evropskih je najvi{je na {estem mestu finska Nokia, katere vrednost zna{a 26 milijard USD (Ru~igaj, 2005). ^eprav je proces ovrednotenja blagovne znamke v vseh primerih povezan s precej{njo mero subjektivnosti, pa se pomanjkanje take analize izra`a v ignoriranju pomena neopredmetenih sredstev. Ta so obi~ajno klju~ni vir vrednosti in konkuren~ne prednosti sodobnih podjetij (Roslender in Finc-ham, 2001), zato je njihovo merjenje za dolgoro~ni uspeh prav tako pomembno kot tradicionalni kazalci prodaje ali tr`nega dele`a (Srivastava et al., 1998). 3. Vrednotenje blagovnih znamk v slovenskih podjetjih Uporabo ra~unovodske tehnike vrednotenja blagovnih znamk v slovenskih podjetjih smo tudi empiri~no preu~ili, in sicer v okviru Raziskave o uporabi strate{kega poslovodnega ra~unovod-stva v slovenskih podjetjih (ve~ o tej raziskavi glej ^ade`, 2005). Raziskava je bila izvedena z vpra{alniki, ki so bili poslani v velika slovenska podjetja. V vzorec smo zajeli vsa velika podjetja ne glede na dejavnost in lastni{tvo, torej industrijska in storitvena, vklju~no z “javnim” sektorjem. Pri izbiri podjetij v vzorec smo uporabili bazo 500 naj-ve~jih slovenskih podjetij po prihodkih za leto 2002, ki jo je pripravilo Podatkovno analiti~no sredi{~e Ekonomske fakultete v Ljubljani (PASEF). To bazo smo nato nekoliko pre~istili in izlo~ili vsa podjetja, ki imajo manj kot 100 zaposlenih, ter podjetja, za katera nismo mogli pridobiti kontaktnih podatkov ali pa so do trenutka anketiranja `e prenehala obstajati kot samostojne pravne osebe. V kon~nem vzor~nem okviru je tako ostalo 388 podjetij. Vpra{alnike smo po{iljali jeseni 2003, vsega skupaj pa prejeli 193 izpolnjenih vpra{alnikov (kar pomeni 49,75 % stopnjo odzivnosti glede na vzor~ni okvir). Uporabo tehnike vrednotenje blagovnih znamk smo merili z naslednjim vpra{anjem: “V kak{ni meri va{a organizacija uporablja tehniko ovrednotenje nalo`b v blagovne znamke?”. Poleg vpra{anja smo podali tudi kratek opis te tehnike, in sicer ovrednotenje nalo`b v blagovne znamke (“brand valuation”), to je ugotavljanje vrednosti blagovne znamke, ki temelji na preteklih dobi~kih blagovne znamke in oceni dejavnikov mo~i blagovne znamke (kot so: tr`no vodstvo, stabilnost, zna~il-nosti trga, internacionaliziranost, trendi, za{~ita)”. K vpra{anju je bila postavljena sedemstopenjska merska lestvica, na kateri oznaka 1 pomeni sploh ne, oznaka 7 pa v veliki meri, podjetja pa so imela tudi mo`nost ozna~iti, da tehnika zanje ni relevantna, ker blagovnih znamk nimajo (oznaka 0). Rezultati ankete so prikazani v preglednici. V njej so prikazane frekvence oziroma dele`i podjetij, ki so izbrala eno od navedenih 8 mo`nosti. V drugem in tretjem stolpcu so podatki za celoten vzorec. Kot je razvidno, 22 % podjetij poro~a, da blagovnih znamk nima. Pribli`no 25 % podjetij je izbralo odgovore vi{je od sredine merske lestvice (torej 5, 6 ali 7), torej v dobr{ni meri uporabljajo to tehniko. Na drugi strani je precej ve~ji dele` podjetij (43 %), ki so izbrala odgovore ni`je od sredine merske lestvice (torej 1, 2 ali 3), kar pomeni da te tehnike ne uporabljajo, oziroma jo uporabljajo v zelo majhni meri. Z vidika bralcev te revije so verjetno {e posebej zanimiva podjetja, katerih dejavnost je povezana s predelavo lesa, zato smo te {e podrobneje preu~ili. Izhajajo~ iz Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD), so to podjetja, ki spadajo v razred 20 (obdelava in predelava lesa, razen pohi{tva), razred 21 (proizvodnja vlaknin, papirja, kartona) in razred 36 (proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti). Skupaj je bilo v celotnem vzorcu 13 podjetij iz navedenih dejavnosti (to je 6,7 %), kar je pribli`no enako dele`u teh podjetij v celotni populaciji. Odgovore teh podjetij za vsako skupino posebej prikazujemo v stolpcih 4-6, rezultatov pa zaradi majhnega {tevila podjetij v skupinah ne komentiramo. Preglednica. Prikaz stopnje uporabe tehnike vrednotenje blagovnih znamk v slovenskih podjetjih Uporaba tehnike vrednotenje blagovnih znamk Celoten vzorec N=193 Razred 20 N=3 Razred 21 N=2 Razred 36 N=8 N % N N N 1 – sploh ne uporabljamo 32 16,6 1 2 24 12,4 1 1 3 26 13,5 1 4 20 10,4 1 1 2 5 25 13,0 3 6 12 6,2 7 – uporabljamo v veliki meri 11 5,7 0 – nimamo blagovnih znamk 43 22,3 1 1 Skupaj 193 100,0 3 2 8 Legenda: razred 20 - obdelava in predelava lesa, razen pohi{tva; razred 21 - proizvodnja vlaknin, papirja, kartona; razred 36 - proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti Vir: Raziskava o uporabi strate{kega poslovodnega ra~unovodstva v slovenskih podjetjih, 2003. ijaLes 57(2005) 11 raziskave in razvoj Sklep V podjetjih, kjer so blagovne znamke klju~ni vir njihove konkuren~ne prednosti, je zbiranje in vrednotenje podatkov o blagovnih znamk zelo pomembno za uspe{no upravljanje z blagovnimi znamkami. Vrednotenje blagovnih znamk pomeni most med ra~unovod-stvom in tr`enjem, glavni prispevek ra~unovodij pa je periodi~no ovrednotenje blagovnih znamk. Metode ovrednotenja blagovnih znamk lahko razdelimo v {tiri skupine: (1) stro{kovni na~in, (2) tr`ni na-~in, (3) dobi~kovni na~in in (4) na~in na osnovi formul. Stro{kovni na~in pri ovrednotenju upo{teva vse stro{ke, ki so v preteklosti nastali z grajenjem blagovne znamke. Tr`ni na~in je usmerjen navzven iz podjetja in sku{a ugotoviti, koliko je potencialni kupec pripravljen pla~ati za blagovno znamko. Dobi~-kovni na~in se ukvarja z oceno bodo~ih ~istih denarnih tokov, ki jih lahko pripi{emo dolo~eni blagovni znamki, ter jih diskontira na sedanjo vrednost. Na~ini na osnovi formul upo{tevajo ve~ kriterijev hkrati. Rezultati raziskave v velikih slovenskih podjetjih ka`ejo, da ve~ kot tri ~etr-tine podjetij ima blagovne znamke, vendar pa se jih le pribli`no ~etrtina dejavno ukvarja z njihovim vrednotenjem. Preostala podjetja blagovnim znamkam o~itno ne posve~ajo pretirane pozornosti, kar ka`e na ignoranco podjetij do svojih neopredmetenih sredstev, ki so morda klju~ni vir njihove konkuren~ne prednosti. literatura 1. Cravens, K.S. & C., Guilding: Strategic brand valuation: a cross-functional perspective. Business Horizons, Greenwich, 42(1999); 53-62. 2. ^ade`, S.: Kontingen~ni pristop k oblikovanju stratete{kega poslovodnega ra~unovodstva: empiri~na preverba v slovenskih podjetjih. Doktorska disertacija. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 2005. 