—   188   —
Književna poročila.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. II. zvezek. Kazensko-pravdni red z dne 23. maja 1873 štev. llb državnega zakonika z dodanim zvršitvenim prepisom in drugimi zakoni in ukazi, kazenski prestopek zadevaj očimi. I. natis. V Ljubljani 1890. Izdalo druStvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila ,Narodna Tiskarna".
Niti leto dnij, a uže imamo II. zvezek slovenskega „Manz'a" pred sabo! Prijazni knjižici s ^kazenskim zakonom" pridružila se je ravnokar prav tako prijazna knjižica s „kazensko-pravdnim redom". Marsikomu je to hitreje, nego je upal. In res, ker je bilo tako dolgo, predno se je to izdavanje oživilo iz občnega mrtvila, bilo je skoraj upravičeno misliti, da utegne biti jako počasno njegovo napredovanje. Videč sedaj, kako se stvar vender-le lahko razvija, sme nam biti žal, da se uže pred leti ni storil začetek, ker bi po tem denašnji dan lahko imel slovenski jurist popolno zbirko poslovenjenih zakonov, s tem pa tisto knjižnico, katere mu je neizogibno potreba pri uradovanji našemu narodu. Kajti toliko je gotovo: uradnik slovenskega naroda mora poznati slovensko besedilo zakonov, mora to besedilo jemati v podlogo slovenskemu uradovanju, kakor se nemško uradovanje naslanja na nemško besedilo zakonov. A da slovenski uradnik to zahtevo tudi more izpolniti, treba, da ima slovensko besedilo prav tako zbrano pred sabo, kakor je ima pri nemškem uradovanji v sistemno urejenih knjigah-priročnicah Žal, da je narod, po jednako-pravnosti hrepeneč, prejšnji čas tako močno preziral to potrebo svojega domačega pravništva, da je tako pozno spoznal jo in šele lani jej resno zadoščevati pričel! Sedaj popravlja se zamujeno in, kakor vidimo, primeroma jako hitro, ker uže se bavimo z II. zvezkom ,slovenske zbirke zakonov" v lični, priročni in nepredragi obliki. Na 358 straneh obsega ta zvezek kazensko-pravdni red z dodatkom: I. zvršitveni p r opis; 11. zakon o začasnem ustavljanji porot; III. zakon, kako se sestavljajo i m e-niki porotnikov; IV. zakone o pristojnosti vojnih sodišč:
—   189   —
I. o področji vojnih sodišč, 2. o izpremeni § 3 zak. z dne 20. maja 1869 (drž. zak. št. 78) glede področja vojnih sodišč, 3. kako se zvršuje sodna oblast nad deželno hrambo; V. zakon o c. kr. orožništvu za kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru; VI. naredba za sodno oblast o kaznjivih dejanjih, katere store kaznjenci, dokler so v kaznilnici. Za tem je „za-znamek v tem zvezku natisnenih, oziroma navedenih zakonov, naredeb in ukazov" in zaznamek" razsodeb kasacijskega dvora, vtem zvezku navedenih", a naposled stvarno ^abecedno kazalo". Obsega torej ta zvezek vse tisto, česiir res zahteva vsakdanja kazensko-pravdna praksa in če so izpuščeni tisti propisi, ki jih poleg tega ima v sebi dotični zvezek Manz'ove zbirke, so to takšni, ki se ne tičejo vnanjega slovenskega uradovanja, in jih je torej lahko pogrešati v naši zbirki; a omenjati je, da se nekateri zakoni, ki jih ima Manz ob jednem 3 ,kazensko-pravdnim redom", n. pr. zakon v varstvo osebne prostosti, zakon v varstvo hišne pravice i. t. d., nahajajo uže v I. zvezku naše zbirke pri kaeL-nskem zakonu, kar je vsekakor umestniše. — Uravnan je ta zvezek tako, kakor zvezek I Pod posameznimi paragrafi so ponekod načelno-važne razsodbe kasacijskega dvora tudi iz najnovejše dobe. A izostale so „tei:minologične opombe", ki jih ima I. zvezek, to pa zategadelj, ker so prevodi zakonov v II. zvezku iz novejše dobe, nekaj jako dobri, sploh pa ustrezajoči očiščeni knjižni slovenščini. Novo je v tem zvezku ,abecedno kazalo", katero je prav vestno sestavil gosp. dr. E. Volčič, c. kr. okr. sod. pristav v Žužemberku, ter z njim povekšal rabnost in vrednost tega zvezka. Ostalo je priredil, zbral, pregledal in popravil g. dr. Jak. K avčič, c. kr. drž. pravd, substitut v Ljubljani. Načel se je držal istih, kakor pri I. zvezku.   Več nam pojasnjujejo  „vvodne besede'' k
