$t. 51 V Gorici, v sredo dne 27. junija 1906. . 13 K 20 v, ali gld. G-(I0 "• > » 3-30 . » » 1-70 hbaj& dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . ti uri prodpoldno tor atano po poŠti pw»jt'mnna 'fl v Gorici mu dom poSlIjnna: .Sl. Irto • • • ..trt 1. ta.......3 » < P^miiSnc Številke stanejo tO vin. SOČA" «»ia naslednje ixivtj.noprilog*-, 4)1**110,-. ,u „Kaiipot po Soriškem in GradiSCanskem" in llpot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-. vi.'iu ..Voinl red železnic, parnikov in postnih .„ t0, mlečno prilogo „siovenski Tcbnik". v,P)iVse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K lavrič. \ odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo so nahaja v Oosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nalstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12/ dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so nahaja v Gosposki ulici st. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Goiua Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. \ Naročnina, reklamacije in druge reCi^katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 90 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec« so prdajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: •Sclmarz ? Šolski ul., Jeltersitz v Nunski ul., Tor. Loban na teksS&^Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. J. v, ««- kopalisem ulici, 1. Jlatiussi v ulici Fonniea, I. TT(. , -i v Korenski ulici st. 22; v Trstu v tobakartvi L '^ na trgu della Cascrma. [Kmet in trgovina s kmetskimj pridelki. Zadnji list štev. 12. »Primorskega Gozdarja- opisuje žalostno stanje trgovine kmetskimi pridelki, in svetuje takozvano bdcsportno zadrugo*. Ta je lepa misel, ali težko izvedljiva, |tt kmetski pridelki so večinoma taki, da se morajo takoj porabiti, drugače segnijejb. Zalegadel je bila vedno ta trgovina in ostane hipnim spremembam v cenah podvržena, in lazaio: če pride kolikaj več blaga na trg, 'kakor se ga zamore porabiti, mora cena i, ako pa kolikaj zmanjka, se cena dvigne! » pa ni krivo tO, da manjka kmetu ir-Igovski talent, kakor piše »Primorski Go-x«. Kaj hoče neki talent kmetu na ¦trgu? Prisiljen je dati svoje blago po dnevni ni, kajti če shrani ali nese domov, je drugi cfon gnoj ...... isti njegov včerajšnji sveži pridelek. 1 Eksportna zadruga je pa popolnoma 'nedosegljiva, in stala bi mnoge žrtve, kakor |se je že pokazala bridka prevara v zadrugi Iv Šempef/if, Šempasu itd., kakor je tudi v ¦te////sratovnoznana tvrdka »Cirio«, ta naj-' mečja zadruga Evrope z zelenjavo in sadjem, fki je imela 200 lastnih železniških vozov, jvse železniške ugodnosti za naglo vožnjo, Hendarle poginila z več milijoni deficita. Iz [tega je razvidno, da taka zadruga je lahko jpogubonosna in hud udarec za kmeta. I Moj skromen nasvet bi bil, da bi se ¦belo v pretresovanje in proučilo bero-iinski trg. I Tamkaj je uradni komisarijat, kateri ¦nastavi vsaki dan zjutraj spredaj napisane ¦uradne cene vsakemu živilu, in tem cenam ¦s mora vsak podvreči: kupec in prodajalec. IN':' Jej podlagi je pač umevno, da je izključeno vsako zasebno izkoriščanje. Ta uredba nas nič ne stala, samo prositi je kme-ko društvo, poslance in kupčijsko zbor-pi'o, tudi županstvo Goriško, da nam do pega cilja pomore. - Telefon it. 83.J- »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL »Primorski gospodar« sodi in graja prehudo kupce kmetskih pridelkov s priimki: pijavke, tržni oderuhi, itd. Naj nikdo ne misli, da so v resnici pri tej trgovini taki dobički, oziroma taka sleparstva. Ko bi to res bilo, bi se pač bolj poznalo bogastvo teh, kateri se ukvarjajo s tem že davna leta, ali ti trgovci so rod za rodom vedno v isti koži, in sicer zato, ker ta trgovina je zelo ! nevarna; če danes vdobi, jutre pa zgubi, toliko, da živi z vso svojo marljivostjo in trudom, zato pa mora celo poletje tako zgodaj vstajati, ko celi svet še mirno spi. Če s tako pridnostjo cunje skupuje, bi se mu več poznalo v tolikih letih, kakor s to trgovino, radi katere se mu sedaj vsa imena in sleparstva predbaciva. To naj služi v dokaz, da v resnici ni kmet opeharjen na trgu, marveč je le svetovna konkurenca, ki nas dan za dnem spodriva. Tudi ne moremo več tako konkurirati z drugim svetom z našimi pridelki, ker tu nas stane ogromnega denarja gnojilo, zemlja, delavne moči, ali v konkurenčnih krajih ti. pr. v Italiji so zemlje po 400 kron njiva, gnojave zastonj, dninar dela od zore do mraka za 1 frank (90 vin.) itd. Torej krive so naše krajevne razmere, in nikdo drugi! Zato pomagajmo si sami in pomozi nam bog. — Zadruge pa I e —- n i k a r i n nikdar! Dostaviti je k slabi kupčiji krompirja, objavljeni v zadnji »Soči«, še to neugodnost, da je plačati letos za vsaki vagon na meji Nemčije (100 mark) kron 117 carine. To je že velika svota, s katero se hočejo Nemci od nas že tako tepenih okoristiti, ali njim je tudi težko, ker carina ;n vožnja jih stane skoro približno toliko, kakor blago samo. To je pač gorje vsem — in pomoči je ni! Opomba uredništva: Ta članek iz peresa moža, izkušenega v trgovini, priobču-jemo z željo, da bi culi Se druge glasove, ki se nanašajo na razpečavaiije kmetskih pridelkov, ker je y tem oziru nastalo živo gibanje med kmetovalci, in ker je res že skrajni Čas, da se take vrste trgovine uredijo kolikor mogoče tako, da bodo imeli domačini res kaj od njih! _________ Gg. abiturijentom! Razgaala se je bila vest mej dijaštvom in slovenskim ljudstvom, da se društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „SaYa" na Dunaju bliža svojemu koncu, da se je jelo potapljati na valovih življenja, pravili so, da je aH vsaj da bo društvo nehalo biti društvo, da se bo razbilo; tako so pravili naši nasprotniki. Bile so to pač njihove skromne želje, ali s ponosom se lahko potrkamo na prsi, da se jim niso izpolnile, Mi še živimo, Še obstoja naše društvo in morda je njegovo življenje živahnejše kakor sploh kedaj po-preje! Pridite, poglejte in prepričali se bodete sami! Prijeli smo zastavo svobode, ki so jo nam izročili naši predniki, tesno smo se je oklenili in pogumno jo nesemo naprej. Skupni nazori, svobodomiselno naziranje nas je združilo v neomahljivo falango in vsi poskusi naših nasprotnikov so se razbili, vsa agitacija proti našemu društvu je ostala brezuspešna. Poti, ki smo si jo začrtali, ae zapustimo in pozdravljamo z veseljem vse, kar bi utegnilo koristiti našemu narodu. Stavili smo si nalogo, vspodbujati mej svobodomiselnimi dijaki narodno zavest in veselje do dela. V društvu, ki združuje svobodomiselne slovenske akademike, naj bi se vzgojili možje, ki bodo ob svojem času stopili v prve bojne vrste proti tujčevim nasilstvom in rimskemu klerikalizmu. Zadnji dnevi, zadnji dogodki so nam jasno dokazali, da se ne more govoriti o pravem napredku slovenskega naroda, dokler bo vel po naših lepih deželah smrdljivi rimski duh, dokler bo gospodarila sebičnost srednjeveškega klerikalizma, ki vedoma drži naše nadarjeno ljudstvo v sponah nevednosti! 1» prav to je vzrok, da slovensko ljudstvo ne more priti do spoznanja in radi tega mu preti pogin, zato je on edini slovanski narod, kateremu obstanek še ni zagotovljen. Naš narod ne sme poginiti! Stopimo skupaj in priprav-ljajmo se in žrtvujmo, da se razbijejo one okove, da pripeljemo naše ljudstvo iz rimske megle v obljubljeno deželo! Tovariši abiturijenti! Pridite k nam, stopite v naše vrste, pomagajte nam pri vsti^ delu, kajti pomagali boste svojemu ..arodu"*! ga gotovo ljubite! Prepričam m¦-.,.;. jih mnogo izmed Vas ni naklonjenih .. ...» društvu, kot društvu, kakoršnega vam sBkajo drugi - naši nasprotniki. — Predsodke imate o nas radi napačnih informacij in radi nepoštene agitacije, ali vendar se obračamo do Vas ter Vas kličemo med se. Ne verjemite, kar se Vam bo šepetalo zoper nas, pridite in prepričali se bodete sami! Prepričam smo, da Še ni popolnoma izginila iz Vaših src ljubezen do svobode, ki je neobhodno potrebna za razvitek vsakega kulturnega naroda. Zato pridite k nam, da stopite z nami v boj proti sistem' ki je glavna ovira svobodnega individualnega razvitka! Mi simpatizujemo in bomo simpatlzovali vedno z ono slovensko stranko, ki si bo zapisala na svoj prapor: Boj proti klerikalizmu in duhovnikom, dokler so ti hlapci rimskega papeža in ne narodni delavci. Štejemo si v dolžnost, da delamo vsak po svojih močeh za narod — proti klerikalizmu. Tovariši! Ne verjemite, da je naše društvo nekaka družba samih ateistov, frakarjev, sabljačev in pijancev, kakor se nam tolikrat očita. To je škodoželjno natolcevanje, to so laži. Pri nas najdete vse, kar Vam sploh dijaško društvo more nuditi, in one, ki se strinjate z našimi mislimi, poživlja podpisani odbor, da se pridružite našim krogom! Pojasnila dobite: Kranj, Rado Pavlic, fil., Klanec 14, Novomesto: Janko Praznik, med., Ljubljana, Fran Kandare, Elizabetne ulice; Dunaj : XVII. Schellhammerg. 4/16. Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava" na Dunaju. Predavanja Ajdovsko-Vipavske podružnice »Slcv. plan. društva". (Dalje.) Uže samo Ime »Predmeja" označuje kraj. Tukaj je erarska hiša, v kateri vzdržuje goz-darjeva soproga »hospic", a v drugi hiši sta- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) M jaz tiidi," pravi Debrav. | M jaz tudi," pravi Franc. f -In midva tudi," pravita Chateau-Renaud in Beauchamp. -Torej je hotel, da bi bili prisotni pri izzvanju," nada-*J"Jo Morrel; »hoče tudi, da prisostvujemo boju." »IV pravijo mladi možje, »tako bode, gospod Maksimi-lJan» to «koro gotovo ste uganili prav." »Toda pr| vsem tem Albert ne pride,4' zamrmra Chateau-»tfnaiui: „že deset minut je čez določeno uro." »Tukaj je," pravi Beauchamp, „a na konju; sledi mu %'ov sluga.« i 3 Kakšna neprevidnost," pravi Chateau-Renaud, „da se ftide s konjem bit na pištole! In jaz sem ga poučil tako flobro'." Jn vidite," pravi Beauchamp, „z ovratnikom nad kra-fto, z odpetim jopičem in belim telovnikom; zakaj si ni dal pft So narisati črne točke na prsi? To bi bilo še priprostejše." Med tem dospe Albert na deset korakov k petorici mla-mož, skoči s konja in vrže vajeti svojemu slugi. Albert se približa. l$il je zelo bled; oči so mu bile rudeče in zatekle. Po-0 8e mu je, da celo noč ni spal niti sekundo. L f)»raz njegovega obličja jo bil resen in žalosten, kar ni F> v njegovi navadi. „Hvala, gospodje," pravi, „da ste bili tako dobri ter ste ugodili moji želji. Verujte mi, da sem vam za ta dokaz prijateljstva zelo hvaležen." Morrel je stopil ob Morcerfovem prihodu nekoliko na stran. „In tudi vi tukaj, gospod Morrel V" pravi Albert. „Iz dna srca se vam zahvaljujem. A prosim vas, pridite vendar nekoliko bližje." „Gospod," pravi Maksimilijan, „ali morda ae veste, da sem priča gospoda Monte Cristo?" „Dobro nisem vedel, a mislil sem si tako. Tem boljše! Čim več poštenjakov je tukaj, tem večje bode zadoščenje." „Gofcpod Morrel," pravi Chateau Renaud, »lahko javite gospodu grofu Monte Cristu, da je gospod Morcerf prišel in smo mu na razpolago." Morrel se okrene, da bi šel izvršit to naročiio. Beauchamp potegne istočasno z voza zaboj s pištolami. »Počakajte, gospodje," prrvi Albert, ^spregovoriti imam par besed z gospodom grofom Monte Cristom." „Na samem," vpraša Morrel „Ne, gospod, ampak vpričo vas vseh." Albertovi priči se presenečeno spogledata; Franc in Debrav spregovorita potihoma nekaj besed, dočim Morrel, vesel tega nepričakovanega dogodka, pohiti h grofu, ki je hodil z Emanuelom v nasprotnem drevoredu gori in doli. „Knj hoče V" vpraša Monte Cristo. „Ne yem, toda želi z vami govoriti." „0," pravi Monte Cristo, ,,naj pač ne skuša Boga z novim psovanjeml" „Mislim, da to ni njegov namen," pravi Morrel. Grof se jim približa v spremstvu Maksimilijanovem in Emanuelovem; njegovo hladno, jasno obličje je bilo v ostrem nasprotju s potrtimi potezami Albertovimi, ki mu stopi v spremstvu svojih štirih prijateljev naproti. Tri korake drug od drugega Albert in grof obstaneta. „Gospodje," pravi Albert, „stopite bližje. Moja želja je, da ne preslišite niti besedice od tega, kar bom imel čast povedati gospodu grofu Monte Cristu. Znati morate namreč ponoviti vsako besedico vsakomur, kdor jo hoče slišati, in naj se vam zdi vse to še bolj čudno." »Poslušam, gospod," pravi grof. »Gospod," pravi Albert z glasom, ki je v pričetku trepetal, a je postajal trdnejši iu trdnejši, »včeraj sem vam očital, da ste razkrinkali dejanja gospoda Morcerfa v Epiru, kajti naj je bil kriv še tako zelo, ga po mojem mnenju vi niste imeli pravico kaznovati. Danes veni, gospod, da imate to pravico. Ne izdaja Fernanda Mondega pri Ali Paši me dela pripravljenega, da vas opravičim, ne, ampak zločin, katerega je zakrivil zoper vas ribič Fernand, in nepopisna nesreča, ki je izvirala za vas iz tega zločina, me sili k temu. In zato pravim in izjavljam glasno: Da, gospod, vi ste imeli pravico, maščevati se nad mojim očetom, in jaz, njegov sin, se vam zahvaljujem, da niste storili več." Da je udarila strela med gledalce tega nepričakovanega prizora, bi jih ne bila mogla presenetiti bolj kakor ta Albertova izjava. Kar se tiče Monte Crista, so se obrnile njegove oči z izrazom neizmerne hvaležnosti proti nebu, ic ni se mogel dovolj nacuditi, da se je ognjeviti Albert, katerega pogum je zadostno spoznal med banditi Luigija Vampe, podvrgel temu iiakratnemu ponižanju. Dobro je spoznal Merčedin upliv in zdaj nuLmel, zakaj je to plemenito srce sprejelo žrtev tako molče. »Zdaj, gospod," opravi Albert, »vas prosim, če vam zadostuje moje opravičeuje, da mi podaste: svojo roko. Po zaslugi, nuje c. kr. gozdni oskrbnik. Da se odpočijemo, sedemo na kegljišče k široki mizi. Ko smo si privezali duSo s Sašo svežega piva ali kozarcem dobrega vina, jo mahnemo dalje proti namenjenemu cilju, kajti dospeti nam je na Čaven in Kucetf. — Sedaj pa: jopič dol in krilce gor, pa le prosto in veselo naprej. Pri navedenem znamenju krenemo, če ni prevroče, po občinskem pašniku takoj navkreber, od koder imamo lep razgled, na občino Dol-Odico; če je pa vroče, zberemo lepšo pot po gozdu, ki jo kaže naša tablica na cesti 20 m oddaljena od hiše. Obe poti ste zaznamovani po naSej podružnici in se sklopiti pri »Školu" — pod Modrasovcem. Dospevši do tja, nas pozdravna ob poti rastoča, Dolincem nepoznana, gorska cvetka alpinka (Alpenrose Rododendron), kar je znamenje, da smo se vzdiguili še precej .visoko nad morje. Od tu korakamo po mehki stezi vedno po lepem gozdu med stoletnimi bukvami, in ko krenemo iz gozda na piano, odpre se nam veličasten razgled. Ta kraj se imenuje na »Veverici". Še 74 ure po planem, imajoČ pred seboj vedno krasen razgled, do-spemo do gozdarske hiše, iz katere nam pribiti naproti prijazna gospa Močnikova. Na Čavnu smo! Hodili smo 6no uro. Ime Čaven ne vera prav od kje izvira, mvjbrže pa iz staroslovenščine. Ča-ven (Tja-ven). Gotovo pa je, da so dali to ime Slovenci, kajti na Koroškem, kjer je stara domovina Slovencev, nad Osjaškim jezerom*je tudi »Čaven", in nisem bil malo iznenaden, ko me necega dne popoldan povabi prijatelj v Beljaku na izlet na Čaven. Tam je državna žrebarna in konjereja. Naše Čavensko pogorje, ki oklepa na severni strani Vipavsko dolino, se vleče od Predmeje do Lijaka in dela južno mejo Trnovski planoti. Prekrasen je razgled s tega pogorja, a najkrasnejši s »Kuclja"; ki je najvišji vršac tega pogorja, 1308 m. Od gozdarske hišo, od kjer občudujemo prelepo panoramo, hodimo na vrh Kuclja eno uro. Poti ste zaznamovani po naši podružnici dve. Ena pelje po porobju gorovja zunaj gozda do pod Kuclja, a druga na desno od hiše po gozdu ravno do tam. Približno ob polovici prve poti pripelje vozna pot iz Kamenj, ki je istotako markirana po naši podružnici Uže v podnožju Kuclja se nam smehlja tako redka in toliko cenjena cvetka, hčerka visokih gora ljubka planika (Edehveiss.) Ko dospemo na vrh, smo kar očarani razkošnega razgleda. V podnožju lepa Vipavska dolina v vsej svoji dolgosti in širokosti. Tu se vidijo prostrane vasi, obdane s sadnim drevjem in obsežnimi vinskimi goricami; a sredi temnozelenega polja pa naša metropola — Ajdovščina, a tam pod sivim Nanosom trg Vipava! Reka Vipava, mejna rečica Hubelj in razni potoki *a studenci se bliščijo kakor srebrne niti na tkanini. Na vzhodu občina Dol-Otlica s semtertja posejanimi hišami; Šturska gora ali Kolk, »Sinji vrh"; gora nad Colom, Javornik in Nanos. — Pred nami se razprostira sivi Kras, obrežje ister-skega polotoka, lagune do izliva Piave in*Še dalje. Ta kos slike s svojimi golimi hribi in plitkimi dolinami, s svojimi podzemeljskimi čndotvornimi jamami, skritimi rekami in jezeri je težko popisati. Brez števila vasi, trgov, cerkva in gradov opazi naše oko. Razume se, da je razgled najdrobnejši zjutraj, ob solčnem vzhodu. Te krasote se ne da popisati, to je treba videti. Daleč, daleč se blišči morje in tam na desni strani te velike luže zapazimo zvonike mesta sv. Marka in prav razločno se vspenjajo iz te modre globočine hiše mesteca Videm. Kaže se nam pravcata fata morgana. Velikanski parniki, ribiške ladije in mali čol-nički, ki režejo to neizmerno maso vodovja, se vidijo nam, kake;- bi viseli v zraku. V daljavi leži beneška nižina, prekrižana s svetlimi trakovi svojih rek, ki vse hite venomer proti morju. Furlanska ravnina, naša Brda in mesto Gorica leži tu pred nami v vsej svoji krasoti. Lepo se vidi mesto Gradež in Porto Buso, nekdanji vojni luki oglejski. V prvem mestu, kjer je bila nekdaj luka z ravenskim vojnim brodovjera, ki se je skrivalo za nizkim obrežjem, zapazimo sedaj le posamezne ribiške čolničke; v drugem mestu, ki je nekdaj. slovelo kot prvo kupčijsko mesto in preko katerega so se dovažale po Nadiži orijontske dra-! gocenosti v bogati Oglej, tam okoli so sedaj le še slamnate hiše ribičev, v katerih stanujejo bledi obrazi nesrečnih ljudi. Ako se obrnemo malo bolj proti zahodu, zapazimo velik del Soške doline, po kateri teče naša bistra Soča. »Krasna si, bistra hči planin!" — poje Gregorčič. Na severovzhodu oklepajo našo ožjo domovino Julijske Alpe, katerih beli vršaci se ravno kopljejo v jutranjem solncu Veličasten je pogled na te velikane, ki segajo v nebo-tične višave. Severno pod Kucljem je velik ' pašnik, ki pripada občini Avče. Na tem paš-! niku se prepase v poletju nad 200 govedi. , Prav mično je gledati ta oblak raznobarvne ' živine v tej tihej 3amoti. Avčanom spada