roštnioa piataua « gotovim Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za Inozemstvo l20Din LETO LX A Ljubljani, v četrtek 5. maja 1932 itev. 1043. Cena 1 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/UI Telefoni uredništva: dnevna ilnžba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika V pričakovan\u Ves svet napeto pričakuje, komu bo pri ožjih Volitvah 8. t. nt. pripadlo 357 mandatov od 605, kolikor jih ima francoska poslanska zbornica. Iz rezultatov prvih volitev, v katerih so bili izvoljeni sami strankarski voditelji in s svojimi osebnimi ter družabnimi kvalitetami močno v volivstvu vko-reninjenl poslanci, se ne da še nič sigurnega sklepati na večino bodoče zbornice oziroma na sestavo vlade, kajti tendenca na levo, ki se je v teh 248 rezultatih izrazila, je zelo lahna. Šele izid ožjih volitev bo pokazal, dali se je večina francoskega naroda v resnici preusmerila na levo. Levica je seveda jako optimistična in njeni agitatorji delajo za stranko »štimungo« s tem, da so si že sedaj izračunali za levičarski blok v bodoči zbornici 370 glasov, puščajoč desničarski opoziciji samo 235 sedežev. Take večine že deset in desetletja ni imela nobena francoska vlada! Toda to so računi brez krčmarja. Treba je predvsem premisliti, da francoski narod po veliki večini ni glasoval in ne bo za takozvani levičarski blok, ki je mogoč samo kot koalicija levičarskega meščanstva s socialno demokracijo. Tak blok z izrazilo antikatoliško in socialistično tendenco hočejo samo socialistični voditelji, kmet in meščan pa ne, naj bo še tako levičarski. Kdor iz meščanstva je 1. majn oddal svoj glas proti dosedanjemu večali-menj desničarsko orientiranemu režimu, ta je dal večinoma samo izraza svoji skrbi in nejevolji nad gospodarsko in finančno politiko Tardieujevega režima, ki ga po pravici ali po krivici dolžijo gospodarske krize, katera se je dotaknila tudi že Francije. Če se pomisli, da se življenje v Franciji zadnje čase čedalje boli podražuje, se ne bo čudil, da so socialisti dobili že dozdaj 250.000 glasov več nego leta 1928. Toda na bodočo večino se iz tega ne more še nič sklepati, zakaj levičarski meščan, ki je volil za Ilerriotovo stranko, se socializma boji bolj ko zlodej križa. Da Tardieujevci niso želi takih uspehov, kakor so pričakovali, pa je pripisati tudi dejstvu, da je mednarodna tendenca Tardieujevega kabineta s svojo odločno antirevizio-nistično, recimo, antinemško in z možnostjo nemškega napada operirajočo politiko preveč ustrašila Fkrajno miroljubnega francoskega malega in srednjega človeka, čeprav tudi od eventuelne Herrio-tove vlade kljub njenim volivnint šlagerjem o »večnem miru« in »bratski demokraciji vseh narodov« ni pričakovati v tem oziru nobenih bistvenih izprememb. Kakor se Francoz, ki je v gotovih ozirih najbolj konservativen človek v Evropi, ne navdušuje za kolektivizem, tako pa so mu danes tudi tuje antikatoliške tendence, kojih destruktivni učinek na narodno celoto, na francosko kulturo in na sklenjeriost naroda je pred vojno britko občutil, tako da je »svobodomiselstvo« danes v Franciji na celi črti počasi v likvidaciji. Sicer je polinteligen-cn," posebno med učiteljstvom državne laiške šole, številčno še vedno jako močna, toda spričo naraščanja religioznih, idealističnih in restavracijskih tendenc med krogi kulturnih delavcev, prave inteligence, predvsem pa mladine je svobodnjakarstvo notranje brez moči in kvalitativno manj vredno. Kakšen »kartel svobodnih miselcev od meščanstva do socialne demokracije« je zato danes v Franciji nemogoč in bi mogel izzvati samo najhujše notranje pretrese, ki jih danes velika večina francoskega naroda odločno odklanja. To dobro čuti in ve tudi Herriot. Medtem ko so sledbeniki jakobinskih tradicij od njega pričakovali, da bo dal za ožje volitve brezpogojno parolo, da se morajo meščanski levičarji in socialisti povsod in v vsakem slučaju zediniti zoper nasprotnega kandidata, je na seji izvršilnega odbora svoje stranke dne 3. maja v Parizu dal lokalnim volivnint odborom vsake province svobodo, da »na najbolj primeren način branijo interese radikalne stranke, če treba, v sporazumu z vsemi onimi, ki so proti reakciji (to so socialni demokrati)«. Ta formula pušča lokalnim faktorjem možnost, da se odločijo po svoji lastni uvidevnosti, pri čemer bodo igrali v večini slučajev pri ožjih volitvah odločilno vlogo lokalni interesi in osebni momenti, tako da bodo marsikod levičarski meščani in imetje oddali svoje glasove sredinskim republik ncern namesto socialistom. Herriot je tudi bil tako previden, da na imenovani seji radikalne stranke ni ponovil svoje znane izjave pred nekaj dnevi, ko je dejal, da so med njim In Tardieujem »porušeni vsi mostovi«. Omejil se je samo na to, da je izjavil, da se bo pri eventuelnl sestavi vladne večine skrbno izogibal, da ne bi prišel v takšen položaj, kakršen je bil 1. 1924, ko je. njegova levičarska vlada imela edino zaslombo v socialnih demokratih, ki pa niso hoteli sedeti v vladi in prevzemati zanjo odgovornost, kar je potem seveda imelo za posledico njen padec. Rekel je, da je sicer vprašanje udeležbe socialistov pri bodoči vladi aktualno ln po razmerah podano, da pa njegove fraze o porušenih mostovih med njim in Tardieujem nI treba razumeti tako, kakor da bi radikali načeloma izključevali od sodelovanja v vladi druge nesocialislične republikanske stranke, kajti — tako je rekel — »bodoča vlada mora na vsak način biti solidna in stalna, dn ne bo vsak moment prlmorann boriti se zn svojo eksistenco.« Tz tega se torej razvidi, da v bodočem parlamentu, četudi bi ožje volitve prinesle v večji ali manjši meri pričakovani uspeh levici, nikakor ni izključena kooperacija zmernih sredinskih republikanskih strank, tako dn bi se Herriotova vlada ne razlikovala veliko od bivše Tardieujeve. Dobri poznavnlcl razmer so celo prepričani, da bo bodoča vlada stala v znamenju kooperacije med Horriotom in Tardieujem. Pred rekonstrukcijo nemške vlade Hitler intrigira s pomočjo generalov proti Briiningu - Položaj čedalje bolj zapleten Berlin, 4. maja. Informacije, ki jih priobčuje »Bayrischer Kurier«, glasilo bavarske ljudske stranke, potrjujejo vest drugega monakovskega lista »Mtlnchner Telegrammzeitung«, da sta generala Schleioher in Ilammerstein za kulisami pripravila padec vojnega in notranjega ministra Gro-ennerja. Generala sta bila v zvezi z državnim tajnikom dr. Meissnerjem, ki je nameščen pri pred-sedništvu republike iu neprestano rovari, da bi smšil kanclerja Brtininga. Dr. Meissner je pri. pravljen v zvezi s Hitlerjem v neke vrste, vojaško vlado, kateri bi stal na čelu general Schleicher in ki bi bila v resnici v rokah hitlerjevcev. Ako bi dr. Meissnerju načrt uspel, bi Nemčija doživela pravi državni udar. Zdaj je prišlo tudi na dan, da je bil Meissner tisti, ki je na predsednika Hindenburga vplival, da je pozval notranjega ministra Groennerja, naj po razpustu Hitlerjevih udarnih čet razpusti tudi republikanski Reichsbanner. Da so hitlerjevci nekaj pripravljali in da bi se na vsak način radi polastili oblasti ne samo v Prusiji, temveč nad vso Nemčijo, dokazuje članek, ki ga je priobčil dr. Goebbels, eden izmed glavnih kolovodij Hitlerjevega gibanja v listu »Angriff«. Člankar tndi, da bi bili hitlerjevci pripravljeni sodelovati v vladi na Pruskem pod pogojem, da sc jint izrpri vsa oblast nad Priisijo in ako prejmejo jamstvo, da jih osrednja vlada vse Nemčije ne bo skušala zrušiti. Zato, zaključuje člankar, se morejo tudi pri osrednji vladi izvršiti spremembe, pri katerih morajo imeti narodni socialisti odločilen vpliv. Skratka, Hitler bi rad dobil v svoje, roke obe vladi hkratu. V resnici si ni mogoče misliti, da bi v Prusiji vladali hitlerjevci z oporo centruma, v Nemčiji pa centrum, dr. Briining, s podporo socialistov. Kajti kdor je na vladi v Prusiji, je gospodar Berlina in obvlada z vojaško organizirano policijo nad polovico Nemčije. Tega se centrum glede pogajanj s Hitlerjem, ki naj bi se pričela, dobro zaveda. Zato je iz krogov centruma prišel tale