II. zvezku, kjer piše:
„V tem zvezku sein zbral one zakone in ukaze, ki urejujejo in določajo kazensko-sodni postopek in pristojnost kazenskih sodišč. „Na-vodila kazenskim sodiščem" z dne 16. junija 1854 drž. z,ik. št. 165, katero je v marsičem razveljavljeno in predrugačeno, nisem sprejel v polnem obsegu v ta zvezek, pač pa dodal ,,zvršitvenemu propisu" one paragrafe tega navodila, na katere se tamo izrecno sklicuje. Potreben pa se mi je zdel zakon o C. kr. orožništvu, ker imajo kazenska sodišča mnogo opravka in dotike s c. kr. orožništvom in je toraj za vsakdanje poslovanje važno poznati natanko dotična zakonita določila. — Najobširnejši del tega zvezka je kazensko pravdni red, ki je ponatisnen iz državnega zakonika ter bistveno neizpremenjen v zlogu in besedi; kar in kjer sem ga pa predrugačil, bilo je to neogibno potrebno. — V državnem zakoniku z leta 1873, kos XLII. nahaja se namreč, razen nekaj očividnih tiskovnih pogreškov, tudi več stvarnih napak, katere sem zasledil pri natančnem pregledu prevoda primerjaj e ga z izvirnim nemškim besedilom. Tako stoji n. pr.: v § 13. zadnji odstavek: „hudodelstva ali prestopka", biti pa mora; hudodelstava ali p r e g r e š k a"; v § 128. konec drugega odstavka se bere: „t e r se mora brez odloga zgoditi", a po izvirniku se mora glhsiti: „in če se more brez odloga zgoditi"; v zadnji vrsti §. 143. je rečeno: ,,z zaporom do šest mesecev", prav pa je:   ,,z zaporom do šest tednov"; prvi odstavek §. 177. ni prav po-
—   190   -
slovenjen in mesto: „ . . . smejo tudi .... brez pismeneg.. ukaza koga s potiro preganjati in človeka, kateri je hudodelstva ali pregreška sumen, začasno pripreti . .       mora se pravilno glasiti  ,, . . . smejo tudi .... brez pismenega ukaza onega, kdor je hudodelstva ali pregreška sumen, s potiro preganjati in začusno pripreti . . . .", kar ima ves drug pomen; v §. 210. tretjem odstavku stoji: ,,poslušavši državnega pravdnika", a biti mora: „poslušavši višjega drža\nega pravdnika"; istotako je predzadnji odstavek §. 152. v tem napačno poslovenjen, da se glasi: , Zapisniki ogl dni in o mnenj i zvedencev' mesto pravilno: „Zapisniki o ogledu in iz vidu (Befund) zvedencev", kajti ,,mnenje" pomenja ,,Gutachten"; enako napačen je tudi prevod §. 387 v prvem odstavku, glaseč se: „. . . . obsegajo troške za ... . svečavo, za kake reči, ki bi mu jih bilo omisliti, kakor tudi za snaženje prtenine in druge obleke", mesto: „. . . . obsegajo troške za ... . svečavo, za potrebno napravo, kakor tudi za snaženje ,,perila in druge obleke" („die etvva nothige Beischaffung, sowie die Reinigung der 'NVasche und Kleidung"); v §. 398. je za besedami: „bolan na umu' izpuščen odstavek: „ali če je na telesu hudo bolan" ; v §. 406. stoji: „. . . . pri katerem drugem sodnem dvoru njegovega okoliša", mesto: „. . . . pri katerem drugem sodišču njegovega okoliša", kajti navadno so ta sodišča ravno okrajna sodišča, ne pa sodni dvori.  — Te in druge enake stvarne napake sem iz besedila odstranil in popravil v zmislu in po besedah izvirnika.   Taka stvarna napaka nahaja se tudi v §. 180. zadnji odstavek, kjer je nemški stavek: „oder wenn einer der im §. 175. Z. 3. er-wahnten Falle eintritt" poslovenjen z „ter nastopi . . . ", mesto „ali če nastopi . . ."; v §. 177 stoji v 24. mesto 48. urah; žal da sem to prezrl in moral popravek le med tiskovne pogreške dejati. — Kazenskopravdni red se je dalje na nekaterih mestih prav prosto slovenil; tako n. pr. takoj prvi stavek §. 