3. Guilding C.: Should management accounting take up the brand valuation challenge? Management Accounting, London, 70(1992), 44-46. 4. Guilding, C. & M., Moorehouse: The case for brand value budgeting. In: Colin Drury, ed. Management Accounting Handbook. Oxford: Butterworth-Heinemann, 1992; 173-195. 5. Roslender, R. & R., Fincham: Thinking critically about intellectual capital accounting. Accounting, Auditing & Accountability Journal, Bradford, 14(2001); 383-398. 6. Ru~igaj S.: Ameri{ke blagovne znamke so vedno najve~ vredne. Delo, Ljubljana, 10.8.2005, str. 13. Srivastava, R.K., T., Shervanni & L., Fahey: Market-based assets and shareholder value: a framework for analysis. Journal of Marketing, Chicago, 62(1998); 2- 7 18 kratke vesti Za~etek Merkurjeve maloprodajne mre`e v Srbiji Odprtje prvega Merkurjevega prodajnega centra v Srbiji, ki se je zgodilo 18. novembra letos, je eden najpomemb-nej{ih trenutkov v zgodovini dru`be, je ob otvoritvi prodajnega centra v Beogradu poudaril predsednik uprave Merkurja Bine Korde`. Vanj so vlo`ili deset milijonov evrov, kar je {ele za~e-tek vlaganj v maloprodajno mre`o v Srbiji, saj namerava Merkur do leta 2010 v Srbijo investiral ve~ kot 50 milijonov evrov. Vstop na srbski maloprodajni trg pomeni namre~ veliko korak v ure-sni~evanju strategije, ki si jo Merkur zastavil pri poslovanju izven slovenskih meja. `e prihodnje leto naj bi Merkur odprl svoj prodajni center v Novem Sadu, leta 2007 pa {e enega v Beogradu. Z vstopom na srbski trg bo Merkur prek razvoja maloprodajne mre`e intenzivno razvijal sodelovanje s srbskimi proizvajalci in njihove izdelke vklju~eval v prodajni program, najprej Merkurjevih centrov v Srbiji, potem pa tudi drugod, je zagotovil Kor-de`. Tako kot doslej bodo v vseh poslih v Srbiji naprej prav tako sodelovali z lokalnimi dobavitelji in drugimi partnerji. Merkur pa je v Beogradu tudi delodajalec, saj je v novem centru zaposlitev na{lo 70 ljudi. Dr`ave nekdanje Jugoslavije so za Merkur najpomemb-nej{i ciljni tuji trgi. Zato `eli Merkur v Srbiji, na Hrva{kem, v BiH ter v Makedoniji sedanje maloprodajne zmogljivosti z dana{njih 40 tiso~ kvadratnih metrov v novem centru v Srbiji, osmih prodajalnah na Hrva{kem in manj{i prodajalni v Makedoniji do leta 2010 pove~al na 117 tiso~ kvadratnih met- rov. Tako naj bi najpozneje v treh letih na trgih Hrva{ke, Srbije in BiH dosegli vsaj 10-odstotni tr`ni dele` med primerljivimi trgovci. V Sloveniji dosega Merkur na podro~ju maloprodaje 29-odstotni tr`ni dele`, na podro~ju veleprodaje pa 39-odstot-nega. Rast Merkurja na doma~em trgu se bo po na~rtih uprave do leta 2010 pove~ala za polovico, v tujini pa se bo obseg prodaje pove~al za {tirikrat in dosegal skoraj tretjino skupne prodaje. V Merkurju so prepri~ani, da bo `e do leta 2007 obseg poslovanja skupine Merkur presegel milijardo evrov, donosnost na kapital dru`be Merkur pa devet odstotkov. ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti Financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) v Sloveniji avtorica mag. Bo`ena KRAMAR 1. MSP (mikro, mala in srednja) podjetja in financiranje Proces prestrukturiranja gospodarstva se je začel z Zakonom o podjetjih (december 1988), ki je dopustil zasebno ustanavljanje podjetij brez posebnih omejitev. Pred tem je bila dovoljena le omejena zasebna lastnina proizvodnega imetja, zlasti v obrti, na kmetijah, v gostinstvu in prevozništvu. Z letom 1989 se je začel proces hitrega nastajanja novih podjetij. V socialističnem okolju je delovalo v Sloveniji v osemdesetih letih okoli 2.500 podjetij. Praktično ni bilo procesa vstopa in izstopa podjetij. Hkrati je obstajal močan zasebni sektor, ki je leta 1991 štel 35.700 samostojnih obrtnikov in veliko število popoldanskih, občasnih obrtnikov. Za hiter začetni razvoj novih podjetij je zaslužnih več dejavnikov: • močna tradicija zasebnega podjetništva v obrtni dejavnosti; • odprtost Slovenije v evropsko in širše svetovno gospodarstvo, kar je oblikovalo tržno naravnanost, razvijalo managerske zmožnosti, vplivalo na pozitiven odnos do tržnega poslovanja; • delovanje podpornih organizacij, Gospodarske in zlasti Obrtne zbornice; • razpoložljiva proizvodna znanja, čeprav šolski sistem ni podpiral praktične poklicne naravnanosti, težnje k samostojnemu poslovanju in prevzemanju tveganja; • precejšnje število ljudi na delu v tujini, ki so prinesli poslovno naravnanost, poslovne vezi in finančni kapital. V podjetniški val v Sloveniji so se vključili v ta proces (Rebernik et al., 2003, str. 49): • nekdanji zaposleni v družbenih podjetjih, ki so sledili tržni priložnosti in profitnemu motivu ali želji po samostojnosti; • srednji in vrhnji management iz družbenih podjetij, ki je ustanovil svoja podjetja in se s tem rešil bremen zadolženosti in presežka zaposlenih; • uspešni obrtniki z ustaljenim krogom kupcev in večjimi proizvodnimi zmogljivostmi; • brezposelne osebe iz programa samozaposlovanja; • osebe s samostojnimi poklici: arhitekti, odvetniki, svetovalci, umetniki in drugi. 2. Opredelitev MSP Gospodarske družbe se lahko organizirajo v eni izmed naslednjih oblik: • kot osebne družbe - družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba; • kot kapitalske družbe - družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba. Pogoji za razvrstitev družb na mala in srednja podjetja (MSP) so določeni v Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93, 45/2001), ki se prilagaja opredelitvi in kriterijem v EU (preglednica 1). V Evropski uniji (EU) se v programih in zakonodaji, povezanimi s pojmom manjših podjetij, uporablja koncept SME (Small and Medium Enterprises); v tem okviru so ta podjetja razvrščena v srednja, mala in mikro podjetja. Z novo klasifikacijo, ki velja od leta 2005, je evropska komisija premaknila meje, Preglednica 1. Zakonski kriteriji za mala in srednja podjetja v Sloveniji Vrsta podjetja po velikosti [tevilo zaposlenih Letni promet Bilan~na vsota mikro podjetje manj kot 10 do 50 milijonov SIT malo podjetje manj kot 50 do 2,3 milijard SIT do 850 milijonov SIT srednje podjetje manj kot 250 do 11, 5 milijarde SIT do 3,4 milijarde SIT Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih dru`bah (Ur. list RS, {t.134, 2004); Zakon o podpornem okolju za podjetni{tvo (Ur. list RS, {t. 40, 2004). ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti Preglednica 2. Zakonski kriteriji za mikro, mala in srednja podjetja v EU Vrsta podjetja {tevilo zaposlenih Letni promet Bilan~na vsota Pogoj po velikosti srednje podjetje manj kot 250 do 40 milijonov EUR do 27 milijonov EUR Ne pripada skupini povezanih podjetij, (50 mio EUR) (43 mio EUR) razen ~e ta skupina sama ne zado{~a pogojem za srednje podjetje malo podjetje manj kot 50 do 7 milijonov EUR do 5 milijonov EUR Ne pripada skupini povezanih podjetij, (10 mio EUR) (10 mio EUR) razen ~e ta skupina sama ne zado{~a pogojem za malo podjetje mikro podjetje manj kot 10 (do 2 mio EUR) (do 2 mio EUR) Ne pripada skupini poveznih podjetij, razen ~e ta skupina sama ne zado{~a za mikro podjetje. Vir: http://www.wirtschaftsblatt.at/ Preglednica 3. Struktura slovenskih podjetij po velikosti, 2003 0 1 do 9 Velikostni razredi 10 do 49 50 do 249 250 in ve~ Skupaj {tevilo podjetij 11.081 76.062 4.641 1.149 300 93.233 Dele` podjetij (v %) 11,89 81,58 4,98 1,23 0,32 100,0 {tevilo zaposlenih 0 137445 93.737 121.057 204.241 556.480 Dele` zaposlenih v % 0,00 24,70 16,84 21,75 36,70 100,0 Povpre~no {tevilo zaposlenih na podjetje 0 1,8 20,2 105,4 680,8 6,0 Povpre~ni prihodki v mio SIT na podjetje 13 32 492 2.399 16.106 133 Vir: Rebernik et al., 2004, str. 9 Preglednica 4. Struktura zaposlenosti v neprimarnem zasebnem sektorju, Evropa - 19, ZDA, Japonska in Slovenija1 Mikro Dele` Mala zaposlenih po Srednja velikost v % Skupaj {t. zaposlenihv 1000 Povpre~je zaposlenih Evropa - 19 39 17 13 70 139.710 7 ZDA 22 15 12 49 129.635 6 Japonska n.a. n.a. n.a. 33 38.277 8 Slovenija 25 17 21 63 556 6 Vir: Rebernik et al., 2004, str. 28 ki so prikazane v oklepajih (glej preglednico 2). Razvrstitev podjetij po velikosti ima otipljive finan~ne posledice, saj so {tevilni programi, ki jih financira EU, dostopni le za MSP oziroma SME. V prihodnosti se pri~akuje tudi vedno ve~ programov s strani EU za povsem mlada mikro podjetja. Dr`ave ~lanice bodo lahko mikro, malim in srednjim podjetjem brez dovoljenja Bruslja izpla-~evale subvencije za raziskovanje in razvoj (http://www.ueapme.com). Leta 2003 je bilo v Sloveniji 93.233 podjetij, od tega 11.081 brez zaposlenih, 76.062 z 1 do 9 zaposlenimi, 4.641 z 10 do 49 zaposlenimi, 1.349 s 50 do 249 zaposlenimi in 300 podjetij z 250 in ve~ zaposlenimi (Rebernik et al., 2004, str. 5) (preglednica 3). V preglednici 4 je prikazana struktura zaposlenih po velikostnih razredih podjetij za Evropo - 19, ZDA, Japonsko in Slovenijo. Slovenska struktura je zelo primerljiva z evropsko, vendar z ve~jim dele`em srednjih in manj{im pri mikro podjetjih. V ZDA (51 %) in na Japonskem (67 %) v zaposlovanju prevladujejo velika podjetja, kar ka`e na relativno manj{i pomen malih in srednje velikih podjetij v teh dr`avah. Dele` zaposlenih leta 2003 zna{a v Sloveniji v MSP 63%, kar je ve~ kot zna{a dele` zaposlenih v velikih podjetjih. ~e primerjamo strukturo zaposlenih v Sloveniji z EU, lahko zaklju-~imo, da sta strukturi precej podobni ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti 3. Problemi financiranja MSP Ena od bistvenih nalog podjetnika je zagotavljanje finan~nih virov za nemoten potek poslovanja in rast podjetja. S financiranjem podjetja se podjetnik soo~i `e med ustanovitvijo podjetja, njegovim razvojem in {iritvijo. Financiranje podjetja najprej pomeni pridobivanje finan~nih sredstev za nakup realnih aktiv, v {ir{em smislu pa vklju-~uje {e gospodarjenje s finan~nimi sredstvi in njihovo vra~anje. Zanimiva je opredelitev MSP nasproti velikim podjetjem glede financiranja, saj se mo`-nosti za pridobitev finan~nih virov v MSP razlikujejo od mo`nosti pridobitve leteh v velikih podjetjih. Ve~ina avtorjev obravnava finan~no funkcijo v podjetju kot eno temeljnih poslovnih funkcij, vendar so opredelitve njenih nalog precej razli~ne. Naj-{ir{e sprejeta opredelitev nalog finan~-ne funkcije govori o razli~nih vidikih funkcije financiranja, in sicer: priskr-bovanje sredstev, uporaba sredstev, vra-~anje sredstev in preoblikovanje obveznosti do virov sredstev. Vsaka poslovna odlo~itev ima vedno tudi finan~ne posledice, ki se ka`ejo v velikosti in se- Preglednica 5. Primerjava {tevila dru`b in zaposlenih med letoma 2003 in 2004 (po spremembi ZGD - ja) (v mikro podjetjih EU zna{a dele` zaposlenih 39 %, v malih podjetjih 17 %, v srednje velikih podjetjih 13 % in 30 % v velikih podjetjih). V letu 2004 je stopila v veljavo sprememba 52. ~lena ZGD (Ur. list RS, {t. 139/04) po katerem se dru`be razvr-{~ajo v velikostne razrede. Pove~ali sta se dve od treh meril za razvrstitev (~isti prihodki od prodaje predhodnega leta in vrednost aktive ob koncu poslovnega leta so se pove~ali za pribli`no 70 %, {tevilo zaposlenih pa je ostalo enako). Te spremembe so morale dru`be upo-{tevati `e pri razvrstitvi za leto 2004, zato ne presene~a, da se je v primerjavi z letom 2003 {tevilo majhnih dru`b pove~alo bolj (za 2.562 oz. 6,7 %) kot skupno {tevilo dru`b (za 2.231 oz. 5,6 %), zmanj{alo pa se je {tevilo srednjih (za 264 oz. 25,9 %) in velikih dru`b (za 67 oz. 8 %). To se odra`a v strukturi skupnega {tevila dru`b s pove~anjem dele`a majhnih (od 95,3 % na 96,4 %) ter zmanj{anjem dele`a srednjih (od 2,6 % na 1,8 %) in velikih dru`b (od 2,1 % na 1,8 %) (Ekonomsko ogledalo, 2005, str. 15). {tevilo dru`b majhna podjetja {tevilo dru`b srednja podjetja {tevilo zaposlenih majhna podjetja {tevilozaposlenih srednja podjetja 2003 4.641 1.149 93.737 121.057 2004 40.540 756 170.938 75.430 Razlika +35.899 -393 +77201 -45.627 Vir: Ekonomsko ogledalo, 2005, str. 15 Preglednica 6. Zna~ilnosti podjetij glede financiranja MSP Velika podjetja prete`no v dru`inski lasti praviloma {iroko razpr{ena lastnina ni dostopa na anonimni trg kapitala, zato so mo`nosti financiranja omejene neoviran dostop na anonimni trg kapitala, zato je veliko mo`nosti financiranja v stiski nikakr{na neposredna ali pa le neznatna splo{na dr`avna podpora v stiski verjetno neposredna dr`avna podpora Vir: Kralj, 1997, str. 50 stavi premoženja in kapitala ter v finančnih tokovih. Finančniki v podjetju naj bi imeli celovit pregled nad finančnim dogajanjem v podjetju. Slabo vodeno financiranje velikokrat pripelje do zloma podjetja, ki je sicer imelo dober proizvod, trženje in razvoj. Naloge, ki jih ima lastnik v MSP, bi lahko strnili v štiri točke (Mramor, 1993, str. 26): • opredeliti kratkoročne in dolgoročne stroške in koristi, povezane z uporabo sredstev