predlog: Centrum je pripravljen prepustiti predsedstvo pruske vlado Hitlerjevcem pod pogojem, da bi se la notranjega ministra, ki ima v rokah policijo, imenoval ne hitlerjevec temveč pristaš Hugenbergove nacionalistične stranke. Centrum bi ne prevzel niti ene ministrske listnice, temveč bi v deželnem zboru novo vlado samo podpiral, ako bi ta ostala v mejah ustave. V centrumu računajo na to, da bi Hitlerjevo gibanje začelo pešati v trenutku, ko bi njegova stranka prevzela na Pruskem vladno odgovornost, ki je radi hude gospodarske stiske v ve. liko breme vsaki stranki. Na drugi strani bi Hitlerjevo vlado na Pruskem nadzirala osrednja vlada in centrum bi jo v deželnem zboru lahko v vsakem trenutku vrgel. Na takšno kombinacijo Hitlerjevci nočejo pristati, temveč hočejo imeti tudi pri osrednji vladi odločujoč vpliv. Za enkrat zahtevajo glavo notranjega in vojnega ministrstva Groennnerja, da bi njihov pristaš general Schleicher načelnik vojnega ministrstva, postal popolen gospodar v tem resorju. V zvezi s temi zahtevami narodnih sorialintoT, so nastale govorice o rekonstrukciji vlade. Poleg tega je prišlo med dr. Warmboldom, ministrom za narodno gospodarstvo in dr. Stegerwaldom, ministrom za socialno skrbstvo do spora radi vprašanja brezposelnosti; ministra imata povsem nasprotujoči si mnenji o načinu pobijanja brezposelnosti. Krščanski soclalec dr. Stegenvald perdlaga uvedbo 40 urnega delovnega tedna, medtem ko je Warmbold, ki je kapitalističnega naziranja, proti temu predlogu, češ, da bi lahko trpela tista podjetja, ki imajo mnogo naročil. Ker se je dr. Briining postavil na stran dr. Stegerwnlda, je dr. \Varmbold baje podal ostavko; vsaj na sejo vlade ne prihaja več. Dr. Briining je že v Ženevi izjavil, da bo od- Odprava zlate valute -v škodo revnih Ženeva, 4. maja. Nasvet, ki ga je dal angleški izvedenec Friderik Leith Ross na seji finančnih izvedencev treh velesil, naj bi namreč Avstrija, Madjarska, Bolgarija in Grčija opustile zlato valuto, je zelo osupnil ženevsko javnost. Dejstvo je, da so bili iznenadeni tudi finančni izvedenci Francije. Italije in Nemčije, ki po nalogu finančnega odseka Zveze narodov iščejo smernice za rešitev finančne krize v omenjenih štirih državah. Angleški nasvet je vzbudil toliko večjo pozornost, ker dokazuje, da se Anglija snnta ne bo povrnila k zlati valuti. Nedavno se je osnovni pri angleškem finančnem ministrstvu sklad 150 milij. funtov, s pomočjo katerega bo finančni minister skušal vzdržati v ravnotežju funt, ki v zadnjem času zopet precej kolelta. Tudi ta ukrep je kazal na to, da se Anglija ne povrne k zlati valuti. Če bi odprava zlate valute v imenovanih štirih malih državah morda odgovarjala angleški finančni politiki, bi pa bila brezdvomno v škodo tem državam sumim, ker bi povzročila novo gospodarsko zmešnjavo. Imela bi za takojšnjo posledico dvig cen. kar bi nn drugi strani spravilo uredništvo in delavstvo v še težji gmotni položaj. Avstrijska vlada v zadregi Dunaj, 4. majn. V parlamentarnih klubih se vršijo neprestano razgovori o vprašanju razpusta narodnega sveta, to je poslanske zbornice. Poslanci so vsa druga vprašanja v tem trenutku pustili ob strani. Poleg narodnih socialistov, velenemccv in Heimatbloka zahtevajo razpust parlamenta tudi socialni demokrati. Njihov klub je sprejel resolucijo, naj se še junija meseca razpišejo volitve. Proti razpustu zbornice sta samo stranka krščanskih socialcev in kmetska zveza (Landibund), ki pa sta v zbornici v manjšini (90 glasov opozicije proti 75 glasovom vladnih strank.)) Dunaj, 4. maja. AA. Na današnji seji glavnega parlamentarnega odbora je zvezni kancelar dr. Buresch opozoril na to, da bi bilo sedaj zaradi nujnih političnih in gospodarskih interesov močno neprimerno razpisati nove parlamentarne volitve. Parlamentarni odbor je odložil nadaljno razpravo o predlogih za razpust parlamenta in za razpis novih volitev do petka dopoldne. Zvezni kancelar je posebno poudaril tudi to, da ne kaže sklepati lakih stvari, ki bi vlado prisilile, da razmišlja, ali bi sploh še dalje vodila državno krmilo. Dunaj, 4. maja tg. Bureschova vlada se mora žilavo boriti za svoj obstanek in proti razpustu parlamenta, ki bi pomenil veliko oslabitev krščanskih socialcev pri volitvah. Ministrski svet se je danes posvetoval o celotni demisiji ali pa o pre-osnovi kabineta. Govori se, da bo izstopil Land-bundovec dr. VVinkler, na njegovo mesto pa stopi Landbundovec Bachinger. Dalje se čuje, da bo trgovinskega ministra Hainla, ki pripada levemu krilu krščanskih socialcev, nadomestil štajerski deželni glavar dr. Rintelen. Končno pa je ministrski svet odgodil svojo odločitev na petek. Ravno tako se je odgodil na petek ustavni odbor, ki bi imel danes odločevati o vloženih predlogih za razpust avstrijskega narodnega sveta. Dr. Buresch je v ustavnem odboru apeliral na stranke, naj ne silijo sedaj k novim volitvam, ki bi pomenile veliko gospodarsko nevarnost za avstrijsko gospodarstvo. Zdravstveno stanje dr. Seipla Dunaj, 4. maja. tg. S Semmeringa so prihajale, vesti, da je stanje dr. Seipla zelo resno. V »Neuig-keits Weltblattu« izjavlja tamkajšnji prvi zdravnik Haussy, da je sicer katar nekoliko ponehal, da pa se mora dr. Seipol zelo varovati. Za in proti mladji v Ameriki Ncwj'ork, 4. maja. Zaradi zakonskega načrta o inflaciji, ki ga je sprejela poslanska zbornica, je dolar na borzi padel. Ta zakonski načrt pa bo najbrž v senatu propadel, ker se je proti njemu odločno izjavil finančni minister Ogden Mills kakor tudi predsednik federalne banke Eugeti Mayer.. Pa čeludi bi inflacijo sprejel senat, bi predsednik Hoover zakon razveljavil. Pristaši inflacije pa nadaljujejo svojo propagando in pravijo, dn se drugače ne bo mogel izboljšati gospodarski položaj. Danes je finančno ministrstvo objavilo statistiko, po kateri je dne 30. aprila, to je po desetih mesecih budžetnega leta, budžet izkazoval primanjkljaj 2.334,105.142 dolarjev. Med tem pa parlament nadaljuje z razpravo o programu slednje, ki ga je predložila vlada, ka- tera meni, da bi se dalo vsega skupaj prihraniti 200 milijonov dolarjev. Od tega je zbornica črtala najmanj polovico. Senat pa se bavi z mislijo davka na gumi, ki bi dal okoli 50.000.000 dolarjev letno. Washington, 4. maja AA. Ameriški parlament je izglasoval zakonski načrt o Slednji. Belgrad. 4, maja. AA. Z ukazom kralja je bil na predlog jtredsednika min. sveta in ministra za zunanje posle premeščen h kr. poslaništvu v Bruslju g. Radovan Šum en kov ič, svetnik 3. skupine 2. stopnje ministrstva za zunanje zadeve. Buknrcšt, 4. maja. tg. Včeraj se je pri Cluisu /godila huda avtomobilska nesreča. Avtomobil je z veliko naglico vozil in se zaletel v železniški drog, ki je bil spuščen, in odbil enemu potniku glnvo. Lokomotiva prihajajočega vlaka jc zugrabila avtomobil in ga vlekla 60 metrov daleč. Šest potnikov je bilo na mestu mrtvili, ena ženska nu ranie.ua. ložil listnico zunanjega ministra, ker je z notranjepolitičnimi razmerami preveč zajioslen. Zato je zelo verjetno, da bo dr. Briining izvedel širšo rekonstrukcijo vlade. V kateri smeri se bo rekonstrukcija izvršila, ni še gotovo. Nekateri menijo, da bo dr. Briining še pomnožil število ministrov »strokovnjakov«, ki ne pripadajo k nobeni stranki, drugi zopet, da bo iskal zaslombo med manjšimi strankami desnice. Dve važni naredbi predsednika Hindenburga Berlin. 