tudi ' severna polovica Kuclja. Ta del zemljišča je odstopil gozdni erar Avčanom za lepe pašnike »Lažna", ki so jih imeli sredi gozda med Dolom in Lokvami in katere pašnike je podarila cesarica Marija Terezija Avčanom, ki so se izkazali posebno hrabre v sedemletni vojni. Ko smo se navžili lepega razgleda in natrgali šopek planik, krenemo po istem potu na Predmejo. (Konec prihodnjič.) DOPISI. Iz Cerkna. -— Pri nas pri c. kr. davkariji je nastavljen neki laški uradnik s slovenskim imenom, kateri pa ne more videti Slovenca; • seveda ako pride pa kak Lah odkod, v takega bi pa najraje zlezel. V uradu kriči nad ubogim i kmetom, kateri se ga boji, in ob enem ga ne j razume, ker govori tako slovenščino, da se i Bog usmili. V čisto slovenski kraj, kot je Cerkno, naj se pošilja take uradnike, s katerimi bode moglo ljudstvo občevati v uradu, ne pa toke Ali smo mar mi kmetje zaradi njega tukaj, ali je on radi nas ?! IZ OzeljMI. — Glede dražbe radi cestne trave je pri nas mnogo govorjenja. Nikdo se ne spominja, da bi bilo starafiinstvo keriaj kaj sklenilo glede dražbe radi cestne trave; zato je ta dražba doslej prišla nepričakovano; ne umejemo, zakaj so bili tisti, ki so pokosili pred dražbo/ toženi in od županstva kaznovani vsak z 1 K globe? Odkod je to? Radi H vedeli za tisti sklep gled6 dražbe, da se bomo vedeli vsaj v bodoče ravnati ter varovati škode! Prosimo naznanila. Domače in razne nouice. Siored javnega nastopa učencev glasbene Šele »Pevslep to tlisfctitfa društva" t Gorici ki se bo vršil v dvorani nTrgovskega doma" dne 29. junija 190G. ob 10. uri dop. — I. Za glasovir. Razred g. E. Komela. a) Alban Forster: Lovska godba, Šček Pederika (I. L); b) L. Boccherini: Mennet, četeroročno, Jerkič Ana (IV. 1.), Jerkič Antonija (IV. 1.); c) Cleraenti: S ona ti na, Kos Henrika (II. I.); d) St. Heller: Etude št. 7. in 8. (op. 125), Medved Cirila (II. 1.). II. Za gosli s spremlj. Razred g. J. Michla. a) F. Schubert: Improptu, Bregant Iv. (1.1.); b) R. Jokisch: C a n t i 1 e n a, Faninger Ernest (1.1.); c) M. Hauptmann: Romanca, Špes Alfred (II. 1.); d) C. M. pl. Weber: Les Adieux, Pečenko Dan. (II. 1.). IU. Za glasovir. Razred g. P. Treo-ve. a) Burgmuller: Bali a d a, Illicher (L 1.); b) Burgmuller; Vrnitev, Šček Marija (L 1.); c) Burgmiiller: Barcarolla, Božič G. (II. 1.); d) Burgmuller: L a e h e v al e r e s q u e, Gabrijelčič G. (1.1.); o) Jungmann: N o c t u r n o, op. 314., Arrigler Rosa (II. L); f) C. Riuaidi: Brighella, Marušič Valpurga (U. 1.); g) Behr: Ogrska serenada, Miklavič Olga (L 1.); h) L. Truzzi: Romanza (četeroročno), Bajec Marica (III. 1.), KoejančiČ Petra (I. L). IV. Za gosli s spremlj. Razred g, J. Michla. a),O. Kohler: Bienenheureux, Bianchi Bruno (II. L); b) Ch. de Bčriot: Melodija, Kraševec Vida (IV. 1.).; c) O. Kohler: Ber-c e n s e, C. M. pl. Weber: A n d a n t e v. a-rie, Ozvald A. (III. I.); d) A. Francke: Vspavanka, R.:Kugele: Rondoletto, Volarič Mir. (III. l.j. V. Za glasovir: Razred g, E. Komela. a) R. Schumann: Cigansko življenje^ četerospev, Jerkič Ana (IV. 1.), Jerkič Helena (IV. 1.); b) V. Bachmann: O b m 1 i n-skem potoku, Mozetič E. (II. 1.;; c) A. Melo: Memet, Kocjančič M. (II. L); d) E. Kraus: Miniatur*, Kraševec Mil. (IV. 1.). VI. Za gosli s spremlj. Razred g. J. Michla. a) J. Haydn: M e n u e t du Boluf, Pečenko Silvan (III. L); b) O. Kohler: Improptu, C. M. pl. Weber: Odlomek iz »Čarostrelca", Neftat A. (IV. 1.). VII. Razred g. E. Komela. a) J. Haydn: Sonata e moli, Volarič Bogomila (IV. 1.); b) F. Mendelssohn: Faut on Caprice, (četerospev), Prinčlč M. (I. L), Volarič p (IV. 1.). 0gl VIII. F. Schubert: . S o n a C a I) a „ Petornelj Metod (II. 1.). (Za gosli s sprem) J' Razred g. J. Michla.) J ' j Odbor „61. Matice" nas je naprosil, 4 priobčimo v ponovitev naslednji razn« častne nagrade. — V povišanje a'rvM* sko-slovenske kulturne vzajemnosti na gla^« nem polju razpisuje »Glasbena Matic«« , Ljubljani svoto i 00 K (Čisti prebitek pre! krasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani katerega je priredil hrvatsko pevsko dri%J »Kolo" dne 11. novembra 1905.) kot častno nagrado za novo, dobro, hrvatsko ali ^ vensko, izvirno, še ne objavljeno skladi0 moški ali mešan zbor koncertne vredno,.; brez v.sakeršnega instrumentalnega sprei^ vnujaJii capella) v hrvatskem ali slovens]^ ¦ jeziku. Partiture skladb, karere tekmujejo -a razpisano nagrado, naj se pošiljajo »(llasb^i Matici" v Ljubljani ali upravnemu oflboru hrvatskega pevskega društva »Kolo" v Zagreba v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem 1:3 partituri brez skladateljevega imena najkasneje do 1. septembra 19 0 0. Ime skladam ljevo nuj bo zapisano le v zaprtem, skladi priloženem pismu, na čigar kuvertu je \^ od skladatelja izbrani moto zapisan. boj)? skladbe bo ocenjevala v ta namen sestav-Ijena jury hrvatskih in slovenskih glasbenih strokovnjakov. Jury sestavita vsajen^ društvi »Kolo" in (,Glasbena Matica" v Ljubljani. »Glasbena Matica" bo oni zbor (skladbo^ kateri jury prisodi nagrado, v tisku izdala. l)t se osigura absolutna nepristranost presoja valcev in odstrani vsak možni predsodek i eventuvalni vpliv vsled znane pisave sklada-ljeve, se želi, da gospodje skladatelji ne pe-šiljajo lastnoročno pisanih partitur. Rojenih je bilo v Gorici v času od 10, do 10. t. m. 21, umrlo jih je 13 (8 v mestu, 5 v bolnišnicah.) Koperskl UČIfelJIŠČRlkl prirede v Gorici koi-cert in ples dne 8. julija 1906. v prostori hotela »Pri zlatem jelenu" v korist učiteljske« konviktu. Pri koncertu in plesu igrajo učiteji-Sčniki. Vspored: 1. R. Novaček: »Naš drup milijon", koračnica, igra orkester. 2. P. Kril-kovsky: »Utopljenka", možki zbor. 3. B. Smetana: »Rozmvsli si Mafenko", iz »Prod« neveste", igra sekstet. 4 P. Kfižkovskf j »Pastir a poutnici", možki zbor s tenor i j bariton šolo, s spremljevanjem orkestra. 5. J Haydn: »Largo", igra kvartet. 0. J. A. Ros sini: nUvertira" k operi »Tauered". 7. Gj, Eisenhuth: »Bura", možki zbor s bariton šolo. 8. J.Pavlis: »Bošnjaška koračnica", igra orkester. 9. Ples. Vstopnina h koncertu in plesu je 60 v za dijake 30 vin., za družine do 4 oseb 2 K. Blagajna se otvori ob .8. uri zvečer. Začetek točno ob 9. uri. Ker je čisti dobiček namenj« učiteljskemu konviktu v Ljubljani, se pre-plačila hvaležno sprejemajo i« objavijo v ,,Sočiu. — K obilni udeležbi uljudno vabijo koprski učiteljiščniki. (Dalje u priloaj.) kakoršna je vaša, je prva izmed vseh drugih zaslug priznanje krivde. Toda to priznanje se tiče mene samega. Jaz sem delal prav pred ljudmi, vi pred Bogom. Samo angelj je mogel naju enega rešiti smrti, in ta angelj je prišel iz neba, ne morda, da bi naredil iz naju prijatelja, kajti to dela usoda nemogoče, ampak da doseže vsaj toliko, da bodeva drug drugega spoštovala." Vlažnih očij in globoko sopeč poda Monte Cristo Albertu roko, katero ta prime in stisne z nekakim spoštljivim strahom. »Gospodje," pravi, »gospod Monte Cristo se hoče z mojim opravičenjem zadovoljiti. Prehitro sem ravnal proti njemu, na-, glica je slaba svetovalka, in ravnal sem slabo. Toda moja krivda je popravljena. Upam, da me svet ne bo smatral za bojazljivca, ker sem storil, kar mi je naznačila kot pravo moja vest. Toda če bi se o meni motil," pristavi mladi mož in ponosno dvigne glavo, kakor da hoče izzivati svoje prijatelje in sovražnike, dokažem vsakemu, da je njegovo mnenje napačno." »Kaj se je pač zgodilo to noč?" vpraša Beauchamp Cbateau-Renauda. »Zdi se mi, da igrava tukaj žalostno ulogo." »Res, kar dela Albert, je jako bojazljivo ali pa jako lepo," odvrne baron. „Ah," pravi Debray Francu, »kaj naj to pomeni? Kako? Monte Cristo je uničil čast grofa Morcerfa, in njegov sin pravi, da je storil prav. Tega ne razumem." ' Kar se tiče Monte Crista, je skoro podlegel tem štiriin-dvajsetletnim spominom. Mislil ni niti na Alberta, niti na Be-auchampa, niti na Cbateau-Renauda, sploh na nobenega izme'*. teh, ki so stali okoli njega. Mislil je na to junaško ženo, ki ga je prišla, prosit za življenje svojega sina, ki ji je ponudil svojo življenje in mu je rešila to s tem, da je odkrila svojemu sinu strašno rodbinsko skrivnost, ki morda za vedno uniči otroško ljubezen v srcu mladega moža. »Vedno božja previdnosti" zamrmru. „Daneg sem si svest bolj kakor kdaj, da sem poslan od Boga," XIV. Mati in sin. Grof Monte CrLto pozdravi petorico mladih mož s smeh-! ljajem, ki je bil žalosten in obenem uljuden, ter stopi z Maksimilijanom in Emanuelom v svoj voz. Albert, CMteau-Renaud in Beauchamp ostanejo sami na bojnem polju. Mladi mož se ozre na svoji priči s pogledom, ki sicer ni bil boječ, ali je bilo vendar videti, kakor da ju hoče vprašati, kakšno je njuno mnenje o tem, kar se je pravkar zgodilo. »Pri moji duši, moj ljubi prijatelj," spregovori Beauchamp prvi, bodisi da je bil nekoliko manj občutljiv ali pa je znal svoje čute nekoliko boljše zakrivati, »dovolite mi, da vam čestitam. To je bil res nepričakovan konec neprijetne zadeve*" Albert 03tane nem in zatopljen v svoje misli. Chateau-Renaud samo bye s palčico ob svoje škornje. »Ali se ne vrnemo?" prekine končno neprijetni molk. »Kadar hočete," odvrne Beauchamp, „samo dajte mi