2: „Kaznjiva dejanja se sodno ne preganjajo nego če obtožitelj tako predlaga" iDie gerichtliche Verfolgung der strafbaren Handlungen tritt nur auf Aiitrag eines Ankljigers ein). Popravil sem besedilo držeč se izvirnika tako: ,,Kaznjiva dejanja se sodno preganjajo samo na predlog kakega obtožitelja", ker se mi ne zdi prav, da bi se slovenilo v negativni obliki to, kar se glasi v izvirniku pozitivno.   Kjer sem dobil še kako enako, od izvirnika preveč se oddaljujoče verzijo, sem jo popravil tako, da sem se približal izvirniku. — Izraze sem puščal, kakor jih ima prevod v državnem zakoniku; samo tam, kjer se rabi za isti pojem in nemški izraz po več slovenskih (eden navadno v oklepu), sem se odločil za enega, katerega sem se potem dosledno držal; n. pr.: nemški: „Verwahrungshaft" je slovenjeno enkrat: „pod stražo vzeti" (§. 24), drugič pa: „v pripor vzeti ali začasno pripreti" (§. 175); jaz sem sprejel izraz : pripor, začasno pripreti. ,,Die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifeu" sloveni se enkrat: „pritožbo o ničnosti sprožiti" (§. 281), drugič: ,,pritožbe o ničnosti se poprijeti" (§. 282), tretjič pa: „pritožbo o ničnosti pognati" i§. 290); naj pogosteje se rabi .,pritožbe se poprijeti" in tega izraza sem se tudi jaz držal. — Za „Generalprecurator ' je rabiti ..generalni prokurator", ne pa „glavni pro-kurator". — Glede rabe izrazov „zakon, zakonit" mesto: ,,postava, postaven" velja iste, kar sem opomnil v I. zvezku. — Tudi pri uredovanji tega zvezka
—   191   —
sem se iiziral na nnčelno-važne razsodbe kasacijskega dvora, ki imajo za razlaganje kazensko pravdnega reda skoraj še večjo veljavo, nego one ma-terijelnega kazenskega prava: pri posameznih paragrafih navedel som jih primerno večje število, ker je vsaka njih v svojom pomenu važna in ozira vredna; segajo pa te razsodbe do najnovejšega časa in iz njih se lahlio natanko spoznajo nazori kasacijskega dvora, kateri podaja s svojimi razsodbami vsakdanjemu pravosodju najboljši m najzanesljivejši komentar h kazenskopravdnemu redu. — S tem zvezkom „zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku' rešujem dano besedo, ki me je vezala sodelovati pri tem važnem in težavnem, pa silno potrebnem podjetji. — Polagaje pero iz rok želim iskreno, da naj to podjetje pod zavetjem marljivega društva ,,Pravnik" čvrsto napreduje; le-ta zvezek pa naj se izvoli sprejeti s tisto blagohotuostjo, s katero je bil pozdravljen in sprejet prvi zvezek, in pomore naj postaviti trden temelj slovenski besedi v javnem uradu."
Posebno priznanje res zasluži gosp. dr. Kavčič za to, da je očistil sicer lepe prevode v drž. zakoniku rečenih velikih zmot. Mi smo tudi sicer za trdno uverjeni, da gosp. prireditelj, vešč stvari in vnet za svojo nalogo, tudi le-tega zvezka ni dal prej iz rok, dokler ga ni sodil popolnem zanesljivega za slovensko uradovanje. Jezika sicer ni popravljal; če pa se ne strinjamo tu in tam s kako besedo ali obliko, svesti smo si tudi, da je dotično popravljanje le zelo postranski namen naši sedanji zbirki. Sosebno prevodi v tem zvezku so pa takšni, da jezikovnega popravila le malo potrebujejo, nego priporočamo tovarišem, naj jih prebirajo, ker v njih nahajajo mnogo lepe slovenščine. Ako gosp. dr. Kavčič pravi, da s tem zvezkom rešuje dano besedo, potrjujemo mu to radi, a z dodatkom, da je besedo reSil častno in veleza-slnžno, da je z izdanima zvezkoma, okclo katerih se je trudil poldrugo leto, ndolžil si vse slovenske juriste in ves narod. Vender pa upamo, da se ne čuti povse odvezanega, nego da ga kmalu srečamo uprav tudi pri „zbirki slovenskih zakonov". Priporočila za ta zvezek pri občinstvu menda ni treba, smemo se tudi tako nadejati, da bode po njem seglo z istim veseljem in tako mnogoštevilno, kakor po prvem. Potem je tudi gotovo, da bodeta društvo „Pravnik" in „Narodna Tiskarna" prišla kmalu s III. zvezkom na dan, na pomoč slovenskemu uradovanju ! (Gl. denašuji inserat)