4. maja. tg. Državni predsednik Hindenburg je izdal danes dve zasilni naredbi. od katerih določa prva, da mornjo politične zveze, ki so organizirane vojaško, predložiti državnemu notranjemu ministru nn njegovo zahtevo svoje statute in statute tudi izpreme-niti, če smatra to državni notranji minister za potrebno wi varstvo državne avtoritete. One društvene zveze, ki le dolžnosti ne bi izvršile, se bodo lahko razpustile z. veljavnostjo za vso nemško državno ozemlje. Z drugo nnredbo rnz-pušra predsednik komunistične brezbožne nr-gonizncije. tako internacionalo političnih hrez-božnikov in priključene komunistične organizacije brezbožcev, posebno pa zveze hrezbožccv Nemčije z vsemi pripadajočimi napravami in obrati. Odredba o vojaško-organi/.irnnih zvezah ne bn prinesla velikih izprememb Reichsbannerjii in Stnhlhelmii. kar pa se tiče narodno-sociali-stičnih organizacij, jim bo mogoče, namesto prepovedanih uradnih oddelkov S. A. ustanoviti nove organiznrije s pogojem, da ne bodo nadaljevanje ali nadomestilo zn razpuščene zveze. Odhod kraljice v Carigrad Belgrad, 4. moja. AA. Po ogledu naših starih samostanov jc Nj. Vel. kraljica Marijo odpotovala s svojo materjo, romunsko kraljico Marijo v strogem ineognitu včeraj 3. t. m. ob 10.45 nu privatno potovanje v Carigrad. Sofija, 4. maja. tg. Bolgarski kraljevski par je porabil priliko, ko se je jugoslovanska kraljica Marija peljala inkognito v Carigrad, da je pozdravil kraljico, ko se je vozila s simplon-ekspresont skozi Sofijo. Kraljica Marija je prejela velik šopek rož in sto bolgarska gosta ostala v njenem Mtlonu ves čas. dokler je vlak stol v Sofiji. Carigrad, 4. maj«, tg. Danes opoldne je dospelu jugoslovunska kroljica Marija s svojo materjo, romunsko kraljico v Carigrad, do obišče svojega bivšega ameriškega vzgojitelja, sedanjega ravnatelja carigrojskega Robert Col-ledgea. Obe kraljici sta se nastanili v tem zavodu. Turška vlada je določila dve dami cnri-grajske družbe za osebno častno službo kraljic. Predavanja na belgr. univerzi ustavljena do 15. junija Belgrad, 4. maja. AA. Z odlokom prosvetnega ministra P br. 15.005 z dne 4. t. m. so bila na podlagi poročila univerzitetnega rektorala in mnenja univerzitetnega senata po čl. 213 splošne uredbe o univerzah ustavljena predavanja na univeni v Belgradu do 15. junija 1932. Sovjetski generalissimus napoveduie voino Moskva, 4. maja. ž. V Habarovsku so bile. velike proslave na dan 1. maja. Pri tej priliki je imel velik govor poveljnik sovjetske vzhodne armade Blitcher, ki je naglašal, da bo v bližini sovjetske moje izbruhnil v najkrajšem času vojni požar, ker se žc vidijo iskre. Sovjeti vedo, da je kapitalistični svet pripravljen, da se bori proti Sovjetski uniji. Sovjetska unija ne. želi vojne in jo tudi ne bo izzvala, pripravljena pa je, da do zadnje kaplje krvi brani svoje socialistično gospodarstvo. Moskva, 4. maja. ž. Listi javljajo iz Mukdena, da Japonska zbira okrog Kirina močne vojaške sile. Njihovo topništvo je že bombardiralo postajo Čiako. Močne japonske kolone korakajo proti Dunhi. Japonci napadli mednarodno naselbino London, 4. innjn. tg. Včeraj so japonski vojaki vdrli v mednarodno naselbino v Šanghaju, češ, dn so jih iz mednarodne naselbine obmetavali Kitajci s kamenjem. Vse Kitajce, ki so jim prišli nasproti, so napadli s svojimi bajoneti. Šele potem, ko so prišle ameriške čete, so se Japonci zopet umaknili, zagrozili so po, da se bodo vrnili, če jih bodo Kitajci zopet napadli. Dunajska vremenska napoved: No znjiodu zelo oblačno, hladno vreme, od časa do časa dež. Na vzhodu je pričakovati /apadnih vetrov s hladnim izpremenljivim vremenom. Zagrebško vremenska napoved: Spremenljivo in oblačno, zmerno toplo iu nestalno (nalivi). vetrovno. Strsa 3® .r. »SLOVENEC«, dne 5. maja 1932. _ __Stov. 103, Juan Rodrigo Položaj ^katolicizma v Španiji Copvright by -Slovenec«. — .•. aprila 193Z Republika je katoliško cerkev prisilila, da se hori za svoja načela in za svoje organizacije. Boj pa je za špansko cerkev iz vsega početka pome-njal neksj novega in nenavadnega. S pregnanstvom toledskega kardinala Segure, ki je radi svojih voditeljskih sposobnosti bil poklican voditelj — so bili katoličani oropani dejanskega vodstva. Škofje so se sicer brez izjeme možato držali in so na dostojen ter slovesen način deccmbra meseca obsodili cerkvi sovražne določbe nove ustave. Mnogi * so tudi javno protestirali proti razpustu jezuitskega reda. Po svoji neustrašenosti je zlasti znan tar-ragonski škof, ki je pogumen prvoboritelj za katoliške svoboščine. Škof iz Vitorie je pregnan, vendar pošilja iz pregnanstva bodrilna pisma svojim vernikom. V splošnem pa je preganjane katoličane v pr- ! vem hipu zmedlo in preplašilo. Neka potrtost in itrah še danes pri nekaterih nista zginila. Mnogi pričakujejo in verujejo v izredne dogodke, ki da bodo nastopili in spremenili situacijo. Toda kljub temu se mirne vesti lahko govori o močni katoliški rcakciji proti preganjanju in naklepom Iramason-tke vlade. Povsod je zaznamovati novo živahno versko delavnost. Brez pretiravanja je mogoče ugotoviti, da so cerkve bolje obiskane in da večje število ljudi prihaja k zakramentom kot kdajkoli. Mogoče da nekateri katoliški časniki, ki govore o »izrednem navdušenju«, nekoliko pretiravajo, a kljub temu ostane resnica, da so se katoličani osvestili in da je v teku živahna reakcija. Reakcija pomenja delo. Vprašali bodete, jeli razen večje pobožnost: opazovati tudi obnovo katoliške dejavnosti? Iz zgodovine reformacije vemo, da «o se verniki trudili, da v prvi vrsti obnove stare običaje in stare dobre navade. Šele pozneje «o posegli po novih sredstvih. Tako je prav in isto se vrši v Španiji. Jezuiti so svoje hiše in svoje zavode izgubili. Toda s svojim delom nadaljujejo. V postnem času, ki stavi na španskega dušebrižniki izredno velike zahteve, so morali prevzeti vcc dela kot kdajkoli poprejc in so zato imeli tudi bogatejšo žetev. Jezuitske cerkve so jim zaprte. Zalo pa pride njihovo delo v dobro rednim župnijskim dušnim pastirjem. Tako je n. pr. v Bilbao iezuitski pater vsak večer zbral okrog svoje priž--,ice čez 5000 mož. Moške, dijaške, ženske in dekliške organizacije t povečano vnemo nadaljujejo svoje delo. Z vso eneTgijo so se katoličani vrgli r.a delo, da izvežbajo kar moči dobrih katehistov za veronaučni pouk mladine. V Barceloni je na desetine dijaških krožkov, ki v predmestjih zbirajo zapuščeno mladino in jo poučujejo v veri. Red niti ni prenehal s poučevanjem. Jezuitski kolegiji so sicer vsi zaprti. Večina stoje prazni. Nekatere je država porabila za svoja državna učiteljišča, zopet druge pa je spremenila t ljudske iole. Znto pa so mnoga dosedanja šolska poslopji prazaa. Starši, ki so preje pošiljali svoje otroke t jezuitske šole, nočejo zaupati svojih otrok sedanjim vzgojiteljem. Po zakonu privatno iolstvo ni prepovedano. Zato so organizacije katoliških staršev najele nove hiše, v katerih so se nastanile privatne gimnazije, ki jih vodijo katoliški duhovniki in lajiki, ki pa morajo za svojo usposoblje-lost polagati državno skušnjo. Te šole imajo več-rrat več učencev kakor preje. Sijajno se je izkazala požrtvovalnost katoliških Špancev. V nekem Iz učiteljske službe Belgrad. 4. maja. 1. Za učiteljsko pripravnico je postavljen« šifer Zdenka v Semiču pri Metliki. V 9. položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Klethofer Friderika, Sv. Botfenk v Slov. (pričah: Bajec Lucija. Pri-hovo: Zupane Alojzija. Strekljerac pri Črnomlju. V S. položa jno »knpino: Horvat Izidor. Dol. Lendava; Ruee.lj Zora, Brezje pri Celju; Os-terc Franc, Kapeli pri Ljntomnrn: Medic Štefanija. Puščava pri Mariboru; Junc Leopold, Zameško: Vlasta Stojačinovič-Tomažič, Maribor; Marija Diirnberg, Kapela; Rafaela Berce, Šmarje pri Jelšah; Boris Boc. Onek pri Kočevju; Alojzij Kocbesk, učitelj nn meščanski šoli v Slov. Bistrici. Izplačilo Blairovih kuponov Beljtrad. 4. maja. AA. Kuponi 7% nega in 8% nega Blairovega posojila, deponirani na blagajni odclka za državne dolgove in za državni kredit od privatnih oseb in bank od 1. marca do 10. aprila t. 1. v skupnem znesku 227.937.55 dolarjev, so bili poslani finančnemu agentu v Newyorku, ki je odgovarjajočo vrednost dal na razpolago oddelku za državne dolgove in za državni kredit. Ta oddelek je pričel izplačevati predmetne kupone s prvim delavnikom po 1. maju, to je od 3. maja in v teku 3. in 4. maja t. I. je bilo izplačano 7,301.780.92 Din. (Iz oddelka za državne dolgove ln državni kredit.) Podonavska solidarnost ftfadjarska oficielno ustanavlja iredento — Avstrija napovedala gospodarski bojkot sosednim državam Tvrdka A. PERSCHE se |e preselila na MARIJIN TRG 8 poleg novega tromostovja meshi je bil pouk le za tri dni prekinjen. V enem dnevu so katoliški starši zbrali 50.000 pesel, kar je bilo potrebno za otvoritev nove privatne šole. Najbolj trpi znanstveno in pisateljsko delo, ker primanjkuje potrebnih znanstvenih pripomočkov. Samo p. Rodčs, vodja observatorija v Tor-tosi lahko mirno nadaljuje svoje delo. Sicer pa je prišla vladna komisija, da »prevzame« njegove posle, pa je pametno smatrala za umestnejše, da se v stvar ne vtika in zopet odide. Živahno se trudijo za vzgojo mladine tudi drugi redovi, v prvi vrsti seveda duhovščina, ki je v dušnem pastirstvu. Še vedno poučujejo 278.000 ljudskošolskih otrok, od teh 182.530 brezplačno in 25.000 gimnazijcev, ki ne stanejo državo niti vinarja. 