Čas, da izrazim gospodu Morcerfu svoje občudovanje. Danes je pokazal tako vitežko velikodušnost..." „0, da," pravi CMteau-Renaud. »Nekaj velikega je,'' nadaljuje Beauchamp, »imeti nad samim seboj tako silno moč." »Gotovo; kar se tiče mene, bi tega ne bil zmožen," pravi CMteau-Renaud kar najbolj mrzlo. »Gospoda," ga prekine Albert, »zdi se mi, da nista razumela, da se je med Monte Cristom in menoj zgodilo nekaj jako važnega..." »O da, o da," pravi hitro Beauchamp, »toda nobeden izmed naših zijal bi ne razumel vašega heroizma, in prej ali slej bodete prisiljeni, dokazati jim, da vaš današnji namen ni bil čuvati življenje. Ali hočete, da vam dam prijateljski nasvet? Potujte v Neapolj, Hag ali Peterburg, kratko v mirnejše dežele, kjer so z ozirom na čast prizanesljivejši kakor naši vročekrvni Parižani. Ko bodete tam, ne zanemarjajte svojih študij, ki k tičejo pištol, in mislite pridno na kvarte in terce. Ko liodet? za nekaj let precej pozabljeni, se lahko vrnete na Francosko. dovolj izvežbani v akademičnih vajah, da si znova osvojite svoj ugled. Ali niman\ prav, Chateau-Renaud?11 »Prav to je tudi moja misel," pravi plemič. »Nič ne pro-vzroči toliko resnih dvobojev kakor dvoboj brez rezultata." »Hvala, gospoda," odvrne Albert s hladnim smehljajem; »vajin nasvet hočem ubogati, ne, ker ga mi dajeta vidva, amjrfi ker sem že brez tega nameraval Francko zapustiti. Prav tate se vama zahvaljujem tudi za uslugo, ki sta mi jo izkazal* * tem, da sta mi bila za priči. Utismla se mi je globoko - $<* kajti po besedah, katere sem slišal, se ne spominjam niče*' razun nje." Chateau-Renaud in Beauchamp so spogledata; utis y $ na oba enak, in ton, s katerim je izrazil Morcerf svojo zahvalo. tako odločen, da bi bila v slučaju, da bi se pogovor nadiiljeval-prišla lahko v večjo in večjo zadrego. „Z Bogom, Albert," pravi naenkrat Beauchamp in ponudj mltt«;* .nu možu -nalomarno svojo roko, ne da bi se ta prebudi« iz svo.e lethrgye. Res ne sprejme ta ponudfine mu roke. „Z Bogom," pravi Chateau-Renaud, držt5 v levici palfu'0-ter z desnico pozdravi Albertove ustnice s važavo zamrmrajo: »Z Bogom," >"j(5o°s pogled je bil jasen. v njem je bilo citati pritajeno jezo, ponos"0 preziranje in velikodušno odpuščanje, Ko že stopita prijatelja v voz, ostane še vedno na svojem mestu žalosten iu nepremičen, nato se naenkrat visoko vzravna-pokliče svojega konja, se dvigne v sedlo in oddirja proti 1'nrtsu. Četrt ure pozneje vstopi v palačo ulice du Helder. Ko stopa s. konja, se mu zazdi, da opazi za zastoroio grofove spalnice bledi obraz svojega očeta. Albert vadihnfi pogleda na drugo stran in odide v svoj mali paviljon. Priloga Jote" it. 51 z dne 27. junija 1906, Marodna alavnost nt Križadi v Neblam, — v nedeljo se j« vršila na Križadi v Neblem ob naši jezikovni meji napovedana pomembna (il»vnost ob velikem zanimanju in gorečem nRvdušfiuju. Iz Gorice je Sel Sokol z zastavo, kolesarsko društvo in več drugih izletnikov, tjunbmaši iz Podgore, pevsko in bralno društvo iz Št. Audreža z zastavo, ter nekaj Podgorcev v narodni noši.* JDruštya so>;se.„ra2r., vrstila, ko so se zbrala, ter odkorakala proti nlfivoloku z napisom »Dobrodošli", kjer se je vrjil sprejem. Gospiea Teodora Šfiiigojevaj hčerka g. biljanskega župana, stoječa v ospredju pred prireditelji tik venca krasnih^ Brik, je B8govorila brata starosto dr.' Treota^tako-leT „Srca uam kipijo, polna navdušenja in ponosa, da nas je doletela čast pozdraviti v u8*ib krajih, na siovenski-itulijanski meji, vrle ^at Sokole, bodrilee narodne zavesti. Besede mi primanjkujejo, da bi mogla zadostno izrabi čustva, ki nas navdajajo v tem trenutku, fjili toga hočem kratko a tem srčneje zakli-cati: rV,0i^ mun pozdravljen, predragi starosta, bo Krasnega, iz Kožbane, Biljane in Medane, kakor tudi g. obč. odbornike in vse odličneje posestnike omenjenih občin. Opazili smo vse g. briške učitelje in tudi take, ki ue službu- jejo v Brdih, pa so od daleč prihiteli na slavnost. Navzoči' so bili tudi trije deželni poslanci. Glede vršitvo sporeda in nastopa pevskih zborov je treba omeniti, da nekateri zbori niso še nikoli javno nastopili, kakor iz Medane, Hruševlja in Višnjevika, zadnji so pevci vsi novinci, Medanei soječinonia cer-^•W^J^^.^KLJSSi!!..tu* skrbno narodno petje. S svojo težko pesmijo^Tlkatero so nastopili, so pokazali zadostno svojo izurjenost, posebno zasluži hvalo baritonist Pavel S koča j. Vsi ti zbori so nastopili prav lepo, dovršili so častilo svojo, nalogo in želi obilo pohvale. Govor, ki je bil na vsporedu, je imel brat starosta dr. 1 r e o, ker jo v to določeni gospod iz Gorice nenadoma obolel. Povdar-jnl je v izbrauih besedah potrebo narodne zavesti in gospodarske osamosvojitve. Poslušalci so verno poslušali, kar vedno kaže, koliko ukaželjnosti in zanimanja za napredek je v našem ljudstvu. Cel spored se ni mogel vršiti, ker je bil prevelik; odpadla je igra, katera naj bi se v kratkem v kakem društvu igrala. Tudi je bilo že prevroče v dvorani. Telovadba Sokolova je vzbujala mnogo zanimanja zlasti meti ljudmi, ki nimajo dosti prilike gledati telovadbo. Slavnost se je izvršila v najlepšem redu, uporno obnašanje je vladalo ves čas, ker je le v čast vsem, iu kar je še toliko več povzdignilo slavnost, kakoršnih želimo doživeti še več v Brdih. Pevsko In glasbeno društvo priredi dne 29. t. m. vrtni koncert „pri Jelenu'', Vstopnina (K) v. Nastopi moški in ženski zbor ter kvartet s sodelovanjem vojaške godbe. Čisti dobiček je namenjen pevskemu fondu moškega in ženskega zbora. Začetek ob 8 '/g zvečer. Vspo-red : 1 Fajgelj: „Zveznau, moški zbor (skladatelj posvetil pev. iu gl. društvu); 2. Bartl: nOj planine", polni zbor s sopran šolo; 3. Ipavec: „Savska", kvartet; 4. Hajdrih : „Mornarjeva tožba", moški zbor z bariton šolo; 5. Nedved: „Naša zvezda", polni zbor; (S. Hajdrih : „Pri oknu sva molče' slonela", kvartet; 7. Ipavec: »Domovini", moški zbor s tenor in bariton šolo. Otvoritev nove železnice bo dne 17. julija 1.1. in ne 15. in ne IG., kakor so poročali nekateri listi še potem, ko se je že culo, da se izvrši otvoritev 17. julija. Kakor smo poročali kmalu potem, ko je pregledal novo progo Minister Derschatta, je določen dan otvoritve na 17. julija. Te je sedaj gotovo. Krmlna br« Slovencev nI. — v nedeljo se je im^la vršiti v Knmmi tombola, ali ker je bila skvno' aa Križadi, se niso nadejali zadostne udeležbe in morali so tombolo opustiti, ker brez briškega ljudstva je tombola v Kr-minu nemogoča. — Lepo je pa tudi to, da krminski dobitki niso nikogar motili, maryeč vsem je bila pri srcu le slovenska slavnost na Križadi. OHO Zdravila se B0drailj0. — Kakor se čuje, nameravajo lekarnarji podražiti s 1. julijem t. 1. zdravila za M%. To bi se moralo preprečiti, ker so zdravila Že sedaj predraga. Človeško okostje so našli pastirji. — Pišejo nam iz Podbrda: Človeško okostje so našli i pastirji pred nekoliko dnevi pod Kovblo (to je pri Črni prsti) v pečinah. Kakor se razvidi na kosteh, je moral biti ponesrečeni močne postave. Okos^e je prineael s seboj v nižavo plaz. Ko se je naznanilo to orožnikom, so Sli preiskavat kraj in so našli bolj visoko v pečeh še več stvari, Eno nogo so našli še v črevlju in v hlačnici. Sodi se, da je to okostje nekega mladeniča iz Nemškega Buta, katerega so sta-rišt pozvali lani spomladi, naj pride domov. Ta mladenič, ki je bil v delu na Koroškem, je res poslal domov svoj kovčeg in druge reči, ali njega kljub vsemu iskanju in poizvedovanju ni bilo mogoče najti. Sum povečuje zlasti ta okolnost, d* je izginil isti lansko leto spomladi ter se stanje okostja s teni ujema. Revež je gotovo hotel iti po bližnji poti skozi pečevje, pa se mu je spodrsnilo, in m je ubil. Soška podružnica planinskega društva, odsek Gorica, naznanja, da priredi dne 1. julija t. 1, izlet na Krn (224G m.) Odhod iz Gorice s pošto ob 12. opoldne v Tolmin, odtod na Sleme, kjer se prenoči na planini. Rano 2. julija na vrh. Odstop po dogovoru z izletniki ali na Bovec ali na Log v Trenti ali na Kobarid. Povratek 2. julija popoludne ob 1. s pošto, prihod v Gorico ob 8. uri zvečer. Tura se eventuelno nadaljuje k izviru Soče, čez Mojstrano na Bled, Bohinj in Tolmin nazaj. Za slučaj, da se oglasijo do 30. t. m, štirje izletniki, izvrši se izlet do Tolmina in nazaj z vozom. Oprava turistska, provijant s seboj. Hoda za turiste 9 ur. Slov. bralno In podporno društvo v Gorici naznanja svojim članom, da ustanovi na željo raznih članov svoj pevski zbor. Isti se bo učil večinoma le narodne in lahke skladbe. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi v društvenih prostorih. Kedaj pričnejo vaje in v katerih prostorih, se naznani v kratkem. Pevsko In bralno društvo v Št. Andražu. — v odborovi seji dne 17. t. m. se je sklenila zahvala bivšemu društvenemu predsedniku .los, Kiusminu in blagajniku .los. Budalu za njiju uspešno delovanje v odboru. Razstavo ženskih rokOdel priredi c. kr. okr. šolski svet v Sežani povodom okrajne učiteljske konference v Nabrežiui. Razstava se otvori v prostorih obrtno nadaljevalne šole za klesarje v Nabrežiui dne 'S. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne in ostane otvorjena ta dan, 30. junija in 1. julija od 10—12. ure predpoidne in od 3—5. popoludne. V Devlnu je bil konjski semenj v nedeljo jako dobro obiskan; bilo je dosti konj, dosti kupčije. Tudi veselica s tombolo se je obnesla dobro. Bralno In pevsko društvo v Podbrdu se pridno pripravlja za veselico, katero misli prirediti meseca avgusta ali septembra. Med drugimi točkami vsporeda bo tudi igra nRaztresenca". Iz Podbrda nam pišejo, da sedaj pač končno, smejo upati na otvoritev železnice, ker vozi žp. vsaki dan preskuševalni vlak. Želijo, da bi tudi turisti ne prezirali tega kraja, ker od tam bo priročno iti na Črnoprat ali na Porezen. Za telesne potrebe je pa tudi dobro preskrbljeno. V Idriji so zmagali pri občinskih volitvah v vseh 3 razredih napredni volilci. Klerikalci poraženi. Samomor. — V Tržiču se je obesil 491etni F. Novakič, sobni slikar, brat onega zidarskega mojstra Novakiča, ki se je usmrtil 22. aprila ti. Novakič je bil baje nekoliko zmešan. Izginila jS krčmarju Iv. Vižintinu v Št. Andrežu hranilna knjižica, glaseča se na večjo svoto, ter okoli 230 K denarja. Kdo bi bil tat, se ne ve. Okoli Vidma v Italiji je bila v ponedeljek popoludne strašanska toč«, ki je napravila ogromno škodo. Poškodovana je tudi železnica. Iz preiskovalnega zapera so izpustili onega J. Marega, ki je bil aretiran radi obdolžbe po-neverjenja v trgovini Curielovi. V zapore V Gorico so pripeljali Štefana Skrta, ker je ukradel Jos. Humarju v Šem-pasu dve gnjati po 18 kg ter 28 kg špeha; špeh je bil shranil v Solkanu, gujati pa je bil prodal. Pod VOZ je prišla v soboto na Tržaški ulici 8 letna. Marija Marušič, ko je šla čez ulico. Izvošček ni mogel ustaviti tako hitro voza. Čez nogi sta jej šli dve kolesi. Sedaj se nahaja v tukajšnji ženski bolnišnici, kjer kmalu okreva. .Slovenska Čitalnica" v Solkanu priredi veselico s petjem in igro s sodelovanjem B Sokola" v Solkanu v nedeljo dne 15. julija t. 1. Natančen vspored sledi. Vipavsko pivsko društvo v Vipavi vabi na veliko veselico, katera se bo vršila na Sv. Peter in Pavel dne 29. t. m. na dvorišču g. Petrovčiča v Vipavi in koje Čisti dobiček je namenjen deloma za Vilharjev spomenik v Postojni. Zvišanja poštnih pristojbin. — Pristojbine se zvišnjo tako, da bodo znašale za pisma v lokalnem prometu odslej 10 v; pristojbina za dostavljanje poštnih nakaznic in nakaznic z denarjem je znašala doslej 3 v do 10 K, 5 vin. čez 10 K; odslej bo znašala p^Salno G vin. Dostavninske pristojbine z naznanjeno vrednostjo do 1000 K bodo 10 v. Zvišajo se tudi pristojbine za predalčke na poštah. Pri poštnih pismonošah na deželi se zvišajo upla-čilne pristojbine, denarne zneske do 1000 K pa morajo strankam dostavljati brezplačno. Nevarno ranil lekarnarja. — v Fiumičeiu je skočil y lekarno Suzzijevo neki 30 letni človek, ki je bolan na pelagri, prašal po zdravniku dr. Lukasu ter udaril z nožem po glavi 76 letnega lekarnarja Snzzija; ranil gn je tudi po rokah. Prišei .. k sreči neki človek, ki je odgnal blaznika. Suzzija so takoj odpeljali v Oglej k zdravniku. Bolnik živi v mislih, da je zdravnik dr. Lukas preslabo zdravil njegovega očeta, ki je umrl, ter da zdravila iz Suzfijeve lekarne niso nič pomagala. Radi tega je izvršil napad; če bi bil dobil zdravnika, bi bil skočil nanj. Bolnik se piše D. Messot iz Šlorenca. tzprsd stdnijd. — Buli javnega nasilstva je bi^ obsojen 24-letni J. Pahorič iz Flumičela na 1 mesec dnij v ječo. Prišedši tja, se še poslednjič ozre na vsa ta bogastva, ki so mu delala življenje izza njegovega detinstva tako sladko in prijetno; še enkrat se ozre na slike, katerih podobe so se zdele, da se mu smehljajo, in katerih pokrajine so se takorekoč naj oživljale. Nato vzame portret svoje matere iz okvira, ga zvije in pusti bogato pozlačeni okvir prazen na steni. Potem dene v red svoje krasno turško orožje, svoje lepe angleške puške, svoje japonske porcelane, dragocene vaze in krtita in umetniške bronze. Ko konča to, pregleda vse svoje predaje, vzame iz vseh ključe, zloži vse v predal pisalne mize, | togega pusti odprtega; zdaj pride na vrsto ves denar, ki ga I J* imel v žepu, tisoč bijouterij in malenkostij, stoječih po > oamrah in policah. Nato še uredi knjige in papirje, sestavi o Vi*m skrben inventar in ga položi ua mizo. l'ri pričetku tega dete je stopil v sobo sluga, dasi je Albert ukazal, naj ga puste samega. ,,Kaj hočete V ga vpraša Morcerf z bolj žalostnim kakor ittnim izrazom. »Oprostite, gospod," pravi komornik; „sicer ste mi prepovedali, tootifei vas, to je res, toda gospod grof Morcerf me Je dal poklicati," „Torej V" vpraša Albert. »Jaz nisem hotel iti h gospodu grofu, ne da bi vedel, kaJ ml naroča moj gospod." tjakaj'/* »Ker gospod grof brezdvomno w-, da sem gospoda spremljal.« nTo je;mogoče/ pravi Albert. »In gotovo me je dal poklicati zato, da bi me vprašal, kitko 8*> jp stvar izvršila. Kaj naj mu odgovorim ?" »Povejte mu resnico.'1 «Torej naj mit rečem, da se dvoboj ni vršil?" »Kecite, da sem se iM gospodu grofu Morite Crfstu l>wm. Pojdite 1« Komornik se prikloni in odide. Albert takoj nadaljuje zapričeto delo. Ko konča, začuje na dvorišču topot konjskih kopit in drdranje kočije. Stopivši k oknu, vidi, da je njegov oče stopil v kočijo in se odpeljal. Komaj se zapro za grofom vrata, gre Albert v sobo svoje matere. Ker ne najde nikogar, ki bi ga jej javil, gre do njene spalnice, kjer obstano na pragu; srce mu je trepetalo vsled tega, kar je videl in pretrpel. Kakor da je obe telesi oživljala ista duša, je bila Mercedes pri istem delu, katero je Albert pravkar končal, Vse je bilo že v redu: čipke, nakit, perilo, denar, vse je ležalo lepo urejeno v različnih predalih. Vide" te priprave, Albert takoj razume, kaj pomenijo, ter zakliče: „0 moja mati S" in pade Mercedi okoli vratu. Slikar, ki bi mogel naslikati izraz teh dveh oseb, bi bil brezdvomno izgotovil znamenito delo. Dasi je sklenil Albert sam to brez vsnkeg& strahu, ga je vendar prestrašil ia sklep pri njegovi materi. „Kaj vendar delate?" vpraša. „Kaj delam?" odvrne ona. h0 mati moja!" vsklikne Albert, ki vsled ganjenosti skoro ne more govoriti. »Z vami stvar ni ista kakor z menoj; •vi pač niste mogli skleniti tega, kar nameravam storiti jaz; jaz vas namreč prihajam obveščat, da porečem tej hiši in... vam z Bogom." „Tudi jaz, Albert," odvrne Mercedes, „tudi jaz odidem. Priznam ti, da sem se zanašala na to, da me bo moj sin spremljal; aH sem se zmotila?'' „Mati," pravi Albert trdno, nnemogoče mi je dovolitij da bi vi delili z menoj usodo, kateri grem naproti; živel bom v revščini in neznatnosti, da, svoj kruh si bom moral izposojati od prijateljev, dokler sam česa ne zaslužim. Od tod, moja dobra mati, grem k Francu, da ga poprosim za malo vsoto denarja, katero potrebujem." „11 ubogo dete!" vsklikne Mercedes. „Ti boš živel v revščini in trpel lakoto? O, ne govori tega, sicer porušiš vse moje sklepe.'' »Toda svojih sklepov ne porušim, mati moja," Odvrne Albert. „Mlad sem, močan in srčen, in izza včeraj vem, kaj zmore volja. Ah, mati, so ljudje, ki so trpeli še večje bolečine, in ne samo, da niso umrli, ampak na razvalinah vseh lepih upov, katere jim je dalo nebo, so si ustanovili novo eksistenco. Izvedel sem to, videl te ljudi, in vem, da so se iz najglobo-kejšega prepada, v katerega so jih pahnili njihovi sovražniki, dvignili z žarečo silo in močjo, da so triumfirali nad svojim sovražnikom in ga štrli. Ne, mati, ne, izza današnjega dne sem s preteklostjo obračunil, nič mi ne ostane od nje, celo ime ne, kajti ali ni res, ljuba mati, tudi vi čutite, da. se vaš sin ne more imenovati po možu, ki mora pred drugim možem zarudetl?" „Albert, sin moj," pravi Mercedes, „če bi bilo moje srce močnejše, bi ti dala isti svet, toda moj ugasli glas je molčal, ko je tvoja vest še govorila, Stori, kakor ti pravi vest, moj sin. Imel si prijatelje, pretrgaj začasno zveze z njimi, toda kot mati te rotim, ne obupaj 1 V tvojih letih je življenje še lepo, star si komaj dvaindvajset let; tvoje Čisto srce zasluži tudi čisto ime, sprejmi torej ime mojega očeta: imenoval se je Herrera. Poznam te; moj Albert; kamorkoli se obrneš, povsodi kmalu proslaviš svoje ime, Tozneje se vrneš med svet, večji vsled svojih prestanih bolečin; iu če bi se to kljub mojemu pričakovanju ne, zgodilo tako, mi pusti vsaj to upanje, meni, ki nimam ničesar več razun to misli, meni, :ki nimam nobene bodočnosti in ki se mi odpre grob na pragu te hiše." „Da, mati moja, tudi jaz gojim &to upanje kakor vi," pravi mladi mož. »Jeza božjft naju ne bode vet preganjala, kajti vi ste tako čisti, jaz tako nedolžen. Toda ker ava sklenila, morava tudi na delo. Gospod Morcerf je pred pol ure zapustil hišo; vidite, priliki je ugodna, da se izogneva hrupu in.po-jaauiloin." * 3 5 Knjižnica »Narodne Prosvete" bo odprta od 1. julija do 15. sept. t. L le ob sobotah od 6.