podjetja; • najti vire sredstev in ugotoviti njihove stroške; • izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi se najbolje sledi cilju poslovanja podjetja; • oceniti tveganje in donosnost vsake poslovne aktivnosti. MSP se srečujejo z različnimi ekonomskimi, institucionalnimi in upravnimi ovirami, zlasti pa s pomanjkanjem finančnih sredstev (vrzel v kapitalu). Praktično najdemo v vsaki strategiji za MSP problem izboljšanja dostopa do finančnih virov kot strateško usmeritev. Finančni viri so bistven element delovanja vse podjetniške podporne mreže in vseh pomembnejših sestavin poslovne infrastrukture, kot so inkubatorji ali tehnološki parki. Vsekakor velja, da uporabljajo MSP drugačne vire kot velika, zlasti zato, ker nimajo dostopa do trgov kapitala; izjema so srednje velika podjetja. Sami lastniki so najpomembnejši financerji novih podjetij. Financiranje je problem MSP najprej v začetni fazi, saj imajo zasebni investitorji redko isto vizijo kot podjetniki. Veliki problemi so s financiranjem MSP ponovno pri rastočih podjetjih, ki potrebujejo znatna finančna sredstva za rast. Razvojne potrebe podjetij običajno daleč presegajo kapital last- Les 57(2005) 11 strokovne vesti nikov in zadržane dobičke. MSP so pri pridobivanju posojil vezana na svoje premoženje, ki ga lahko uporabijo kot jamstvo, lastniki sami pa se dokaj neradi odločajo za lastniška vlaganja iz zunanjih virov, ker želijo ohraniti neodvisnost in kontrolo nad podjetjem. Premajhen kapital lastnikov, ki povzroča značilno »podkapitaliziranost« MSP, se kasneje pokaže v manjši zmož-nosti MSP, da dobijo posojila. Delno je problem MSP pri financiranju tudi pomanjkanje dobrih informacij o možnostih dolžniškega ali lastniškega kapitala, saj informacije podjetje tudi stanejo. V okviru raziskovalnega projekta Ekonomske fakultete v Ljubljani »Financiranje malih in srednjih podjetij v Sloveniji: izhodiščna analiza slabosti sedanjih pravnih rešitev« (2002) je bila izvedena anketa, v kateri so spraševali po tem, v kakšni meri čutijo MSP kot problem posamezne vidike financiranja, razdeljene v dve skupini: • problemi, ki se pojavljajo pri dostopu do oziroma pri uporabi posameznih finančnih virov v MSP; • težavnost financiranja posameznih področij poslovanja, zlasti z vidika (dolgo) ročnosti in višine potrebnih zneskov. Slovenska MSP so kot največji problem s financiranjem uvrstila dostop do sredstev (državnih) skladov. Ta problem izstopa med vsemi in kaže, da si želijo MSP dostop do ugodnejših sredstev, da od države pričakujejo rešitve finančnih problemov, ki jih sama MSP ne morejo doseči po tržni logiki (Glas et al., 2002, str. 7 - 8). Med problemi prevladujejo sicer tisti, ki se povezujejo z bančnimi posojili in pogoji za njihovo pridobitev: • Visoki stroški zavarovanja in drugi odvisni stroški motijo MSP ijaLes 57(2005) 11 bolj kot sama višina obrestne mere za bančna posojila, čeprav lahko gledamo oboje kot na stvarno ceno posojila. • MSP še vedno motijo zahteve bank po obsežni dokumentaciji in dolgotrajna obdelava vlog. • MSP opozarjajo na težave s kratkimi roki odplačila investicijskih kreditov, manj pa jih imajo s samimi kompliciranimi postopki črpanja kreditov in z možnostmi za odlog začetka odplačevanja kreditov. • Sicer se MSP pritožujejo, da težko pridejo do kreditov nasploh, da se počutijo v podrejeni vlogi, diskriminirana, ker se banke raje ukvarjajo z večjimi krediti. • Zanimivo je, da so težave z zagotavljanjem garancij za kredite sorazmerno nizko, kar kaže na to, da so se MSP v vzorcu že usposobila za garancije (imajo določeno premoženje aH najdejo garante). • Težave z izterjavo oz. plačilna nedisciplina dolžnikov tokrat ni zasedla tako visokega mesta, čeprav zaradi recesije na svetovnih trgih ne bi mogli govoriti o ugodnem obdobju. • MSP čutijo pomanjkanje kakovostnih finančnih svetovalcev, saj se z rastjo in internacionalizacijo poslovanja vse bolj srečujejo z zahtevnješimi finančnimi dilemami in instrumenti; to opozarja na pomen specialističnega svetovanja, vendar tudi na zahteve po visoki strokovnosti svetovalcev. • Podjetja se sicer pritožujejo, da ni zasebnih vlagateljev, vendar dejansko niso tako nagnjena k zunanjim lastniškim vlaganjem (Glas et al., 2002, str. 7 - 8). V povezavi z naštetimi problemi se sklada rangiranje financiranja razli~nih vrst finan~nih odtokov iz MSP. Podjetjem je sorazmerno te`ko financirati investicije v stroje in opremo, ki bi zaradi visokih zneskov zahtevale dolgo-ro~nej{e investicijske kredite in odlog vra~anja. Podobno je te`ko financirati nove poslovne prostore. Druga~no je ozadje problemov financiranja razvoja novih izdelkov/storitev, kjer gre za tr`ne negotovosti o dose`enih rezultatih, za dolgotrajna vlaganja, poleg finan~nih imajo podjetja te`ave v R&R dejavnosti. Za MSP je dovolj te`av tudi s financiranjem tr`enja ter terjatev do kupcev, saj za slednje podjetjem primanjkuje finan~nih virov, medtem ko financiranje pla~ in zlasti zalog vse bolj predstavlja rutinsko finan~no operacijo. Finan~ni sistem naj bi omogo~il u~in-kovit pretok kapitala od subjektov, ki imajo finan~ne prese`ke, k subjektom, ki ta sredstva najbolj potrebujejo oziroma jih lahko najbolj u~inkovito na-lo`ijo. Vlogo finan~nega posrednika imajo ve~inoma poslovne banke. Njihova osnovna naloga je, da zbirajo prihranke prebivalstva in podjetij in jih nato v obliki kreditov plasirajo v podjetja (dol`ni{ki kapital). Bistveno je, ali je podjetnik zmo`en zbrati vsa potrebna finan~na sredstva za za~etek delovanja podjetja. Pri pridobivanju finan~nih sredstev je klju~na tudi ~asovna usklajenost. Pomembno je, da podjetje ne odla{a z iskanjem fi-nan~nih sredstev, dokler nima resnega primanjkljaja denarnih sredstev in da ne i{~e lastni{kega kapitala, dokler ga res ne potrebuje. Problemi z denarnim tokom v podjetju slabo vplivajo na kre-dibilnost managementa in na zmo`-nost pogajanja z investitorji. ^e pa podjetje posku{a pridobiti lastni{ki kapital prezgodaj, je lahko lastni{ki dele` ustanoviteljev nepotrebno oslabljen. 