77% vseh iol v Madridu in 80% t Barceloni tvorijo katoliške privatne iol«. Seveda jim visi nad glavo kakor Damoklejev meč »zakon za varstvo republike«, ki jim pri prvem najmanjšem prestopku grozi z visokimi denarnimi kaznimi ali celo z razpustom. Katoliško prosvetno delo uspešno podpira tudi ves katoliški tisk. Mogočno se je dvignila in poživila zveza katoliških staršev, ki odločno brani svoje pravice. Znanstveno podlago katoliškemu prosvetnemu delu daje Balmesov institut v Barceloni. Država je odrekla denarno podporo za vzdrževanje katoliških semenišč in isto tako tudi za vzdrževanje cerkva. Zato morajo katoličani s pro stovoljnimi prispevki skrbeti za svoje cerkve in za svoj duhovski naraščaj. Požrtvovalnost vernikov je izredna. Samo v Bilbao so v eni župni cerkvi zbrali za vzdrževanje katoliškega seminarja 170.000 peset. Za mišljenje ljudstva je značilno, da ludi socialistično in komunistično delavstvo po svojih močeh rado prispeva za verske namene. Prav tako pošiljajo uredniki in ravnatelji Cerkvi nasprotnih listov svoje otroke slejkoprej v nekdanje jezuitske šole, obratno pa upravitelji samostanskih zavodov prehranjujejo in prenočujejo delavce, ki so bili udeleženi pri požigih samostanov in cerkva. Kdor pozna španske razmere, ne more prezreti, da se vrši živahna obnova verskega in cerkvenega življenja. Isto tako pa je treba z vso odločnostjo opozoriti na gotove pomanjkljivosti, ki morejo biti prav usodne. Verski pouk sc še vedno končava z 9. letom. Pridige so še redno redke vsebinsko pa bolj usmerjeno na čuvstvenost, kakor pa na trezen dogmatičen pouk. Tudi marsikje, manjka pravega razumevanja za izrazite naloge sedanjega časa. Dušno pastirstvo je še vedno lo preveč na starih šablonskih potih, ki ni sposobno v zadostni meri učinkovito izpodbiti moderno orožje nasprotnikov. Vzgoja duhovskega naraščaja je premalo temeljita in izbira premalo kritična. Ni vse slabo kar prinaša v deželo novi čas, a je treba, da so voditelji katoliškega gibanja tudi kulturno novim problemom dorastli. Naše veliko upanje je vseučiliška mladina, ki kaže mnogo resnobe in religiozne poglobitve. Tudi ženstvo si je z veliko vnemo zavzelo za katoliško akcijo. Eno leto framasonske vlade nas ni strlo, toda potisnilo nas je v defenzivo. Vse naše nadaljnje delo bo šlo za tem, da na izkušnjah obogateli, izčiščeni in prenovljeni preidemo v ofenzivo. Če se bomo zavedali sil, ki jih hranimo v sebi in v idejah, ki jih zastopamo, potem nam bodo tudi sedanje težke preizkušnje rodile novega blagoslova. Obdavčenje agentov Belgrad, 4. maja. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim oblastvom okrožnico o enotnem ravnanju pri obdavčenju agentov zavarovalnic, ki jim je njihov dohodek (provizija) podvržen plačilu pridobnine. Okrožnica se glasi: V smislu čl. 42 zakona o neposrednih davkih naj se agenti zavarovalnic, ki jim je dohodek (provizija) podvržena plačilu pridobnine, razvrste v drugo skupino točka 1 a) čl. 42 zakona o neposrednih davkih. Kdaj je podvržen dohodek zavarovalnih agentov plačilu pridobnine, je bilo objavljeno 31. decembra 1928. V okrožnici davčnega oddelka finančnega ministrstva z dne 4. aprila t. 1. je rečeno, da morajo zavarovalnice pobrati davek (pridobnino) od svojih agentov za faktično izklačane provizije in za tista potrdila, ki imajo značaj izplačila in stroškov, seznam odmerjenega davka in pobrane vsote pa naj izroče v začetku vsakega meseca, najdalje pa do 8. v mesecu za prejšnji mesec pristojni davčni upravi. Na prošnjo saveza zavarovalnic v kraljevini Jugoslaviji v Belgradu se podaljša ta rok od 8. do 15, v mesecu, ker zavarovalnice po zatrjevanju saveza ne morejo v osmih dneh opraviti obračuna s svojimi podrejenimi organi. Kreugerjev koncern - prevara .Stoekholm. 4. maja. tg. Pravkar jo izdala kriiininalnn policija prvo poročilo o Kreugerjev i aferi, ki podaja naravnost fantastično sliko o Krongerjevem svetovnem koncernu, zgraje-rrein samo na prevari. Poročilo obsega 300 strani in izhaja iz njega, dn je Kreuger izrabil vsako pot in vsako priliko za svoje namene in da je posebno znal zasužnjiti v svoje svrhe ljudi, ki so bili odvisni od njega. Atene, 4. maja. Ig. Na »črni borzi: v Solunu notira sedaj angleški funt a5o drahen, dočim je ofic.ielni kurz 510. Trgovci grozijo, da bodo zaprli svoje trgovine, če bo lako razmerje, ki je za trgovino neznosno, trajalo Se dalje. Moskva, 4. maja. ž. Tukaj je umrl profesor Coogan, bivši predsednik umetniške sekcije državnega sveta in sedanji predsednik akademije znanosti. Pokojnik je bil marksist in ie bil sijajen kritik. Belgrad, 4. maja. 1. Evropska politična javnost ne bo prav nič presenečena, ako bo čitala vest, da je grof Bethlen, ki je za časa svojega desetletnega vladanja kolebal med različnimi zunanjepolitičnimi smernicami ter naposled radi gospodarskega pritiska pristal na to, da se Madjar-ska izjavi za vzdrževanje miru in poleg tega še za prijateljstvo s Francijo, da jo torej grof Bethlen končnoveljavno le razkrinkal samega sebe, ko se je vpisal v revizionistično ligo ter od včeraj poslal tudi njen predsednik. Grof Bethlen je odslej simbol one politike v Evropi, ki zahteva, da se morajo spremeniti vse meje, katere je potegnila mirovna konferenca 1. 1919. Grof Bethlen je takoj pokazal, da smatra svoje novo mesto za zelo resno in da hoče revizionističnemu pokretu dati novega razmaha po vsej državi. Tako se javlja, da je sklican velikanski tabor revizionistične lige v Debre-cinu, kjer se bo razvila nova zastava in kjer bo grof Bethlen v velikem govoru orisal osnovne zahteve madjarskega naroda. Tabora se bodo udele-ždi poleg zastopnikov vseh vladnih oblasti fašistične deputacije iz Italije in hitlerjanci iz Avstrije in Nemčije, »Debrecin mora pomeniti zgodovinski datum,« pišejo madjarski listi. »Ni ga boljšega trenutka, kakor je sedanji, da zatirani narodi povzdignejo svoj glas proti krivicam, katere so se jim zgodile na mirovni konferenci.« Grof Bethlen je na ta tabor povabil tudi znanega propagandista v Angliji, lorda Rothermera, ki je pa odgovoril, da osebno ne bo prišel kajti on želi ostati zvest svoji prisegi, da ne bo prestopil madjarskih tal tako dolgo, dokler ne bodo izbrisane vse krivice, storjene madjnrskemu narodu. V tukajšnjih političnih krogih se resno stav-ljajo vprašanja, če je s stališča evropskega miru dopuščeno, da bi grof Bethlen razvijal pravi ire-dentizem, kajti to je glavna naloga revlzionističnih lig. in če bi nasprotno ne kazalo, da se temu pokretu ne napravi konec, dokler je še čas. Države male anlanle, ki se bodo predčasno sestale v Jugoslaviji, bodo z Bethlenovim pokretom morale postaviti eno točko več na dnevni red razmotrivanj, in sicer točko, ki je brez dvoma najresnejša in glede katere morajo vse tri države zastopati isto stališče ter nastopali popolnoma solidarno. Madjarskega iredentizma po izgubljeni vojni, ki je osvobodila toliko narodnosti izpod madjarske nadvlade, se ua evropskih tleh ne bo smelo tolerirati. Belgrad, 4. maja. 1. Ukrep avstrijske vlade, s katerim je znižala uvoz iz sosednih držav, ne da bi bila prej prosila za pogajanja in za sporazumno rešitev nastalih težav, je izzval v tukajšnjih odgovornih krogih ostre komentarje. Trgovinski odno-šaji med Avstrijo in med našo državo so tako razvili, da to postopanje avstrijske vlade mora izzvali gospodarspe perturbacije