-7. zvečer. V Sofijo! — Dne 28. avgusta t. 1. se otvori v Sofiji, v glavnem mestu kneževine Bolgarske, II. jugoslovanska umetniška razstava, dva dni preje dne* 20. avgusta se pa sestanejo tamkaj jugoslovanski književniki in časnikarji, da se združijo v organizovnno celoto, kateri bo pripadla naloga, da čim najuspešneje deluje na to, da se vsi Jugoslovani združijo v eno kulturno enoto. Avgusta meseca bodo Veseloigra v enem dejanju: »Kaztresanea". Po veselici javni ples. Začetek točno ob 4, uri popoldne. Vstopnina k veselici 40 vin. Prvi sedeži 60 vin., drugi sedeži 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Uflirl Je v Skednju pri Trstu gosp. Josip j Sancin, kije bil po dovršenih pravniških Študijah v pravosodni službi, dokler ga ni pograbila dolgotrajna bolezen, kateri je sedaj podlegel. Telefon V Selanl — C. kr. trgovinsko mi-nisterstvo je dovolilo napravo javne telefonske Razgled po svetu. torej hiteli v Sofijo iz vseh jugoslovanskih de- , vorilnice y gežani y -kW9d , državn0 teIe. žela književniki, umetniki, časnikarji in vsi tisti, ki jim srce gorko bije za jugoslovansko vzajemnost, da dokumentujejo vnovič pred I vsem svetom kulturno edinstvo vseh Jugoslovanov in pokažejo, da biva od Triglava do | Balkana eden narod, ki se zaveda, dasi je j politično^razkosan, svoje skupnosti. Tudi Slovenci smo povabljeni in naša narodna Čast zahteva, da se odzovemo temu vabilu in se udeležimo manifestacije v Sofiji v čim največem številu. Odbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev", v Ljubljani je prevzel nalogo, da poskrbi, da se čim največ Slovencev udeleži kongresa jugoslovanskih književnikov in publicistov ter otvoritve II. jugoslovanske razstave v Sofiji. Odbor torej vabi vse rodoljubne Slovence, naj pohite v čim največjem številu afgusta meseca v Sofijo, da pokažejo z mnogobrojno svojo udeležbo, kako jaka in krepka je že v njih jugoslovanska ideja in da vedo po zaslugi ceniti oner težnje, ki stremijo za tem, da se ustvari popolno kulturno edinstvo vseh južnih Slovanov. Prosimo torej vse one slovanske književnike, časnikarje in druge rodoljube, ki se nameravajo udeležiti izleta v Sofijo, da se prijavijo najkasneje do 1. julija t. 1. tajniku »Društva slov. književnikov in časnikarjev" Rastu Pustoslemškn v Ljubljani. Odbor bo namreč vsem udeležencem preskrbel brezplačne vozne listke po srbskih in bolgarskih železnicah; obenem se bo tudi potrudil, da bi nam tudi ravnateljstvo ogrskih železnic dovolilo brezplačno vožnjo po ogrsko-hrvatskih železniških progah. V tem slučaju bi se peljali iz Zagreba preko Budimpešte y Belgrad in Sofijo. Po končanem kongresu in po otvoritvi razstave v Sofiji se namerava prirediti izlet v Carigrad. Da se more vse to pravočasno urediti, je treba, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti potovanja, zglasi najkasneje do 1. julija t. 1. Deželni šolski svet za Goriško-Gradišcansko. — Za-dobo nastopne šestletne službene dobe so imenovani od cesarja za, člane deželnega šolskega sveta: Alojzij dr. Faidutti, prost, Hilarij dr. Zora, profesor veronauka na realki, in Štefan Križnic, ravnatelj ženskega učiteljišča. Bralno li pevska iraštio »Jezero" v Doberdobu vabi na prvo veselico, katero priredi v nedeljo dne 1. julija 1906. v prostorih gospe Marije Jelen. Vspored: 1. Mladi vojaki, udarja tambnraški zbor. — 2. Pozdrav predsednika. .... — 3. Slovenska žemljica, poje možki zbor.— 4. Deklamacija: »Naš čolnlč otaimo8. — 5. Venček narodnih pesnij, udarja tamburaški zbor. — C. Cigani, poje možM zbor. — 7. fonsko centralo v Trstu. V SOČO Je padel iz »barke« med Št. Mavrom in Solkanom neki gospod, ki se jejrepeljaval čez vodo v večji družbi. Nagnil se je čez ter Be prevrnil v vodo. K sreči so ga potegnili i& vode. Nova taodarmerijska postaja se je ustanovila v Gradežu. Težko ranjen. — 19-letni natakar Anton Prinčič je pomagal v nedeljo v neki gostilni v Solkanu. Drugi dan je prišel v tukajšnjo bolnišnico z rano pod des;% ušesom, rekoč, da ko se j« vračal v mesto, ga je nekdo nenadoma napadel ter ranil. Baje se je v gostilni poprej z nekim človekom nekaj sporekel. S trga. — 25. t. m. se je prodalo svi-lodov kg 15.551 ; srednja cena 3 04 K. — Krompirja se je prodalo 26. t. m. 2000 kvint. Odprti lekarni. — V petek popoludne na praznik bosta odprti v Gorici lekarni Cristo-foletti-Kiirner. Lekarnarja A. Thierry)a balzam In centifolijne mazilo. — Ne samo v jeseni in pozimi doma ampak posebno še v vročem poletnem času in na potovanjih in izletih služi v vseh slučajih izvrstno to obče znano in zanesljivo sredstvo. To sredstvo pomaga v sili pri pogostoma na-stopajajočih napadih slabosti in vročice, nezavesti, zlasti v času sadja in kumar pogostoma se pojavljajoči koliki, diereji, krču, pri motenju prebave, prehlajenju, infekciji (oku-ženju) radi slabe pitne vode itd. Mazilo je nenadomestljivo pri vsakem ranenju, otisku, bulah, žuljih, ranah vsake vrste, prisadih itd. Obe sredstvi naj ima vsakdo pri sebi vedno v zadostni množini; pomagajo vsaj v skrajni sili, predno je mogoče priti do zdravnika. Ako bi ta sredstva komu ne bila znana, se dobi na željo knjižico z več tisoč originalnimi zahvalami. Naj se ne da nikdo varati z drugimi ničvrednimi ponarejanji ter se naslovi pri vseh dopisih in naročbah: lekarna A. TMerry v Pregradi pri Rogatcu-SIatini. Poprava in komisijska zaloga d v o ko les Waffenrad z dveletnim --- in Bajal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duomo Štev, Državni Zbor, — Obrtno reformo zopet zavlačujejo; pred njo je postavljen prorač. pro-vizorij. Spinčič je interpeliral glede slov. napisov, slov. vozilih listov in razglasov na novem kolodvoru v Trstu. Pri razpravi o proračunskem provizoriju je povedal Skene, da se je v zadnjih 6 letih pomnožil drž. dolg skoro za celo milijardo. Prašal je tudi glede zopet-nega prekoračenja troškov pri alpski železnici. Razprava se nadaljuje. Avstrijska delegacija. — Vojni minister Pie-treich je odgovoril na interpelacijo del. Bian-kinija glede zgradbe direktne železniške zveze z Dalmacijo ter izjavil, da je bilo v skupni drocT hitro ! niinistersM avdijenci dne 25. novembra 1905. ; sklenjeno, da storita obe resortni ministerstvi potrebne korake glede trasTranja novih prog-in tozadevnih zvez. Ta pogajanja so se že pričela. Projektirana je proga Ogulin—Otočac— Go^ič—Graca. Glede vprašanja po vzrokih dragocenih načrtov za vojaško utrjenje Dalmacije, je izjavil miuister, da so ti načrti izbrani po splošno veljavnih načelih utrjevanja držav, pri čemer ni merodajen slučaj vojne proti eni ali drugi državi, ampak obramba vseskupne dežele. Med mesti, ki pridejo pri tem v poštev, je ravno Kotor, katerega utrdbe treba providiti z modernimi topovi. Del. Klo-fač je rekel, da treba demokratizirati armado ter se je izrazil proti ponemčevalni smeri. — Del. Piaernreither je govoril o odnošajih do Ogrske ter menil, da konsolidiranje notranjih razmer dovede do sporazuma med obema narodoma. — Del. Steiner je izjavil, da ne bo iz ozira na popustljivost nasproti stremljenjem Ogrske glasoval za vojni proračun. Poročevalec grof Merveldt je pričel razpravo o vojnem rednem proračunu. Loser, prvi govornik proti, je rekel: Ni li to ironija, da dovoljujemo na stotine milijonov kron za skupne svrhe, sedaj, ko je kraljeva ogrska vlada kršila in prelomila skupnost. Govornik je izjavil: Mi Predarelci smo še danes pripravljeni prinesti največe žrtve za cesarsko enotno državo, ne moremo pa prispevati niti stotinke za armado, ki se dan na dan bolj spreminja v smislu stremljenj in zahtev Košuta, Polonvija in Lengvela. V Odseku za volilno reformo razpravljajo sedaj o mandatih za Galicijo. Nemci zahtevajo za Galicijo nov nemški mandat. Herold je govoril za posebno upravo Galicije. 0 izrednem vojnem proračunu je bila posebno dolga debata v prorač. odseku avstrijske delegacije. Poročevalec Kozlovvski je vprašal vojnega ministra, kdaj se bo moral porabiti 400 milijonski kredit in ali bo onih 67 milijonov izdatkov, ki so postali potrebni vsled izkušenj po rusko-japonski vojni, našlo pokritje v 400 milijonskem kreditu. Vojni minister Pitreich je pojasnil najprej, kako so se porabili dosedanji krediti. Na tožbe o velikih vojaških bremenih je pojasnil, da je že od 1. 1869. ostalo število zahtevanih rekrutov pri 2 8% v razmerju s prebivalstvom, dočim je razmerje na Nemškem 4-8, na Francoskem 5'4 in po uvedbi dveletno vojaške službe celo 8%- Tudi denarni stroški za armado so v Avstriji mnogo manjši kot v drugih državah. Dočim pri naj od vseh stroškov odpade za vojno le šestina, zahteva Nemčija polovico, Rusija in Italija četrtino iu Francija tretjino. Nadalje je povedal, da w bo 400 milijonski kredit porabil v dveh letih vendar bo potrebno v prihodnjih letih še razen teh 400 milijonov mnogo izrednih izdatkov kakor za strojne puške, za nove poletne nn[. forme itd. Korošci f LJubljani. — Sokol v Ljubljani je priredil kresno veselico v prid koroškim %, vencem, katerih je prišlo okoli 150. Veselice na dirkališču se je udeležilo okoli 0000 oseb Korošci so bili slovesno sprejeti. S kolodvor so šli pred Piešernov spomenik, kjer so ^ peli dve pesmi. Občinstvo jim je prireja;.; burne ovacije. Veselica je uspela sijajno. Frankfuiarlce cesarju v pozdrav. — v nia. dencu sta prigovarjala okrajni glavar in /:*:,;,,, nemško-nacionahum hišnim posestnikom. n3; ne izobešajo frankfurtarskih zastav, ff>ct {\[X take barve vladarja žalijo. Nemci so se takoj obrnili na ministra Pradeja, ki je odbori!. Ako izobesite poleg črno-rumene tudi irnu-rdeče-rmueno zastavo, nikak;>r ne kratite vj.0. štovanja vladarju, ker zvestoba napram ep sarju in državi je neločljivo spojena z zvp. stobo napram našemu narodu". Ministrova },r. zojavka je izšla v posebnih izdajah iu N>&..