1 Opomba: Podatki za ZDA iz leta 2000, za Japonsko leto 2001, za Evropo leto 2003, za Slovenijo leto 2003; strokovne vesti 16. ljubljanski zbor pohi{tva avtorica Sanja PIRC V nedeljo, 14. novembra, se je na Gospodarskem razstavi{~u kon~al najve~ji zbor pohi{tva v Sloveniji, 16. ljubljanski pohi{tveni sejem. Ve~ kot 300 razstavljavcev iz enaindvajsetih dr`av je svoje izdelke predstavilo izredno velikemu {tevilu obiskovalcev – teh so letos organizatorji na{teli ve~ kot 53.000. Tako so bila celo prese`ena pri~akovanja Gospodarskega razstavi{~a, ki je glede na ve~je {tevilo razstavljavcev in za dan podalj{an sejem napovedovalo porast obiska. Tako veliko {tevilo obiskovalcev je gotovo tudi dobra napoved za doma~o pohi{tveno stroko, ki `e sicer zadnjih nekaj let bele`i konstantno rast produktivnosti. Po tradiciji je bilo tudi letos na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu podeljenih ve~ nagrad, s katerimi `elijo strokovne komisije opozoriti na izjemno kakovost, funkcionalnost ali oblikovalske dose`ke razstavljavcev. Tako so bile na sami sejemski otvoritvi, ki sta jo s svojo navzo~nostjo po~astila tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak ter ljubljanska `upanja Danica Sim-{i~, podeljene nagrade Gospodarske zbornice Slovenije, Zlata plaketa revije Na{ Dom, priznanje revije Les in priznanje Dru{tva oblikovalcev Slovenije. Nagrade, ki jih podeljujeta GZS - Zdru-`enje lesarstva in Gospodarsko razsta-vi{~e, so namenjene novim, javnosti {e ne predstavljenim proizvodom in njihovim kreacijam. Prejmeta jih obliko- valec in proizvajalec nagrajenega izdelka; kriteriji, po katerih je odlo~ala komisija, pa so: oblikovalski (izvirnost), tr`ni (iskanje tr`ne ni{e, tr`na prodornost) in celovita zasnova. @irija, ki so jo sestavljali Ladislav Ercegovi~, Rajko Magdalenc, Slavko Ko`elj, Manja Kitek – Kuzman, Vladimir Pezdirc in Car-mino Carapella, je za leto{njega prvo-nagrajenca izbrala podjejte Donar iz Ljubljane, in sicer za ergonomski delovni stol, imenovan Jackyll & Hyde, ki sta ga oblikovala Milan Kohek in Matej Fegu{. Druga nagrada je romala v Tovarno pohi{tva Trbovlje za pisar-ni{ko pohi{tvo NEX, tretja nagrada pa na Dolenjsko, v TOM iz Mokronoga, kjer so si jo prislu`ili za svojo hotelsko posteljo. V tem sklopu nagrad je bilo podeljeno tudi posebno priznanje za tr`no najuspe{nej{i izdelek, ki ga je prejelo podjetje SVEA iz Zagorja za svojo kuhinjo Carissa. Zlato plaketo revije Na{ dom podeljuje revija NA[ DOM, in sicer za na sejmu predstavljeno pohi{tvo doma~ega proizvajalca, s katerim je mogo~e najlep{e in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje. Tudi ta komisija, ki so jo sestavljali Marija Andolj-{ek, Vera Kova~evi} in Jo`e Raj{p, ni spregledala predstavitve oblazinjenega pohi{tva podjetja TOM in mu tako zanjo podelila svoje priznanje. Priznanje revije Les vsako leto prejme ena izmed srednjih lesarskih {ol, ki izstopa po inovativnosti in izvirnosti razstavnega prostora ter izdelkov in zna najizvirnej{e predstaviti svoje dejavnosti. Komisijo so sestavljali Ros-wita Gol~er – Hrastnik, Bernard Likar, Jo`e Meznari~ in Sanja Pirc, nagrado pa je podelila [C, Srednji lesarski {oli Ljubljana. Svoje priznanje avtorju novega slovenskega izdelka, ki s svojim delom odlo-~ilno prispeva k njegovi jasno zaznavni dodani vrednosti, je podelilo tudi Dru-{tvo oblikovalcev Slovenije. Mattea Panterr, Lenka Kav~i~ in Robert Klun so se tako letos odlo~ili za Primo`a Tom{i~a in Aljo{o Podbr{~ka, ki sta za podjetje Kolpa oblikovala serijo ko-palni{kih izdelkov Young Collection. Nagrado Gospodarskega razstavi{~a Forma 2005, ki je namenjena oblikovalcem za inovativne, dobro oblikovane izdelke ali za izvirno, kreativno idejo oziroma originalno re{itev, je letos prejel poljski oblikovalec Maciej Wlasnowolski, ki se je predstavil z lahkotnim, transparentnim stolom. Sedalo namre~ daje vtis, kot da lo~eno od stolovih nog lebdi nad njimi, kar omogo~a domiselno izvedena podporna konstrukcija, ki sedalo in noge povezuje le s tankimi kovinskimi vrvmi. Stol je mogo~e preprosto sestaviti in razstaviti. Po mnenju komisije je ta stol med izdelki na Formi zagotovo izstopal, ~eprav ideja zanj sicer ni bila povsem nova. Nagrade Gospodarskega razstavi{~a za najlep{i razstavni prostor so podelil kasneje, med razstavljavci pa je zasedlo prvo mesto podjetje Forming studio d.o.o. iz Ljubljane, drugo Tovarna po-hi{tva Trbovlje in tretje TOM iz Mokronoga. Prenovljeno Gospodarsko razstavi{~e (zaklju~ek {tiri leta traja-jo~e obnove razstavi{~a je lepo sov-padel z njihovo najve~jo in najlep{o sejemsko prireditvijo) je letos nudilo tudi bolj{i ambient razstavljavcem, ki ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti se iz leta v leto trudijo za vi{jo kakovost predstavitev in vlagajo v estetsko dovr-{enost razstavnih prostorov. Sicer pa je izjemno pozornost, ki jo Ljubljanski pohi{tveni sejem namenja oblikovanju, pohvalil tudi minister Vizjak na slovesnem odprtju prireditve. Poudaril je, da je prihodnost vsake panoge - ne samo pohi{tvene, ki se tega najbolj o~itno `e zaveda - v povezovanju industrijske proizvodnje in oblikovanja. Leto{nji pohi{tveni sejem pa je vseskozi spremljalo tudi bogato ter pestro in dobro obiskano sejemsko dogajanje. O tem, kako neprecenljiv pomen ima les za gospodarjenje v skladu s trajnostnim razvojem, so spregovorili eminentni doma~i in tuji eksperti z najrazli~nej-{ih strokovnih podro~ij (ekologija, arhitektura, etnologija ipd.), ki so se odzvali povabilu organizatorja Tehno-lo{kega in{tituta za lesarstvo. V nadaljevanju drugega sejemskega dneva je pod okriljem taistega organizatorja potekala {e predstavitev slovenske lesne tehnolo{ke platforme SLTP), na kateri so za posamezna podro~ja poleg dr. Franca Pohlevna, tudi direktorja TIL-a, Igorja Milavca in mag. Zagarja sodelovali {e: dr. dr. Niko Torelli za gozdarstvo, Boris Tav~ar za papirni{tvo, dr. Marko Petri~ za lesne premaze, Janez Omahen in Andrej Senega~nik za biomaso ter Nada Mati~i~ za podro~je oblikovanja. Mati~i~eva je tudi ustanoviteljica In{ti-tuta za oblikovanje, v sklopu katerega je minil tretji sejemski dan. Zanimive teme s podro~ja oblikovanja, ki jih je v obliki kratkih javnih pogovorov z raz-li~nimi znanimi ljudmi iz gospodarstva in izobra`evalnih ustanov vodila Vida Petrov~i~, so tako vsebinsko kot idjeno dodobra popestrili celotno obsejemsko dogajanje. V ~etrtek je potekal {e en zanimiv strokovni posvet s podro~ja uporabe leplje-revijaLes 57(2005) 11 nega lesa v stavbarstvu, ki sta ga pripravila B F, Oddelek za lesarstvo – Katedra za `agarstvo, in DIT lesarstva Ljubljana, zadnji sejemski delavnik pa je bil tradicionalno namenjen sre~anju sodelavcev revije Les in Lesarske za-lo`be. Sejemski utrip na leto{njem 16. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu strokovne vesti Novolesov TURN: 1.600 m2 novih razstavno-prodajnih povr{in avtorica Sanja PIRC Sredi leto{njega novembra so v skupini NOVOLES slovesno odprli svoj novi, 1.600 m2 velik prodajno-razstavni salon TURN, ki se nahaja v njihovem obstoje~em objektu nekdanje proizvodne hale v Soteski. Sve~anemu dogodku je ob mno`ici doma~inov prisostvoval tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, sicer tudi uradni otvoritelj TURNA. Kot so nam povedali na tiskovni konferenci, si bo v prostorih novega pro-dajno-razstavnega salona mo~ ogledati in kupovati iz bogate ponudbe pohi{tva skupine NOVOLES, vse od spalnic, otro{kih sob, predsob, dnevnih sob, jedilnic, posami~nih miz in stolov. Po besedah generalnega direktorja Zvoneta Novine s tem projektom nikakor ne `elijo izni~iti, temve~ poglobiti svoje dobro sodelovanje s pohi{tvenimi trgovci, saj jim bodo njihove prodajno-razstavne povr{ine slu`ile tudi za testiranje novih programov. Na ogled bo tako celovita proizvodnja podjetja NOVOLES, vklju~evali pa bodo tudi razli~ne komplementarne ponudnike, od katerih so za za~etek `e ponujeni tudi izdelki Tovarne oblazinjenega pohi{tva TOM iz Mokronoga in ODEJE [kofja Loka. Sicer pa v skupini NOVOLES v razvojni viziji razmi{ljajo tudi o predstavitvi vzor~nih monta`nih in lesenih hi{ ter ponudbi drugih izdelkov in re{itev za lepoto doma. Prostora na lokaciji ne bo zmanjkalo, pravijo. Snovalci koncepta pa so stopili {e korak naprej in projekt zasnovali tudi kot poskus revitalizacije regije doline KRKE. Novo razvojno sredi{~e regije in ponudbo TURN bodo posku{ali povezati tudi z drugimi dejavnostmi v neposredni okolici in na ta na~in sinergi~no okrepiti promocijo in konkuren~nost celotne regije. Na tiskovni konferenci ob otvoritvi TURN-a so o mo~i tovrstnih povezav `e spregovorili tudi `upan Dolenjskih Toplic Franci Vovk in Franc [kufca, `upan ob~ine @u`em-berk, direktor obmo~ne GZS Janko Gole` ter predstavniki Krke Zdra- vili{~. Vsi so prepri~ani, da se s TUR-NOM odpira enkratna prilo`nost, ki lahko povrne nekdanji ugled reki Krki in ljudem, `ive~im ob in z njo. Zato so ob tej priliki strate{ki partnerji javno pozvali k oblikovanju novih in dobrih programov, ki bi se po Gole`evih besedah lahko sofinancirali iz sredstev EU. Novina je ob tem {e napovedal, da nameravajo ponudbo TURNA v kratkem raz{iriti z gostinskim lokalom, in tako pozval ob zainteresiranih gostincih tudi razli~na dru{tva, ki jim bo skupina Novoles za njihovo aktivnej{e delovanje omogo~ila brezpla~ne poslovne prostore. Na otvoritveni dan pa ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti so se v TURNU `e predstavili tudi snovalci doma~ih obrti in drugi turi-sti~ni ponudniki regije. Kupci in obiskovalci bodo lahko v TURNU kupovali kvalitetno ponudbo doma~ih proizvajalcev. Pri skupini NOVOLES pa se bodo potrudili, da bi imeli mnoge proizvode, predvsem tiste, ki jih sicer ne prodajajo tudi preko drugih trgovskim mre`, `e kar na zalogi. »Kupec, ki bo TURN obiskal z malo ve~jim avtomobilom, bo lahko npr. jedilni{ki set mize in stolov odpeljal kar s seboj,« je predstavila zanimivo tr`no strategijo nova direktorica PC Trgovina Mateja Podgor{ek. »Ne skrivam, da smo se pri snovanju tr`nega koncepta in konkuren~nih prednosti na{ega TURN-a nehote ozirali k inova-tivnemu modelu {vedske IKEE, ~eprav so izhodi{~a v na{em primeru vseeno nekoliko druga~na. Na{e velike prednosti pa je zagotovo mo~ ~rpati iz dejstva, da se samo 4 km od TURNA nahajajo velika skladi{~a skupine NO-VOLES, polna kon~nih proizvodov«, je {e dodala. »Kako uspe{ni bomo pri razvoju omenjenega koncepta, je veliki meri seveda odvisno tudi od odzivov trga na na{ novi podvig. @elel bi poudariti, da je cilj razvojnega projekta zlasti pove~anje prepoznavnosti na{e ponudbe na doma~em trgu in izbolj{anje prodaje v dolenjski regiji,« je pristavil dolgoletni generalni direktor skupine NOVOLES Zvone Novina. Podgor{kova je {e povedala, da so v skupini NOVOLES ponosni, da je pri arhitekturni zasnovi prenove TURNA sodeloval tudi priznani novome{ki arhitekt Borut Simi~, ki je svoje razumevanje koncepta prodaje pred leti `e dokazal z uspe{nim projektom nove prodajalne LABOD v Novem mestu. Prostore TURN sta sve~ano odprla minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in Zvone Novina, generalni direktor dru`be Novoles. iz na{ih podjetij Prenova dru`be JAVOR PIVKA d.d. po na~rtih avtorica Ester FIDEL, JAVOR d.d. Prenova dru`be Javor Pivka d.d., ki v skladu s programom prestrukturiranja posega na tehno-lo{ko, kadrovsko in tr`e-njsko podro~je, poteka v leto{njem letu v vseh Ja-vorovih profitnih centrih. Med leto{njimi ve~jimi nalo`bami dru`be je tudi su{ilnica z integriranim likanjem v profitnem centru Furnir; dobrih 180 milijonov evrov vredna nalo`ba je bila realizirana konec avgusta. 7. septembra pa so si jo v sklopu proizvodnega procesa ogledali njeni proizvajalci - predstavniki italijanskega podjetja Angelo Cremona. S podjetjem, ki je proizvajalec tehnologije za rezan in lu{~en furnir ter vezane plo{~e, Javor `e dolgo zelo dobro sodeluje in tudi nova su{ilnica je plod uspe{nega sodelovanja. Lorenzzo Cremona, lastnik podjetja Angelo Cremona, je izrazil `eljo, da si su{ilnico ogleda v sami proizvodnji. Tako je vodstvo omenjenega podjetja 7. septembra obiskalo dru`bo Javor Pivka d.d. Goste je sprejel predsednik uprave Javor Pivka d.d. Peter Tom{i~, ki je poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja kot temelj uspe{nosti pri iskanju ustreznih tehnolo{kih re{itev tudi v prihodnje. Gostje so se najprej pomudili pri »svojem izdelku« - stiskalnici, ki je ob njihovem obisku `e obratovala. Nalo`ba, vredna 180 milijonov tolarjev, predstavlja pomembno pridobitev za doseganje bolj{e kakovosti furnirja in ve~jo optimizacijo proizvodnje. Po ogledu proizvodnje v profitnem centru Furnir, so gostje obiskali {e profitna centra Pohi{tvo in Vezane plo{~e v Pivki. Poslovodstva profitnih centrov so jim predstavila potek prenove podjetja in `e izvedene ter na~rtovane tehnolo{ke posodobitve. Prav pri slednjih se odpirajo nove mo`nosti sodelovanja; tudi pri posodabljanju tehnologije v proizvodnji vezanih plo{~. Zato so v pogovorih namenili precej pozornosti tudi prihodnjemu sodelovanju. Lorenzzo Cremona je izrazil zadovoljstvo ob obisku in pohvalil proizvodnjo v vseh profitnih centrih, ki jih je obiskal. Sicer pa Javorov profitni center Furnir v leto{njem letu zaklju~uje {e eno pomembno nalo`bo, ki pa je ekolo{ko naravnana. Nova kotlovnica, ki bo pri~ela z obratovanjem konec leta, bo pomembno prispevala k ekolo{ko neopore~ni proizvodnji furnirja na Prestranku. Prav tako pa tudi ~istilna naprava, ki bo poskusno za~ela obratovati prihodnjo pomlad. ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti Zalivske države -velik trg za pohištvo avtorica Fani POTOČNIK, vir: GZS L-portal Kadar govorimo o zalivskih dr`avah, imamo najve~krat v mislih dr`ave okoli Perzijskega zaliva in Arabskega morja. Mednje {tejemo Zdru`ene arabske emirate (Abu Dabi, Dubai, Sharjah, Ajman, UMM Al Qaiwain, Ra Al- Hkaimah, Fujairah), Bahrein, Katar, Oman, Savdsko Arabijo in Ku-vajt. Skupno tem dr`avam je, da imajo bogate zaloge nafte in da je bilo njihovo gospodarstvo v preteklosti odvisno skoraj izklju~no od izvoza »~rnega zlata«. Zavedanje, da je ~rpanje nafte usahljiv vir, da »monokulturno« gospodarjenje vodi v veliko odvisnost od tujih velesil - porabnic nafte, da je potrebno slediti napredku, je povzro~ilo, da so te de`ele za~ele dohodke od prodaje nafte investirati v druge gospodarske panoge in v vsesplo{ni razvoj de`ele. Njihova gospodarska politka si je zadala za cilj raznolikost industrijskega razvoja, zlasti investiranje v visoko tehnologijo in telekomunikacije ter v kapitalno intenzivno industrijo, ki proizvaja izdelke z visoko dodano vrednostjo ter razvoj turizma; pri tem pa voditi skrb za za{~ito okolja in traj-nostni razvoj. Poleg pridobivanja nafte so v zalivskih dr`avah razvite {e aluminijska, ke-mi~na, gumarska, papirna, farmacevtska industrija in drugo. Zelo obse`en in vsestranski je tudi tu-risti~ni razvoj de`ele. Zavedajo se, da imajo naravne danosti: ugodne klimatske razmere, naravne lepote, dolge pe{~ene pla`e in so blizu turisti~nim tokovom. Poleg nastanitvenih zmogljivosti vlagajo v infrastrukturo in gradijo razli~ne atraktivne objekte, namenjene za zabavo, {port in sprostitev modernega turista (avtomobilska pista za formulo 1 - Bahrein, umetni otoki v obliki palm z razko{nimi vilami s privezi za jahte, umetno narejen smu~ar-ski center - Dubai, igralnice, ogromni neboti~niki itd). Za la`je komuniciranje in ekonomsko sodelovanje s tujino v Zdru`enih arabskih emiratih gradijo proste carinske cone, kjer tujci lahko poslujejo brez carinskih barier. S tem privabljajo tuja podjetja, da ustanavljajo proizvodne in trgovske enote ter skladi{~a in razstavne prostore. S tem je olaj{ano poslovanje z ZAE, pa tudi reeksport v druge bli`nje de`ele Azije in Afrike. Najve~ja prostocarinska cona je Jebel Ali v Du-baju, ki je v letu 2004 »gostila« ve~ kot 3500 razli~nih gospodarskih subjektov. Intenzivna izgradnja objektov in infrastrukture je velika prilo`nost za podjetja, ki se ukvarjajo z opremljanjem objektov in za proizvajalce pohi{tva. V ZAE skoraj vsak dan objavijo kak{en nov veleprojekt na podro~ju izgradnje hotelov, turisti~nih objektov, pisarn, trgovskih centrov itd. Vendar je to tr`i{~e zahtevno tako z vidika oblikovanja kot kvalitete. Poleg modernega oblikovanja se nekateri arhitekti odlo- ~ajo tudi za druge stile, npr. arabski, anti~ni, itd. Na podro~ju pisarni{kega pohi{tva je v trendu metalno ... Letni izdatki v gradbeni{tvu zna{ajo v vseh zalivskih dr`avah skupaj okoli 45 milijard USD, od tega odpade na ZAE skoraj 80 %. Dubai obi{~e letno prek 5 milijonov turistov, letni porast pa je trenutno 15 %, tako da strokovnjaki ocenjujejo, da bo obisk turistov ~ez 10 let zrasel na 15 milijonov letno. Do takrat bo zgrajenih 16.000 hotelskih sob, 40.000 apartmajev v turisti~nih hi{ah in vilah na umetnih otokih, v ogromnih neboti~-nikih itd. Naheel je najve~ja projektantska in kapitalsko investicijska dru`ba, ki trenutno gradi v Dubaju. Vrednost projektov, ki so v gradnji, zna{a kar 12 milijard USD. Gradijo naslednje turisti~ne komplekse: The Palm, The World, Jumeirah Islands, The Gardens, Ibn Battuta Mall, Jumeirah Lake Towers, Jumeirah Golf Estates, The Lost City, International City, Discovery Gardens, Jumeirah Village and Dubai Waterfront. (Ve~ na spletni strani dru`be Naheel). Ista investicijska dru`ba gradi tudi »Dubai Design Centre« (DCC). Ko bo leta 2006 ta center zgrajen (465.000 m2), bo namenjen ponudbi pohi{tva in notranje opreme s celotno potrebno infrastrukturo, ki bo omogo~ala: razstavljanje, skladi{~enje, logistiko in tr`enje. Tako bodo tuja podjetja svoje blago pri-bli`ala potencialnim kupcem iz Dubaja ter (v reexportu) tudi drugim iz zalivskih dr`av. Podjetja iz Italije in {panije so `e najavile svoj interes za prisotnost v DCC. V Dubaju vsako leto leto potekata pohi{tveni sejem »Index« in razstava »The Office Exhibition«. Da je zanimanje veliko, dokazuje leto{nje {tevilo razstavljalcev - bilo jih je 1000 iz 44 dr`av, najve~ iz Italije 154, sledila je Nem~ija s 47 razstavljalci. ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti Zalivske dr`ave ve~ino pohi{tva in notranje opreme uvozijo in obseg uvoza je v stalnem porastu (pribli`no 7 % letno). Tudi v bli`nji prihodnosti je pri~a-kovati podobne trende. ZAE so v letu 2003 uvozili pohi{tvo in notranjo opremo v vrednosti 3 mlrd US $. Glavne dr`ave izvoznice pohi{tva v zalivske dr`ave, predvsem v Dubai, so Italija s 33 %, Kitajska s 15 %, ZDA s 7%, Velika Britanija s 6 % in {panija s 4 % dele`em. Najbolj se je kot mednarodna poslovna »to~ka« uveljavil Dubai. Ker ima velika kontejnerska skladi{~a, dobro cestno povezavo, sodobna letali{~a, potuje od tu blago v reexportu v druge zalivske de`ele, pa tudi na Bli`nji vzhod in v Afriko. Skoraj 87 % vsega reexporta ZAE, ki zna{a okoli 343 mio USD letno, se odvija prek Dubaja (blago v tranzitu prek »Duty free skladi{~« in prostocarinskih con v gornjih {tevilkah ni zajeto). Pove~ano potrebo po pohi{tvu narekuje tudi gibanje prebivalstva. {tevilo prebivalcev se v zalivskih dr`avah ob-~utno pove~uje, letni prirastek je 3,2 %, zato previdevajo, da bo v letu 2010 `e 153 milijonov prebivalcev. Vsi na{teti dejavniki in prizadevanja, da bi ZAE postali enotna carinska unija (trenutna carinska stopnja za vse uvo-`eno blago je 5 %) z enotno valuto, bodo inozemskim podjetjem {e bolj olaj{ala poslovanje. Vir: Moebelfetigung, okt. 05, svetovni splet Prof. em. dr. dr. h. c. Du{an Mlin{ek 80-letnik avtor Niko TORELLI