na obeh straneh meje. V odgovornih krogih se smatra postopanje dunajske vlade za nekorektno, v gospodarskih krogih pa zn nepremišljeno. Avstrijska republika se nahaja v težkem finančnem položaju, da ne ve, kako bi mogla dobiti devize za svoje inozemske terjatve. Zato je sklenila, da te terjatve v bodoče omeji na oni količnik, katerega bo mogla plačati. Ta nekoliko naivna kalkulacija pa ne vodi nobenega računa o možnostih, ki bodo z gotovostjo nastopile, da namreč tudi prizadete sosede zaprejo pot avstrijskim industrijskim izdelkom. Jugoslavija je velik odjemalec za avstrijsko industrijo tudi še sedaj, ko uvozna trgovina peša. Za slučaj, da bi Avstrija hotela na gotov način bojkotirati jugoslovanske pridelke ne bo preostalo drugega, tako sodijo v gospodarskih krogih, kakor da tudi Jugoslavija prepove uvoz avstrijskih izdelkov v našo državo. Položaj radi tega ne bo postal boljši niti za Avstrijo niti za njene sosede. Pojavilo se je celo mnenje, da vodijo Avstrijo in njeno gospodarsko politiko še drugi negospodarski motivi. Ona bi rada briskirala razvoj podonavskega vprašanja in bi najprej onemogočila, da se reši na nepolitičen način, in sicer tako, kakor zahtevajo interesi vseh podonavskih držav. Avstrijsko zunanjo politiko inspirirajo oni ljudje, ki so pripravljali znamenito carinsko zvezo z Nemčijo dne 17. marca 1931. Tako vsaj morajo tolmačiti sosedje Avstrije to nenadno gospodarsko vojno napoved ravno v trenutku, ko jc postal položaj tako težak v srednji Evropi, da bo samo iskreno in solidarno sodelovanje vseh držav preprečilo katastrofo, ki se ji napoveduje. Tukaj še vedno čakajo podrobnejših poročil z Dunaja, ker nikakor zaenkrat ue morejo verjeti, da Avstrija naravnost hoče izzvati gospodarski boj, v katerem za njo ni lovorjevih vencev. Kriza ruskega poljedeljstva Medtem, ko padajo na svetovnih žitnih trgih cene, ter se žito uporablja kot kurivo, prihajajo od časa do časa vesti iz Rusije, da vlada tam pomanjkanje. da preti po nekaterih krajih lakota in da se bel i kruha v mestih sploh ne dobi. Resnica je, da se tudi še danes dobiva v Rusiji kruh samo na izkaznice, kakor pri nas med vojno, ter da dežela, ki je nekdaj slovela kot žitnica, nima dovolj žita, da bi krila lastne potrebe. Na drugi si rani pa je la dežela izvajala v preteklih letih dumping, kakor ga v zadnjih desetletjih nismo doživeli ter vrgla na trg ogromne j množine žita globoko pod svetovnimi cenami. Že itak vznemirjeni trg je postal še nesigurnejši in ne smemo dvomiti o tem, da je del svetovne krize uspeh tega postopanja ruskega državnega gospodarstva. Programafična izvršitev tega dumpinga pa zavisi seveda od zadostnih pridelkov poljedelstva. Tako jo bil sestavljen tudi za poljedelstvo petletni načrt, ki naj bi slično industrijski organizaciji obsegal vse panoge poljedelstva ter najprej zagotovil zadostne množine poljedelskih pridelkov doma, nato pa s pretirano nizkimi cenami vznemirjal svetovno gospodarstvo ter tako služil na ta način sovjetski propagandi. Z izkupičkom so sj sovjeti nabavljali tuje valute, s katerimi so krili svoja naročila v inozemstvu, kjer rubelj ne notira. V zadnjih časih sicer ni bilo znatnih množin ruskih deželnih pridelkov na svetovnem trgu, in napovedana je bila reorganizacija poljedelstva, kar je dokaz, da se dosedanja metoda ni obnesla. V Rusiji obstojajo danes tri jo agrarni sistemi, drug poleg drugega. To so držnvna vele-posestva, kolektivna posestva ter ostanki samostojnih kmet-skili gospodarjev, ki so preživeli dosedanje poskuse razlastitve. Državna veleposeetva so gospodarska podjetja, ki so osnovana na industrijski podlagi. Po raznih poročilih .je bila pred nedavnim časom dokončana reorganizacija teh veleposestev »gigantov«. Kakor običajno, se tudi v Rusiji niso obnesla posestva, upravljana od države, ker je bila uprava preokorna in preveč uradna. Razen lega so bila tudi posestva prevelika in zaradi tega nepregledna. Posestva, ki so obsegala po več 100.000 hektarjev, so debli in osnovali manjše enote. Obdelovan,je teh posestev je bilo po možnosti popolnoma mehanizirano. Pokazalo pa se je, da je poraba strojev ogromna ter da so se popravila vršila v mnogo manjšem obsegu, kot je bilo lo predvideno in potrebno. Enako se ni obnesel način radikalnega gospodarstva brez denarja. Danes se zopet točno računajo prejemki ter izdatki in sploh vsa dela po metodah tako zvanega kapitalističnega gospodarstva. Poučeni krogi trde celo, da so proizvajalni stroški nekaterih državnih veleposestev 2<5 rabljev za pud žita, dočim znaša uradna cena le 1.30 rublja. Zaradi te nevzdržne razlike v ceni so dobila nekatera posestva dovoljenje, prodajati neke vrste poljedelskih pridelkov po cenah zasebne trgovine, posebno tedaj, če gre za preostanke oddajnih kontingentov. Dosedanja izkušnja pa je dokazala, da množina tega blaga ni zadostna, da bi mogla izenačiti izgube držav, gospodarstva. Siične so tudi težkoče kolektivnega gospodarstva, ki pa je vrh tega še eno izmed glavnih problemov politične in gospodarske revolucije. Ako se ne posreči, odvrniti kmeta od dosedanjega gospodarstva, skoraj ne bo niti mogoče, ohraniti dosedanjo smer političnega režima. Kmet j obdeluje zemljo za svoj račun in zaradi tega po-I trebuje lako zvano kapitalistično gospodarstvo, 1 namreč svobodno razvijanje cen, ki jo mogoče le v načinu zasebne Irgovine. Zaradi tega obrati, ki so osnovani na kolektivni podlagi, ne morejo več zadovoljili zali lev svojih članov. Posledica lega jo bilo odseljevanje krnela z dežele v mesta. Sam na sebi seveda ta pojav ni tako opasen, ker jc todt v Rusiji pričela industrija odpuščati delavstvo in bodo nekdanji kmetje prisiljeni, prej ali slej zopet obdelovati zemljo, bodisi svojo lastno, bodisi kot delavci kolektivnih zadrug. Glavne težkoče pa povzroča pripravljanje zadostnih množin semen. Kolektivna posestva ttfo-rajo razdeliti svojo pridelke v tri dele, od kaftrrih se mora eden oddati državi, drugi je na razpolago članom dotičneg« kolektivnega gospodarstva, tretji del pa je določen za seme. Količina pripravljenega semena pa celo po ruskih uradnih statistikah ne odgovarja potrebam niti glede množine, niti glede kakovosti. Na državnih veloposestvih je bilo koncem marca pripravljenega semena za 48?» potrebe, koliktivizirana posestva pa niso imela niti 40%. Da bi se tudi v tem letu zbrala potrebna množina semena je po dosedanjih poročilih skoraj izključeno, ker so žito, ki je bilo za to pripravljeno, porabili v pretekli zimi člani kolektivnih posestev za hrano. Siične težave obstojajo ludi glede živine za delo in glede poljskih strojev. Že v času radikalnega kolektivnega vala, ki naj bi privedel krnela v okrilje komunizma, je bilo uničeno dosti živine. Mnogo jo je poginilo po zimi vsled brezbrižno?!i kolektivnih posestnikov. V nekaterih slučajih se je to dogodilo celo namenoma, ker se je na ta način živina nadomestila s stroji. Po deželi so bile ustanovljeno postaje za motorne poljedelske slroje in vlačilce (traktorje). S tem naj bi si pridobila državna oblast upliv na kolektivna posestva oziroma na posamezne kmete, ki bi se posluževali teh postaj. Postaje motornih traktorjev naj bi bile opremljene s vsemi sredstvi za pogon in za manjša popravila. Istočasno pa naj bi bile te postaje po deželi središča kolektivne misli in boljše viške propagande, ki bi jo vršili tam zaposleni monterji in uradniki. Od teh strojev opravljeno delo naj bi se plačalo v žitu. Skupno z državnimi mlini so te traktorske postaje najvplivnejši činitelj kolektivnega državnega gospodarstva. Ugotovljeno pa je, da so te postaje za poljedelske stroje v vsakem oziru nezadostno opremljene, enako je tudi število pokvarjenih strojev jako visoko. V najugodnejšem položaju so še kmetje, katerih je 38%. Ti so ostali pri stari osebni lastnini ter so ohranili ljubezen do zemlje, na kateri so so rodili in katero so z.lastnimi rokami obdelovali. Kmetje so ostali konservativni v Rusiji enako kot drugod, ler so tudi poskrbeli za zadostne množin« semena. Zaupanje v državno politiko je malen» kostno, ker