-j so z njimi hrupno demonstrirali za svojm* ministra. MiSferiJOZSft dogodek. — Na svojem potovanju po Češkem te dni je prišel naš tm&t tudi v Ktitnogoro. Predno je prišel tje, je prUH k ženi mežnarja elegantno napravljen gosp«! ter jo prosil, če sme ogledati cerkev. Zetu ga je peljala v cerkev ter ga tam pustila samega. Ko je prišla Čez Čas pogledat, ni bilo ne onega neznanega človeka pa tudi ne kljuCi. Ko so oblasti to izvedelo, so dale takoj u-stražiti cerkev ter so se uvedle največje varnostne odredbe. Preziranl junaki Iz leta 1866. — v nedeljo so praznovali v Ljubljani stari vojaki *'<)-tet* nico po bitki pri Kustoci. Ti junaki pa so bil tako prezirani, da jim vojaška oblast ji i dovolila niti godbe, ki bi jjh spremila v cerket in razveseljevala pri koncertu. Lepo plačjle katero pa menda vsaj sedanji rod spuroe tuje, da sprevidi, kako nehvaležno delo jse ter jo obvarujte trpljenja, ki mora slediti vašim korakom. Za to plemenito srce je prevelik celo odsev nesreče, ki jo je zadela, in božja previdnost noče, da bi nedolžni trpeli za krivce. „Vem, da oba zapustita hišo v ulici du Helder, ne da bi kaj vzela s seboj. Ne poskušajte izvedeti, kako sera prišel na to. Vem, to je vse. »Poslušajte, Alberti flštirindvajget let je, odkar sem se vrnil v svojo domovino srečen in ponosen. Imel sem nevesto, Albert, svetnico, mlado deklico, katero sem oboževal. In prinesel sem svoji nevesti stoiripetdeset louisov, katero sem si pridobil z neprestanim napornim delom. Ta denar je bil določen za njo, in ker sem poznal nezvestobo morja, sem zakopal najin zaklad v majhen vrt ob hiši v Meilbanskem drevoredu v Marseillu, kjer je pre-, bival moj oče. »Vaša mati, Albert, dobro pozna to malo ljubo hišo. »Pred nedolgim časom, ko sem potoval v Pariš, sem bili v Marseillu. Z bolestnimi spomini sem si šel pogledat to hišo, j in zvečer sem z lopato v roki preiskal kot, v katerem sem skril najin zaklad. Železna Skrinjica je bila še na istem mestu,! nihče se je ni dotaknil. Lahko jo je najti: lepo figovo drevo, katero je zasadil moj oče na dan mojega rojstva, senči to mesto. »Torej, Albert, ta denar, ki naj bi bil nekoč zagotovil življenje in mir žene, katero sem oboževal, je danes po čudnem in Žalostnem naključju dosegel svoj prvotni namen. O, jasna vam je pač moja misel, da jaz, ki bi tej dragi ženi lahko ponudil milijone, podajam le kos črnega kruha, ki počiva, pozabljen pod mojo ubogo streho izza onega dne, ko sem bil ločen od te tako zelo ljubljene žene. »Vi ste plemenit mož, Albert, a ponos in občutljivost vas morda delata slepega; če odklonite mojo ponudbo, če poprosite drugega za to, kar vam imam jaz pravico ponuditi, perečem, da je od vas malo plemenito, da ne pustite skrbeti za življenje vaSe matere moža, katerega oče je umrl po roki vašega očeta vsled lakote in obupa*" Z. bledim obličjem in nepremično je pričakoval Albert odloka svoje matere. Mercedes se ozre proti nebu z nepopisnim izrazom v svojih očeh. »Sprejemam,« pravi, „kajti pravico ini ima plačati vsoto, ki mi odpre vata v samostan. " Jn vtaknivši pismo nad svoje srce, se oprime roke svojega sina in trdnejših korakov, kakor je morda pričakovala sama, odide proti stopnicam. XV. Samomor. Tudi Monte Cristo se je vrnil s svojima spremljevalooita v mesto. Ta pot je bila vesela. Emanuel ni prikrival svojega vt^elj* nad tem, da je mir zmagal nad bojem, in glasno pri/navi svoje človekoljubne nazore. Morrel, ki se je zleknil v ko~ voza, je pustil svojih. svaka, da je dajal veselju duška i \* sedarai; njegovo veselje je bilo tudi iskreno, a žarelo je sad v njegovih pogledih. Pri vratih du Trone so zagledali Bertuccia: prii-ak'> jih je, stoje nepremično kakor straža na odkazanem mestu Monte Cristo je pomolil glavo skozi vrata kočije, S'e govoril z njiin potiho nekaj besed, intendant je izginil. »Gospod grof," pravi Emanui;!, *to dos^o na Place-Koj*'^ „prosim vas, dovolite mi, da pred svojim domom' izstopim« '¦* moja žena ne bo vet trepetala niti za vas, niti za me." „Povabil bi gospoda grofa, da bi stopil z nama,' l,raVl Morrel; ntoda gospod grof ima brezdvomno tudi pomiriti trepetajoča srca. Tu smo na mestu, Emanuel; pozdraviva svojec4 prijatelja in pustiva ga nadaljevati njegovo pot.u „Treuotek,tt pravi Monte Cristo- „ne oropaj:e uit1 obeS mojih spremljevalcev naenkrat. Stopite k svoji ljubeznivi soprogi-kateri izročite moje poklone, in vi, Morrel, me spremit« r>s Klizejska Polja." „Zelo rad," pravi Morrel, „in zlasti še, ker imam onem delu mesta opraviti, grof." »Ali naj te počakava z 2ajutrekom,?B vpraša Emanuel. „Ne,tt pravi mladi mož. Vrata se zapro, in voz nadaljuje svojo pot. »Glejte, jaz sem vam prinesel srečo," pravi Morrel, ko sta sama z grofom. »Ali še niste mislili na to?" (Dalje pride.) .Villto pOfOdanl je bita te dni v Slavoniji. PflJlje nsprtivila mnogo Škode po poljih, po-^Ir mostove ter razdjala hi&e in ceste. ^ Zl3trtfPlJW' wi|W- ~~ V Melbournu na Fran-ijciu se Jp zastrupila z mesom iz kouserv H stotnijn- V smrtni nevarnosti je bilo takoj Mirkov. Španski kralj MitaM nemilosti? — Sedaj troe»jo.(,a k0 se:ie p^"^«0^'1^^'* toiuobi)« v l*«w'h se Je hotel priMiimi m?ki človek, katerega so pa aretirali., tLm' l>ri sebi Je imel 500 posct denarJa- "" . UgleSke je t potovalo baje ,mn#go-^nar- .^v v razne dežele. Sjhint »olilna pralca na Švedskem. — Šved- kralj jf ukazal sestaviti komisijo iz prve Cfaaso zbornice, da izdela načrt o volilni Lf.>rfli po načelih splošne iu. jednake volilne .,,!(¦(,» v prvi zbornici ter za drugo zbornico ,' ..ropoivijonalnein sistemu. ' slo?, akni. društvo .Slovenija" na Dunaju pn- P,ji tluf 2K- t- m- v restavraciji Sclnvai/. Vjjiltjjivi VIII. Latidesgerichtsstrasse, svoj LtrMlrtttfcki vofer. Začetek ob s. uri zvečer. JL.gnslii prijatelji dnislv;* dobrodošli! I veliko naročilo železniških vagonov. Avstrij - %i} žpliv.tiiško ministerstvo je v sporazumu s t- jačtim miiiisterstvom naročilo 20OO želez-h v.it,'onov za porabo na državnih želez-\ TroSkov je K 10,<)00.00()'. ftgall Mlt&ISti. Madridski časopisi jav-: da so naložili anarhisti v španski banki milijona posjet, katere so dobili od rnzlif-\& jHilittt-nih strank. Ogenj na parobrodu. v zaderski luki je listal ogenj na parobrodu „Aironea. Mor-fcifjcia .s iiarobroda „Dalmatfttt in gasilcem se y Jo^r-ilo pogasiti ogenj, ali zgorelo je na '«ro!iroil'i mnogo trgovskih rečij, parobrod pra|a:e iii močna poškodovan. Bcsensko-herctsOTlnska omladlnska deputicija pri a!«, Dne \K t. m. je sprejel v avdijenci iBisicr Iran Košut bosansko hercegovinsko fedatfmsko deputucijo. l'ozdravil ga je v nmd-\at\m jtviku dr. Aleksa Ivic ter mu nazri.v ;il -zahteve naroda v Itosui iu Hercegovini. lahko kuha zelo dober Caj, ki koristi zdravju posameznika in ga krepi. Na Bledu. — Kakor izkazuje letoviški list za Bled, je prišlo rje v Času od 1. maja do 10. junija 247 gostov. leta . Gospodarstvo. Silno*la^tir*predi* teitonHletoSnjega Goriško kmetijsko druStvo". HOV krompir. — L. 1890. je dobil profesor Heckel iz Urugnava kakor lešniki debele sadove krompirja/ ki raste jdivji ob reki Mercedes. Krompir je docela neužiten in 1. 1901. je prišel Heckel na misel, da bi se morda rastlina docela premenila, če bi jo posadili v naši zemlji. To je resnično storil in dosegel nepričakovano velike uspehe. Novi krompirje plodovitejši, ima boljši ukus iii to prednost, da preziranje* in ni torej treba vsako leto posebej saditi. Tudi nima nanj nobenega vpliva bolezen, ki uničuje pogostokrat dosedaj znani in sr-jani krompir. Vspova dosti boljše na močvirnatih krajih iu konji, osli in koze jedo zelo radi njegovo listje in stebla. hoterijske šteuilke. 2B. junija 1906. Trat.............31 77 U 17 Lino.............81 97 .U7 74 . 40 kr. liter • 36 „ „ '% 1 jiže$i)osh I" Coetir-Oans (Srčna diima). -¦*• Veseloigra v enem dejanju. Mla kot 21. zvezek „Talije\ V boj za slovensko šolo! — V spodbujo koroškim Slovencem spisal župnik Matej Ka-*un. IzSlo v tiskarni sv. Mohorja v Celovcu. Bodoča narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Roiu na Koroškem. — Spisal župnik M. Hazun. Tudi ta brofiurica je izšla v tiskarni sv. .Mohorja v Celovcu. Tvrdka Jakob Klemene v Trstu naznanja slav. občinstvu, da je njen potovalec gonp. Ivan Zadnik Izstopil iz njegove firme. Istočasno isvi jcira pravega prijatelja. Košut je rekel, |li Hviui in Hercegovina ne pripadata ne pvsvjjj ne Ogrski, da torej Marijan ne mo-![(¦!