Pravi smisel `ivljenja je v tem, da sadi{ drevje, ~eprav ve{, da v njihovi senci ne bo{ nikoli sedel. (Nelson Henderson) Z njegovim imenom je povezano uvajanje spro{~ene tehnike gozdov z detajlnim gozdno-gojitvenim na~rtovanjem, snovanje gozdnih rezervatov in u~inkovito povezovanje strokovnega, pedago{kega in raziskovalnega dela na podro~ju gozdarstva v Sloveniji. Svetovni kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) v Ljubljani (1986) ga je imenoval za svojega predsednika. Bil je tudi pobudnik ustanovitve ugledne mednarodne organizacije za sonaravno gojenje gozdov PRO-SILVA. Dragemu zaslu`nemu profesorju BF, ambasadorju Republike Slovenije v znanosti in ~astnemu doktorju Norvegian University of Life, `elimo predvsem trdnega zdravja in {e mnogo ustvarjalnih let. »Poglej globoko, globoko, globoko v Naravo in potem bo{ razumel vse«. (Albert Einstein) povabilo 4. slovenska razstava jaslic na Sveti Gori Dru{tvo RIR Solkan bo letos organiziralo 4. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udele`bo. Razstava bo v Fran~i{kovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo dne 18.12.2005 ob 15.00 uri in bo na ogled do 08.01.2006 do 18.00 ure, vsak dan med 9. in 18. uro, na bo`i~ni ve~er pa tudi med 20. in 24. uro. Za {ole in vrtce bodo od 19.12. do 23.12.2005 v jutranjih urah nudili tudi vodenje po razstavi s spremno besedo. Razne skupine pa se lahko najavijo na spodnjo telefonsko {tevilko. Glede na dosedanje tri razstave, na katerih je bilo na vsaki prek 20.000 obiskovalcev, bi radi tudi letos ponudili obiskovalcem ~im ve~. Sodelovanje na razstavi so zagotovili poleg doma~ih tudi razstavljalci iz Italije, Avstrije in Hrva{ke. Kontaktna oseba: Borut Strosar tel.: 041-484-479 ijaLes 57(2005) 11 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 6. del Zbrala: Metka ČERMAK, soavtorja za prevod Severine Ploj (nem.), dr. Andrej Podbrežnik (angl.) z Lesarske šole Maribor, Višje strokovne šole Nekateri pojmi so bili v Lesu že objavljeni na področju površinske obdelave Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko stáranje -a s (zorenje) ~asovno obdobje, v katerem lepilo dose`e maksimalno vezivno trdnost Alterung f, Reife f, Altern n, Alterungsvorgang m aging stí~na povr{ína -e -e ` povr{ina, kjer se dotikata dva lepljenca Kontaktfläche f Berührungsfläche f interphase stôpnja polimerizácije -e -e ` kvocient molekulske mase polimera in molekulske mase monomera Polymerisationsgrad m degree of polymerization stríg -a m na~in obremenitve lepljenca Scherung f , Schub m, shear strí`na deformácija -e -e ` deformacija, ki je posledica stri`ne obremenitve Scherdehnung f, Verzerrung f shear strain strí`na napétost -e -i ` reakcija lepljenca na stri`no obremenitev Scherkraft f, Scherspannung f shear force strí`na trdnost -e -i ` odpor lepljenca proti sili, ki ga posku{a prestri~i, tj. prerezati in premakniti posamezne dele Scherfestigkeit f shear strength, ultimate strength in shearing, shearing strength, resistance to shear stroj za naná{anje lepíla -a --- m naprava za strojno nana{anje lepila Leimauftragmaschine f, Klebstoffauftragsgerät n, Beleimmaschine f glue spreader, glue spreading application, glue spreading machine, gluer stró{ki lépljenja -ov - m po teko~ih cenah izra~unani skupni stro{ki lepljenja dolo~ene koli~ine lepljencev Verleimungskosten (pl) m gluing costs, bonding costs, costs of bonding, costs of gluing suspénzija -e ` koloidni disperzni sistem, pri katerem je v teko~ini dispergirana trda snov Suspension f suspension {krób -a m polisaharid, rezervna snov rastlin Stärke f starch talílno lepílo -ega -a s lepilo v trdnem stanju, ki ga pred nana{anjem uteko~inimo pri predpisani temperaturi (za robna furniranja in monta`-na lepljenja) Schmelzklebstoff m hot-melt adhesive tekó~e lepílo -ega -a s lepilo, ki ga dobavljamo v teko~em stanju Flüssigklebstoff m, Klebstoff in flüssiger Form m liquid glue temelj za lépljenje -a - - m povr{ina, pripravljena za nanos lepila Grund m, Fügeteil m, Klebfläche f substrate temelj -a m najve~krat razred~ena raztopina lepilne snovi, ki zagotavlja za{~ito pripravljene lepilne povr{ine Grundstoff m primer temperatúra utrjevánja -e - ` stopnja toplote, potrebna za utrjevanje lepila Härtungstemperatur f, Verklebungstemperatur f curing (drying) temperature termoplást -a m sinteti~na masa, ki se pri segrevanju zmeh~a in jo lahko oblikujemo, pri ohlajanju se strdi in ohrani obliko; postopek lahko ve~krat ponovimo Thermoplast m thermoplastic, thermoplastic resin termoplástno lepílo -ega -a s lepilo, ki ima termoplastne lastnosti thermoplasticher Klebstoff m, Heißschmelzleim m thermoplastic adhesive tíksotropíja -e ` reverzibilna pretvorba koloidne raztopine pri mirovanju v gel, pri me{anju nazaj v koloidni sol Thixotropie f thixotrophy tlák lépljenja -a - m sila na enoto lepilne povr{ine Verleimungsdruck m gluing pressure, bonding pressure tlá~na trdnost -e -i ` odpor lepljenca proti tla~nim obremenitvam Druckfestigkeit f compression strength, ultimate strength in compression, compressive strength tôpi spoj -ega -ôja m spoj dveh lepljencev, obdelanih ostrorobno in pravokotno na povr{ino Stumpfstoß m, stumpfe Fuge f butt-joint topílo -a s organska teko~ina, ki raztaplja smolo, a jo pri tem kemi~no ne spremeni Lösungsmittel n, Lösemittel n solvent topljívo lepílo -ega -a s lepilo, ki ga je mogo~e raztopiti v topilu lösbarer Klebstoff m, Schmelzkleb-stoff m solvent adhesive toplôtna prevódnost -e -i ` lastnost lesa, da prevaja toploto Wärmeleitfähigkeit f thermal conductivity, heat conductivity toplôtno utrjujó~ -a -e (toplotno utrjevanje) lepilo, ki se utrdi zaradi delovanja temperature wärmehärtend, Warmabbinden n thermosetting torzíja -e obremenitev lepljenca na vzvoj Verdrehung f torsion, winding, twist trájnost -i ` sposobnost materiala, da kraj{i ali dalj{i ~as kljubuje vplivom, ki povzro~ajo spreminjanje njegovih naravnih lastnosti Haltbarkeit f, Dauehaftigkeit f durability, shelf life, storage life trájnost lepílnega spôja -i - - ` lastnost lepila, da ohrani trdnost spoja skozi dalj{i ~as Dauerfestigkeit der Leimfuge f, Dauerstandsverhalten n glue bond durability trájnostni preskús -ega -a m ugotavljanje trajnosti in uporabnosti lepila (posebno pomembno pri lesenih konstrukcijah v gradbeni{tvu) Zeitstandversuch m, Langzeitprüfung f creep rupture test ijaLes 57(2005) 11