mora kmet oddajati gotove odstotki svojih pridelkov državi po ceiiah, ki jih ona pred, piše. Država plača le malo, radi lega pa se morajo le dajatve smatrali kot neko dodatno obdavčenje. Pred kratkim je država dovolila klanje prašičev. Radi tega se po celi Rusiji kolje živina, ter s tem zmanjša možnost rednega obdelovanja zemljo po kmetijah. Kmetje se boje, da pride prej ali slej nov val razlastitve, ki bo vzel še to kar je ostalo. Dosedanji poskusi, krnela pridobili za sebe, se do sedaj državi niso posrečili. Poučeni krogi pa so mnenja, da se bo moralo v tem pogledu mnogo storiti in da bo potrebno, doseči ludi dejanske uspehe, ki niso samo na papirju, kajti v nasprotnem slučaju bi se znalo dogoditi, da bi kmel odločilno uplival na razvoj in smier notranje politike, kakor se jo to žo enkrat dogodilo, V tem slučaju bi krenila smer ruske politike na pola, ki niso skladna z onimi komunistov, kar bi moglo tudi postati zn sedanji režim v .Rusiji usodno. Split, 4. nuijo. ž. Jutri pride v Split "00 Angležev / ladjo »Araiulorn«. V Splitu ostenojp samo par ur, nakur odpotujejo /. isto ladjo v Dubrovnik ter trd tam naprej. Štev. 103. »SLOVENEC*, dne 5. maja 1932. Stran 3 Elektrifikacija Notranjske in Dolenjske Ljubljana. 4. maja. Dočim so Kranjske deželne elektrarne lansko leto z zgraditvijo daljnovoda Velenje—Črnuče postavile temelj obsežni in gospodarsko preudarjeni elektrifikaciji Slovenije, so se letos vrgle s prav tako vnemo na nadaljevanje tega izredno lepega načrta. Tako so Kranjske deželne elektrarne posvetile posebno pozornost letos Dolenjski in Notranjski. V kratkem bo izmerjena trasa za električne vode, ki bodo vezali Cerknico, Rakek in Vrhniko. Na ta način bo omogočena nujno potrebna elektrifikacija obmejne postaje na Rakeku, žirovska elektrarna pa bo v ta dajnovod lahko oddajala lepe ^rnožine električne energije. S tem bo tudi zmanjšana dosedanji) velika pasivnost žirovske elektrarne. Včeraj so Kranjske deželne elektrarne začele z merjenjem za traso daljnovoda, ki bo vezal črnu-Sko transformatorsko postajo s Kočevjem. Načrti za te vode so čez zimo dobro preštudirali in pripravili bi ker se je še novomeška občina izrekla za elektrifikacijo ter tako pristopila k akciji Kranjskih deželnih elektrarn, bodo elektrarne gradile poseben odcep od kočevskega daljnovoda proti Novemu mestu, tako da bo tudi ta del Dolenjske preskrbljen s ceneno električno energijo Kranjskih deželnih elektrarn. Prav tako pa Kranjske deželne elektrarne ne zanemarjajo Štajerske in se bodo v kratkem vršili razgovori, ki bodo rešili vse potrebno za elektrifikacijo Savinjske doline. Velenjska elektrika v Novem mesta Novo mesto, 3. maja Vprašanje električne razsvetljave v našem mestu vedno bolj napreduje. Zadnje dni se je mudil v Novem mestu g. inž. Rueh, ki je pregledal vse dosedanje električno omrežje ter stopil z mestno občino v dogovor glede napeljave elektrike iz Velenja v Novo mesto. Na Dolenjsko bi tekla dva voda do Grosuplja, kjer bi se razdelila in bi tekel eden na kočevsko stran, drugi proti Novemu mestu. Slednji bi se v Trebnjem zopet razdelil in bi šla ena napeljava po mirenski dolini proti Sevnici, druga pa naravnost v Novo mesto, od tu pa naprej proti Krškemu in tam nekje bi se oba toka zopet združila. V mestu samem bi moral biti postavljen poseben transformator, daljnovod do Sto-pič bi bil nov in tam zopet transformator, ki bi oddajal tok v okolico Stopič. Novomeška občina je po vsej priliki največji interesent za napeljavo velenjske elektrike, zlasti zaradi vodovoda v Stopical), čigar črpalni stroji so na električni pogon. Sedanji tok je za črpanje vode. za pogon mnogih strojev po raznih novomeških obratih in za razsvetljavo veliko prešibek. Ne zmore vsega in po navadi je tok v opoldanskih urah ustavljen za nekaj časa. Računati pa moramo tudi z dejstvom, da se bo v Novem mestu industrija boij razvijala in da bodo sčasoma tudi pri na« zrastle tovarne. Za ta slučaj mora mesto imeti močno električno silo, ki bo kos vsemu. Zato bo v pogodbo tudi vnesena klavzula, da lahko vsako industrijsko podjetje ali v bodoče nastala tovarna sklene pogodbo glede oddajanja električne sile naravnost z elektrarno, ne da bi bilo treba kakega dogovarjanja z mestno občino. Pa ne samo to. Računa se lah.ko z gotovostjo, da bo tudi mestno prebivalstvo jako dober odjemalec elektrike, zakaj vsak si čisto gotovo želi imeti cenejšo, pa neprimerno boljšo luč. Upati je, da bodo tudi okoliške občiue segle po tej elektriki. Da se to zgodi, bo novomeška občina od svoje strani vplivala na okoliške. Izgleda pa, da se bo ta elektrika v Novo mesto napeljala brez ozira na to, ali kaka okoliška občina elektriko vzame ali ne. Razumljivo pa je, da čimbolj bodo tudi druge občine naklonjene in se za stvar zanimale, prej bo elektrika napeljana. Dosedaj smo imeli zelo drago luč ca po 4.50 dinarjev kw uro, velenjski tok pa bo okrog Din 3.—, kar se že precej pozna. Tok bo močan 220 voltov. Zaenkrat občina še nima točnega proračuna za napeljavo, sodijo pa, da bi stala napeljava približno 2 milijona dinarjev. Ako bi torej imela občina za napeljavo potrebni znesek že pripravljen, bi v par mesecih že svetila po naših ulicah močna in cenena velenjska elektrika. Upamo, da ni več daleč čas, ko bo stvar prišla do uresničenja. Smrtna nesreča v Mostah Trije olročičhi izgubili mater Ljubljana, 4. maja. V Mostah se je danes popoldne pripetila pretresljiva žaloigra, pri kateri je izgubila življenje mlada mati. ZaJionca Ivan Peterka, mali posestnik in delavec iz Laz 15, ter njegova žena, 25-letna Frančiška, sta imela danes opravek na sodišču. V Ljubljano sta se pripeljala z vozom. Ob 4 popoldne sta se nameravala odpeljati domov. V Mostah, pred Merghen-thalerjevim podjetjem, pa se njun konj naenkrat nečesa ustrašil in poskočil. Sunek je bil tako močan, da je žena Frančiška podla z voza. Obležala je na tleh, vendar ni izgubila zavesti. Mož je ves preplašen dvignil ženo, videl pa je t^oj. oslu-šati jok in obup ubogega moža, kateremu so lile solze na truplo rajnice. Ubogi mož je bil ves zmeden in ga ni bilo mogoče potolažiti. Pokojnica je bila vzorna žena in dobra mati treh nebogljenfikov, katerih najmlajši je star komaj sedein mesecev. Sedaj pa bodo ti ubožci brez matere. Poročena je bila pokojnica komaj 5 let. Ta nesreča mora res ganiti srce vsakogar. Smrt otroka v potočku V torek dne 3. maja je utonil 3-letni mlinarjev sinček Zupančič Vladimir iz Potoka pri Valti vasi. Otrok se je igral ob potoku, med igro pa je padel v ne ravno cloboko vodo ter utonil, ker ni bilo nikogar v bližini, da bi mu bil hitro priskočil na pomoč. Šele čez dalj časa je njegov 7-letni brat zapazil svojega brata v vodi, ter je hitro obvestil o tem očeta. Oče je hitro potegnil svojega sinčka iz vode, toda vsi poizkusi, da bi ga obudil k življenju, so bili brezuspešni. Birmanska darila po znižanih cenah pri L. VILHAR, urar I jubljana. Sv. Petra c. 36 Odstranile trajno _ zobni kamen, ker je on često vzrok, da se ^ ^ I « zobje majajo in končno izpadajo. x Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sul-toricinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma, ne da bi škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, S tem izgubi zobni kamen svoje oporišče, se zdrobi in se z lahkoto odstrani z zobno Sčetko. Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vafee zobe zdrave in trdna V<£l®DJiN f Proti zobnemu kamnu V tuji zemlji počiva f Slovenski mladenič Franc Frece Iletange grande, Moselle. Tudi tu nam smrt ne prizanaša. Dno 26. aprila ob pol 12 se jo pri delu v tukajšnjih utrdbah smrtno ponesrečil naš slovenski rojak mladi Franc Frece, sin Martina. Pokojni mladenič je bil roj. 11. novembra 1002 v Vran-ski gorici št. 45, občina Buče, okraj Šmarje pri Jelšah. Rajni je delni leta 1920 v rudniku Salnn-mines, Pas de Calais. Pozneje je dolgo časa delal v železnih rudnikih v Audunu, kjer je ves čas bil zvest član Slovenskega pevskega društva. Sodeloval je pri petju in igrah. Prrd meseci si je prebral službo, misleč, da l>o boljša. Prišel je delat k tvrdki Martin v Iletange grande. Tu je 26. m. in. delal 4 m globoko v strelskem jarku. Naenkrat pa se je usiila nanj stranska stena in ga pokupila. Reševalci so bili takoj na mesitu, izkopali so ga, rešilni avto ga je odpeljal takoj v mestno bolnišnico v Thio-ville, kjer pa je že čez eno uro izdihnil v.sojo mlado dušo. Pokopali smo ga 29. aprila ob 6 popoldne na mestnem pokopališču v Tliioville. Pogreb jc rob ir venski bil zelo slovesen. Udeležil se ga je slovi duhovnik g Josin Kaste lic. slovensko pevsko društvo iz Auduna, slovensko pevsko društvo i/, Aumetza, dalje mnogo Hrvatov, Poljakov. Nemcev in Francozov. Slovensko pevsko društvo i/. Aumetza mu je lepo zapelo tri žo-lostinke, »Vigred se povrne«, »Blagor mu« in »Nagrobnico«. Gospod Knstelic mu jo i/pregovoril lep poslovilni nagovor, kar vse je bilo sorodnikom in prijateljem pokojnega Franceta v veliko tolažbo. Pokojnikov brat Jakob se vsem. ki so spremili rajnega Franceta na zadnji zemeljski poti k večnemu počitku v tuji zemlji, najprisrčneje zahvaljuje. Rajni Franc Frece pa naj počiva v Gospodu! Vnebohod Tako je govoril na današnji dan služabnik božji in sveti hiponski škof Augustinus: Danes obhajamo spomin velike in radostne skrivnosti, Gospodovega vnabohoda! Danes poje širni svet hvalnice svojemu Stvarniku, ki je vesoljstvu razodel svojo vsemogočnost. Danes poskakujeta nebo in zemlja, ki sc radujeta v prazniškem razkošju in se veselita slavnostnega pohoda svoiega Gospoda. Za.kaj vprav današnji dan se je Kristus dvignil nad oblake in zemljo približal nebesom. Tudi mi, bratje kristjani, vriskajmo in pojmo hvalo Njemu, ki je šel pred nami v nebo, da nam pripravi sedež, namenjen od vekomaj od predobrega Očeta. Odšel je v nebo, kjer je Njegov pravi dom in odkoder je prišel na zemljo, da nas je odrešil. Svoje poslanstvo je dokončal, sedaj se vrača v zunagoslavnem spremstvu k svojemu Očetu, »ki je z njim istega bistva. Vstajenje in vnebohod, dva najsvetlejša spomina Gospodovega poveličanja. Oba praznujemo z vso svečanostjo. Zato je namreč vstal, da bi še mi za njim vstali, v nebo pa je odšel zato, da bi nas iz višine varoval in da bi mi laže prišli za njim. Poglejte, kakšnega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa iinamo: najprej je visel na križu — sedaj pa sedi v nebesih in kraljuje. Ko je visel na križu, nas je odkupil; ko sedi v nebesih, zbira, kar je kupil. In ko bo zbral vse, ki jih bo dolgo časa nabiral, bo ob koncu dni zopet prišel, kot je bilo pisano. Ali takrat ne bo prišel zakrit, kakor prvikrat, v Betlehemu, marveč javno in z vsem sijajem, kot je bilo pisano: »Gospod bo prišel javno...« Zakrit je namreč moral priti, da so ga obsodili; javno pa bo prišel, da bo sam sodil. Zakaj, kdo bi se ga upal obsoditi, če bi bil prišel javno? Zato pravi apostol Pavel, da Gospoda veličastva ne bi nikdar križali, če bi ga bili spoznali!... Če pa Njega ne bi bili umorili, tudi smrt ne bi umrla I Glejte, hudobec je bil premagati s svojim lastnini orožjem I Hudič je vriskal, ko je z uporom položil smrtno kal prvega človeka. Z upornostjo je ugonobil prvega človeka; ko je ugonobil Poslednjega, se mu je prvi izmuznil iz zanke! Zmagal je torej naš Gospod Jezus Kristus, ko je vstal od smrti in se vzdignil v nebo. Tedaj se je izpolnilo, kar je zapisal pozneje sv. Janez j v »Razodetju«: »Zmagal je Lev iz Judovega rodu« (Raz 5, 55. Leva imenuje Njega, ki so ga umorili kakor jagnje. Lev je bil radi svoje moči. Jacrnje radi svoje nedolžnosti: Lev, ker ga ni nikdar nihče premogel, Jagnje, ker je bil neskončno krotak. In Jagnje je s svojo smrtjo premagalo peklenskega leva, ki hodi okrog in išče, koga bi požrl. Hudiča so nazvali leva zavoljo njegove divjosti. ne zavoljo moči. Apostol Peter namreč pravi, dn morate paziti na svoje skušnjave in Meti, kajti Vaš nasprotnik luidič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl (l Petr 5, 8). Kdo ne bi zablodil v žrelo temu hudobnemu levu, če ne bi bil zmagal Lev iz Judovega rodu? Lev proti levu, Jagnje proti volku... Ko je umrl Kristus, se je hudič rado-val, pa je vprav s Kristusovo smrtjo bil premagan. "Hudobec se je ujel kakor miška, ki zgrabi za vado v pasti. Vesel je bil smrti, kot zasiopniik in sejavec smrti; in česar se je veselil, tam mu je spodrsnilo. Gospodov križ je bil hudobcu past, Gospodova smrt je bila vada. ki se je hudoba nanjo ujela, ln glejte, naš Gospod Jezus Kristus je vstal od smrti! Kje je sedaj smrt, ki je visela nn križu? Kje so oni Judje, ki so ga zasraniovnli? Kje so oni napuhnjenci in porogljivci, ki so majali z glavami in govorili. nai siopi s križa, ako je Sin božji?! Pa je še več storil, nego so oni med zasmehovanjem zahtevali! Zakaj več je vstati iz groba, kakor stopiti s križa. Zakaj se torej danes hvalimo s tem. ker je. Kristus odšel v nebo in krr sedi na Očetovi desnici? Čeprav gn ne vidimo s telesnimi očmi — so j ga tudi na križu visečega nismo videli — vendar vse to verujemo, gledamo z duševnimi očmi. Današnji dan se je torej, knkor ste slišali, bratje, naš Gospod Jezus Kristus dvignil v nebesa. Naj se vzdigne za njim še naše srce, kakor nam veli apostol, rekoč: »Če ste torej vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji« (Kol 3, t). Kakor je namreč On odšel v nebo, ne da bi se. lotil od nas, tako bodimo tudi mi že sedaj pri Njem, dasi prav naša telesa še niso dočakala izpolnitve onega, kar se nam obljublja. On je že povišan v nebo. Zaradi tega ne bomo prav nič obupavali, da bi kedaj tudi mi prišli za Njim in se z angeli radovnli pri Njem, saj je rekel, da nihče ne gre v nebesa, ki ni prišel iz nebes, kakor Sin človekov, ki jc v nebesih (Jan 3, 13). To pa je bilo rečeno radi edinosti, po kateri je Kristus naša glava im mi njegovo skrivnostno telo. In v tem je najtrdnejše upanje za nas, ki smo njegovi udje, dn je šc-l On, ki je naša glava, pred nami k Očetu. Čeprav je odšel nad oblaike, se ne bomo ločili od njega. On, ki je prišel iz nebes nn zemljo, nam srčno želi, rla bi tudi mi prišli v nebesa in nam takorekoč kliče: »Bodite moji udje, ako hočete priti za mano v nebo ...?« V tem se tedaj sami utr-jnjemo na zemlji, po čemer bomo prišteti m«! nebeščane. Takrat bomo odložili telesno umrljivost, zato sednj odložimo diršno okorelost in zaspanost, zakaj z lahkoto se vzdigne telo visoko v nebo, če le breme grehot duha ne teži. Apostoli so se čudili, ko se je Kristus pred njihovimi očmi dvignil v nebo in ga je zagrnil oblak. In radi bi bili šli za njim. Zato je žalost zalila galilejske ribiče, ko so se zavedli svoje samote... Gospoda ni več med njimi!... On na, ki je rekel: »Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal; za vas je dobro, da grem. zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal!« On, ki je kot Odrešenik odšel v nebo, jim je takoj poslal dva angela, ki sta jih potolažila, rekoč: »Gali-lejci. kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet v nebo od vas. bo tako prišel, kakor ste gn videli iti v nebo!* Kaj se pravi, »bo lako prišel?« To se nravi, da ho prišel v isti ixxlobi, v kakršni jp odšel, da se izpolni, kar je bilo zapisano: Videli bodo Njeca. ki so ca prehodil (Zah 12. 10). Tako ho prišel. K ljudem bo prišel, kot človek bo prišel, ampa.k kot Bog člo- vek bo prišel. Prikazal .se ho kot pravi človek in pravi Bog. da bi potolažil ljudi. Ko je odšel, so žalovali za njim, zato se jim gn ni treba bati, ko bo prišel drugič. Na oblaku je odšel, nn oblaku bo prišel. Rane je odnesel s seboj v nelw> in zopet jih bo prinesel na zemljo. In križ I mi ; prinesel v zmagoslavnem sprevodu: kot znamenje Sina človekovega se vam bo prikazal na nebu! Še enkrat pravim: Inko bo prišel, x istem telesu in na istem oblaku, v isti resničnosti; pravičnim v ljubezen, krivičnim v strah. Blagor onim, katerim velja: »Tako bo prišel, kakor str i ga videli iti v nebo.