Državni zakonik v slovenski izdaji. Kos LV. Izdan in razposlan dne 10. oktobra 1889. 156. Dkaz ministra za bogočastje in uk v porazumu s poljedelskim ministrom od 18. septembra 1889, s katerim se izpreminjajo §a 2. in 3., in pa odstvek 1. §a 4. ukaza od 20. avgusta 1884 (Drž. zak. št. 14.5), o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kulturno tehnični uk na visoki šoli za zemlje-delstvo na Dunaji. 157. Razglas finančnega ministerstva od 2. oktobra 1889, o pooblastilu podružnice kraljeve ogrske velike colnije v Budimpešti, postavljene v petro-lejevi čistilnici kraljeve ogrske delne družbe za prečiščanje petroleja poleg budim-peštansko-franco-mestnega vlakorednega kolodvora kraljevih ogrskih državnih železnic, za cola prosto odpravljanje praznih rabljenih lesenih petrolejevih sodov. 158. Razpis ministra za bogočastje in uk od 2. oktobra 1889, rektorstvu visoke šole za zemljedelstvo na Dunaji, o pripuščanji kandidatov državnega gozdar-
—   192   —
stva, kateri, dovršivši enoletno gozdarsko prakso, odslužujejo prezentno službo za enoletne dobrovoljce, k imatrikulaciji na imenovani visoki šoli. 1.59. Dkaz pravosodnega ministerstva od 5. oktobra 1889, da se občina Torskie odkazuje okolišu okrajnega sodišča Tluste v Galiciji. 160. Dkaz ministerstva notranjih stvari od 5. oktobra 1889, o delitvi političnih okrajev Hernals in Sechshaus in ustanovi dveh novih okrajnih glavarstev v Wiihriiig-u in Hietzingu z istočasno opustitvijo okrajnega glavarstva LiUenfeld. 161. Cesarski ukaz od 6. oktobra 1889, da se iz državnih sredstev podeljujejo podpore in naprednine s slabo letino in stisko zadetim krajem kraljevine gališke in v adimerske z veliko Vojvodino krakovsko, Vojvodine gorenje- in dolnje-sleške in Vojvodine bukovinske. — Kos LVI. Izdan in razposlan dne 16 oktobra 1889. 162. Razglas ministerstva za deželno bran in finančnega ministerstva od 20. septembra 1889, s katerim se razznanja dodatna uvrstitev občine Log v 5. razred vojaško-stanarinske tarife (Drž . zak. št. 168 iz 1. 1885). 163. Razpis finančnega ministerstva od 10. oktobra 1889, o oznamenjanji prašnega cukra phanega cukra, cukrove moke iz zaco-lovanega cukra, z uradnimi zapornimi znamkami. (Dalje prihodnjič.)
Drobne vesti.
v Ljubljani, dne 15. junija 1890.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Društveni izlet, ki je bil zadnjič naznanjen za 8. dan t. m., preložen je na 15. dan t. m. — Odbor razpošilja ravnokar v posebnih pismih navodila za izpisavanje državnih in deželnih zakonikov tistim, ki bodo sodelovali pri teh pripravah za pravno-poli-tično terminologijo nemško-slovensko. Ker v denašnjem listu ni prostora, priobčimo vsebino takega pisma prihodnjič. Vsakemu sotrudniku je oddeljen jeden letnik zakonika, da izpiše nemške in slovenske pravniške bestJe in fraze iz tistih zakonov, ki se tičejo pravosodja in pa bolj vsakdanje upravne prakse. „Quoad materiam" bilo je pač vse prepustiti razsodnosti in vestnosti sotrudnika. Formalno navodilo je kratko in obsega le tisto, česar treba, da se doseže namen in da je izpisano gradivo porabno pri redakciji slovarja po svoji točnosti in jednotnosti. Četudi se od sotrudnika zahteva veliko, vender ni to preveč, nego neizogibno potrebno Zato je želeti, da se vsakedor tesno drži navodila. Sicer pa: čast vstrajnosti p. n. gg. sotrudnikov pri tem vele-važnem, domoljubnem delu!
— (Tiskovna pogreška) sta se vrinila v zadnjo številko „Slov. Pr." smisli na kvar. Na strani 137. v vrsti 16 je citati namestu „navedenega kupa" : ^navadnega kupa", a v vrsti 32.: namestu ^pravosodni čin": „pravo-rodni (pravotvorni) čin".
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ,,Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
Uredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; npravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.