$ storiti dosti za njeno bodoi-nost Cveruje oraladino o svoji simpatiji in strankini do ;wife»ih želja naroda v Itosni ter da bo \*im rad pomagal, da se njihove želje iz- Volik jaiol škod i Treh za voIIIm reforme, ka- je sklicalo soc. demokratična stranka v letijo, je bil jako dobro obiskan. Vrftil se je itli dvorani ^Narodnega doma". Sprejeli Isnsolucijo, v kateri obsojajo spletkarski od-}s proti reformi in zavlačevanje, zahtevajo iz-fe&ev volilne reforme t»ko, da za prihodnje ho uveljavljen ž> novi volilni red. (»o-Ni mi Kristan, dr. Bybaf in §krlj. Dr. Ily-p* ¦* je pridružil resoluciji v imenu politična in:stva „Edinost''. Ctsir u Ur m Čikil« Nem&i. Na svo-Npoiov;u»ju v Ijberee je cesar ponovno namili«! na potrebo sporazuma med Čehi in Nemci. jflKMrt tudi iz njegovega ročnega pisma, ki ga I dal ra/tilasiti sedaj češki namestnik Couden-pp- Tam se čita med drugim : st'im močneje P narodnosti v kraljevstvu stremita po na-ftiku, tem neizogibneje postaja narodno spo-pnailjenje, ki bi k vsem narodnim zakladom P&ljftstvu dodalo če najdragocejenega, kije F***^*' ntir. Poravnanje narodnih sporov ne I «* H zajamčilo nov razvoj v kraljevstvu, P^tf M pomnožilo tudi energije vse države, P>H sedaj, ko se javno življenje ojači vsled •*f vseh elementov na podlagi nove poli-«se pravice. To sporazumljenje bi dalo trdno *™80 velikim gospodarskim interesom ter *o°paSčalo narodom, da z večim zaupanjem Najo v bodočnost S" Kepriva kof liraaa In zdmllfl. — Francoski : ^'»'iki pripisujejo koprivi v najnovejšem *f posebno veljavo kot hrana in zdravilo, i "poročajo ljudem, naj jo jedo kot salato, ker t,u feji Zlasti koristi tistim, ki ozdravljajo : kakr&iPkoH bolezni. Iz suhih kopriv se »Goriška ljudska posojilnica" vpisanit zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) Telefon it. 79. fiaiim poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupno seje naSelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4'/» %• Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlogre se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%» na varščino ali zastave in na menjice po C>%. Glavni deleži obrestujejo koncem lata po 5Vf%. Stanje 31. dec. 1905.: Z a d r u ž n i ko v 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni k a klad: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328-— e""* Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnfm obratom aa parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ~t""..:;",',:: \.....: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.; ~zzr^—z Podružnica v Trst«. Via dl Piazza vecchfa 1. Podružnica v Spljata. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo H6no in solidno. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvdk iz Istre, Dalmacije Molfetle, Bari in fiice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drofcao: Kron -'80, -"88, -96,112,120,133,1*44,160,1*80, 2"-. ------- Na debelo eene ugodne. ------- PoSilja poštuine prosto na dom. Posodo se puSfa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne. Gospodična ~«a išče službe kot konforistinja. Zmožna je slovenščine in nemščine popolnoma. — Več se izve" v našem xxxxxxxxxx upravništvu. xxxxxxxxxx Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam m prireditev veselic in plesov Fran Pavšie, mizarski mojster na SempetersM cesti. Priporoča tudi odre m veselice, kole m obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-Ija vo A C E TIL K N, sploh vse potrebščine za take prilike. -...^-..-^-.^ Andrej Fajt pekovski mojster ] v Girici Carso Franc, fiius. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega ' peeiva, tudi najfinejega, za nove S maše in godove, kolače za bir- i S mance, poroke itd. Vsa naročila i J izvršuje točno in natančno po želji \ naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, , f fino pecivo, fina vina in likerje j S po zmernih cenah. i Z Za veliko noč priporoča goriške * plnce, potico itd. ' C. kr. privil. krojaški kroji. Krojačnica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovimi oblekami in manufak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina žaliga oprave k iniforaam za Ustnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, masne kape, cingulum itd. Dobiva se vse kar spada k parad-..... nim oblekam, tudi orožje:-~-- samo v trgovini M. POYEBAJ V Gorici na Travniku. tudi služijo prehrani otrok. Obenem je pa večkrat med občin- tu še natančneje govorilo in na kar naj bodo vse mlade ma- VaŽnO DOia^nilO stvom razš»Jeno doceIa n»P'iSno mnenje, da je Kufekejeva tere opozorjene .Se posebej, je Kufekejeva moka za v ofluu VKJja&iiUKJ. moka za otroke primerna samo *za bolne otroke. Zatorej otroke nekako varstvo proti vsakovrstnim boleznim, osobito Pogosto seje že govorilo na tem mestu o mnogih izbor- naj bo s tem pojasnjeno, da je K.ufejev« moka za pa proti obolelostim črevesa, da bi" starši ne smeli opustiti, j[ znosim, po katerih se znana It. Ku fekejeva otroke tudi za popolnoma zdrave dojence izborno živilo, kijposvetovavši se z zdravnikom, svojemu ljubljenčku dajati Ku- Jjjka za otroke po soglasni sodbi zdravnikov vsega sveta naj se jih daje osobito takrat, če jih mati ne more dojiti j fekejeve moke. Nizka cena tega preizkušenega živila za otroke »mijft prav izborno pred mnogimi drugimi izdelki, ki baje sama. Zaradi odlično dobrih lastnosti, ki se bo o priliki o njih j to tudi vsakomur omogbčuje. ¦ i i Razglas. Proda se ali odda v iu»jem: hiŠO S krčmo, trgovino, trafiko, zraven je hlev in druga pOSlOpjd. Odda. vse bodisi se skupaj ali posamezno, kakor stranki ugaja. Obrniti se je v Pod h r d o blizu -—'.------- postaje šlev. 13; ——------- Št. 9. f* Goriška Tiskarna Razpis službe. Podpisano društvo razpisuje službo krCmarja. Zahteva se pred vsem zmožnost. Pogoje in vse drugo se izve na zahtevo pri podpisanem naeelslvu. Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu dne 18. junija 1906. Načelstvo. u priporoča vizitke h!!JLJMUM^*JMU^ 3: Umetni led. Umetni led. naznanilo. Tovarna umetnega ledu v Gorici otvori svoje *f i delovanje začetkom julija ter priporoča Umetni 10 d izdelan iz čiste stiulenenice po najnižji dnevni ceni. Tovarna umetnega ledu v Gorici A. TANNER. m Tr^o^5ko-obrtqa zadruga \J Gorici registrovana zadrug-a z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradninc '/t# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4Va%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«, Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. JU Načelstvo in nadzorstvo. Rimske toplice v Tržiču (monfakone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Ropelji se priporočajo posebno proti protinu in reomatlzimi, bolečinam o kolku in ženskim boleznim itd. itd. kosfnina Kr. D. kneza Ihurn-taxis. Službe išče 83-leten soliden mož neoraadeževane preteklosti zmožen slovenščine, iuSCinein nemščine popolnoma^ besedi in pisavi, Sprejme službo najraje ko* oskrbnik kakega posestva ali tudi trgovino in obrti. Na razpolago ima najboljša spričevala svojih dosedanjih služb kot voditelj dobro vpeljanih obrtij. Zmožen knjigovodstva. Razpolaga eventnelno s kavcijo. Svojo dosedanjo službo želi premeniti radi šibkega zdravja. Nastop po dogovoru. Ponudbe na naslov: »Pridnost" K. H. Na upravništvo lista »Soča". Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Korou v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače in poroke, odlikovane velikonočne pinee itd. birinanc Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobroma naroČila ter obljublja solidno postreibo »P- po jako zmelnlh cenah. **•« i *-*.; Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseli kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vltlev, ralatilnic, Žitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro uilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroče*. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovaren za mavec, Zmerne cene, ugodni ;lačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-sk h strojih tudi slovenski) zastoj in poštnine prosto. Zastopstvo za Kranjsko h zalaga strojev v Ljubljani Ivan Komati* Dunajska cesta štev. 31 Zastopstvo za Goriško, Priniorje in Istro Josip Dekleva v Gorici, ulica faicipio 1. iti 0._____________,______________________, • cesarskimi brzoparnflri „KA!SER VVILHELM H.", MKRONPRINZ VvTLHELM" A ta „KAISER VVILHELM der OROSSE". • Prakomorska vožnja traja « a m o 6 - 6 d n I. ^ | , zanesljiv podnk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ~"* I parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C** L(jubjyanl edino le pri —" ! EDVARDU TATCARJO, Koloivorske ulice št. 35s * nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". col Odhod ii LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se J2 I tičejo pot inja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. 2 I Potokom, cenjenim t zapadne države kakor: Golorado, Mexiko, Galifornijo, >-J ., vteh. Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nudi naše društvo ' Ari poMfmo ugodna ia Odhod izredno efino firez Galvettoi, iz Bremna enkrat mesečno. Ta ee dobivajo pa tudi listki preko Bnitimora in na vse oetale dele sveti, kakort «r Brazilijo, kubo, Bucnos-Airee, Golombo, Singapore v Avstralijo itd. progi 55 ' Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU jfi liker Ellflina zdelan v Tretu v lekaraali Bafaal Godlna, lakarna „Alla Madonna dalla Baluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, _________. I" mm *•¦"«• lafcaraa „M* lf ••", Via dal Farnato 4. """"" ' "'"• ' #cflna "ttalailaj E Mfc Iz Trt U n Bi razpošilja manj nego 4 iteklenica proti povzetju sli naprej poslanim zneakorn t !•- prosto poitnlne. ==