« Mi pa imnmo dobro po-! roštvo, da ^e nam ni treba bati prihodnje sodile: ! Kristusa, svojega Gospoda in brata v nebesih ' ki neprenehoma za nns prosi pri Očetu. Gospod bo prišel. Prav gotovo bo prišel. Kedaj pa pride? To ni važno, važno jc le, da te najde pripravljenega. Da bi nas vse našel dobro pripravljene! Tako bodi I Materi za god Po dolgem času sem v prvem lepšem pomladanskem dnevu napravil dal jši sprehod. Pot I me je vodila tudi mimo naše podružnice Svete : Trojice na podružniško pokopališče. Ob grobu | z letnico 1912 sem videl moža, ki je stal in molil. Poznan mi je bil grob po svoji posebni obli-| ki, a obiskovalec njegov mi je bil povsem neznan. Počakal soin nanj ob železnih vratih. »Dovolite! Kdo "do, verni moj neznanec?« »To je zdaj vseeno! Materi za god sem obiskal njen grob.« »Ste od daleč?« »Pet ur sem potreboval z železnico« »Pet ur? Dolga pot!« »Ko bi ne bito vlaka, bi šel tudi peš!« »Tudi peš? Radi ste imeli svojo mater.« »Še vedno slišim njeno besedo, še vedno vidim njen zgled, še vedno okušam njen dar.« »Kakšen dar?« »Vero.« Spoznal sem, dn je hotel biti v tem tronutkn zbran v spominu na svojo mater in ga nisem Stran 4. >SLOVENEC;, dne Tam ob Rabi so slovenske vasi... M. Sobota, 3. maja. Na večeru Slovenske krajine-, ki se je vršil v Ljubljani dne '29. aprila, je padla beseda tudi o rabskili Slovencih . Da bo tudi širša javnost slišala o njih par besed, jim naj bo na tem mestu posvečeno par vrstic. Na mirovni konferenci v Parizu je slovensko odposlanstvo zahtevalo, naj teče državna meja ob liabi. Tako bi k Jugoslaviji pripadli vsi vogrski Slovenci . Zahteva ni prodrla in tako je meja ločila od nas okrog 6000 naših bratov. Rabski Slovenci« imajo tri župnije: Dolnji in Gornji Senik ter Štefanovce, h katerim pripada kakih deset slovenskih vasi, med njimi Slovenska vas. Andovci, Rilkarovci, Sakalovci... Vasi so po značaju slične vasem na Goričkem, kakor tudi po. krajina slici Goričkemu. V socialno-gospodarskem oziru spadajo »rabski Slovenci mod revne sloje. Domača gruda jih ne more preživljati. Mnogi so so podali v Ameriko za kruhom, drugi pa delajo v tovarnah sosednih mest, zlasti št, Gothardu. V narodno-jezikovneni oziru so rabski Slovenci reveži. Solo so madjarske. V slovenskem jeziku se jim podaja samo verouk. Razen tega slišijo slovensko besedo v cerkvi. Slovenskih časopisov in knjig nimajo. Le v molilvenikih vidijo tiskano svojo besedo. Tu in tam so dobili iz Slovenske krajine kak list od g. Klekla. Zadnji čas je pošiljanje naših tiskovin skoraj popolnoma onemogočeuo. Kljub vsem oviram se čutijo -rabski Slovenci Slovence, a vprašanje je, kako dolgo bo lo trajalo, ako se bodo razmere tudi naprej tako razvijale. Na vsak način jim bomo morali posvečati mnogo pozornosti, da jih obvarujemo pred tujim vplivom. Izleti v vinorodne Haloze Ob priliki vinarskega kongresa in II. banovin-scfce vinske razstave v Ptuju od 8. do 10. t. m. se bodo uudilo ugodne prilike vsakomur, da si ogleda Ptuj in njegovo lepo okolico, polno zgodovine, zlasti pa vinorodne Haloze in Slovenske gorice. — Obiskovalce razstave opozarjamo na lepoto slikovitih Haloz, katere so Nemci opevali in jih celo pisatelj Bartsch omenja v svojem romanu ;>12 Štajercev«. Kdor pije žlahtno vinsko kapljico pod imenom Haložan ali Zavrčan, se bo komaj ob pogledu teh prekrasnih goric zavedel, koliko truda žrtvuje Haložan, da jo pridela. Haloze se prično ob železnici Pragersko-Poljčane in se vijejo po raznih strmih rebrili dol do Zavrča, hrvaške meje in Varaždina. Banovinske ceste, ki vodijo čez Haloze, jih delijo v tri dele. Gor. Haloze se končajo ob cesti Ptuj-Sv. Trojica-Žetale-Krapina, Srednje Haloze so obrobljene s cesto Borl-Sv. Barbara-Sv. Florjan in kar je na levi strani te ceste se imenujejo Spod. Haloze z Zavrčem. — Kakor da bi bife vulkanskega izvora, lako so Haloze raztrgane in rebraste in niti pravo hrbtenico nimajo, četudi jih obdajata na Štajerskem nad 1000 m visoka vrha Boč in Do-načka gora, na Hrvaškem pa Brezova gora in Dre-novec. — Vsak hrib ima svoje ime. Po vrheh so kapelice in cerkvice, ki gledajo zviška na pridno in pošteno ljudstvo, ki je kljub veliki revščini ostalo veselo, prijazno in gostoljubno. Nedeljski izlet dne 8. majnika uas bo peljal iz Pluja mimo Turnišč do Št. Vida ob Dravi, kjer so steka Dravinja v Dravo. Takoj od Št. Vida se dviga v serpentinah cesta ua Varenjski breg. S te ceste je lep razgled proti Ptuju z ozadjem in čez Spodnje Dravsko polje do Vel. Nodelje-Ormoža in še dalje na Slov. gorice, veličasten pa je mi široko Dravo, ki dela tukaj velik otok, imenovan štur-movec, ki spada k Sv. Marku na levem bregu Drave. — /a 100 m se dvigne cesta in v serpentinah spet pada proti Sv. Andražu v Halozah (Leskovec). Na Varejskem bregu se odpre očem pogled ua Srednje Haloze. Na južni, vzhodni in zahodni strani so same vinske gorice, na severni strani pa so temnozeleni gozdovi, ki dajejo lepo ozadje, da se razgledajoče oko nikoli ne utrudi. Pred Leskovcem zavijemo po lepi serpentin-ski cesti na Velik Okič. Ko pridemo mi 300 m visok vrh, nas vodi pot kakor skozi široko odprta vrata med skalami na drugo stran proti Sv. Barbari v Halozah. Nepopisen je razgled na tej točki, zato bo tukaj daljši odmor in okrepčilo. Kamor-Koli se obrne človeško oko, povsod vidi kaj lepega iu vabljivega in niti odmakniti se ne more od prelepih naravnih slik. Poznamo ljudi, ki so bili sto- Kaj naj podarim materi za materinski dan? Končno se bliža (lan, ki ga vsi z veseljem pričakujemo že več tednov — materinski dan — 8. maja. Nikdo nuj ne prihaja ta dan k materi praznih rok! Vzradostilo jo bo vse, kar ji podari otroška ljubezen. Vsekakor so najbolj prikladni praktični darovi, nikake nepotrebne stvari. Tvrdka JUL10 MEINL se je pobrigala za materinski dan v najširšem obsegu, kako bi olajšala izbero njegovega daru vsakomur, s katerim ho zares razveselil svojo mater. instokrat na tem vrhu in se vedno vračajo nazaj, ker vedno opazijo še kaj novega, kar so prej nevede prezrli. — Na vseh rebrih in vrhovih pozdravljajo prijazne male in številne hišice, domovi Haložanov, in pod vsako hišico je klet, ki hrani vinski pridelk, prežlabtno vinsko kapljico, katero na licu mesta vsrkavaš kakor med, se d i viš naravni lepoti in opajaš s trtnim sokom, da še lako ledena kri oživi in zavre. Od veselja zaori glasno vriskanje, da odmeva od vrha do vrha v tisočerih glasih, potem pa zadoni večno lepa slovenska narodna pesem, s katero se kosajo haloški slavčki, kdo bo lepše zapel. Židane volje se podamo naprej proti Sv. Barbari v Hal., ki je obdana krog iu krog z vinogradi. V bližini se nahajata kraja Veliki in Mali Paradiž. Že ime pove več, kakor je zapisati mogoče. — Od Barbare nas vodi cesta mimo gradu Bori ob Dravi nazaj v Ptuj, kamor pridemo še pravočasno do večerje, katero zalijemo s pristnim Haložanom, vzbujajoč spomine na kraje, ki smo jih ravnokar videli, pa jih nikoli pozabili ne bomo. V ponedeljek, dne 9. majnika je nameravan izlet v Gor. Haloze. Po cesti, ki pelje na Rogaško Slatino iz Ptuja, se približamo Ptujski gori, kjer je znamenita božja pot Matere Božje. Že od daleč nas pozdravlja sivočrna cerkev in ko pridemo na vrh, si ogledamo prelepo okolico. Pod nami je Gor. Dravsko polje in pred nami zeleno Pohorje z Mariborom. Lepa romarska gotska cerkev nas vabi, da si jo ogjedamo. Naše oči se takoj uprejo na veliko, iz kamna izklesano podobo Marijinega varstva iz 15. stoletja, ki nam kaže obličje celjskih grofov, kralja ogrskega Sigismunda in kralja Ru-perta Palalinskega in drugih velikašev. — Ce se obrnemo proti Halozam na prostoru pred cerkvijo, je pred nami Majšperg in Dravinjska dolina, na visokih hribih se vidita na desno Sv. Bolfenk, na levo pa Sv. Janž, kamor je naš cilj. — Čez Dra-vinjo jo mahnemo najprvo na Lipuo in potem po grebenu k Sv. Janžu. Severna stran je poraščena z gozdovi, južna stran je posajena z vinsko trto. Največje in znamenite gorice ima tukaj Štajerska hranilnica, kjer prideluje najboljša svoja vina, večkrat odlikovana z zlato kolajno... Ko se tako-rekoč sprehajamo po grebenu na poti proti Sv. Janžu, občudujemo prekrasne slike naravne lopola in divimo se krajem, ki jih žalibog do danes šo nismo videli. Podamo se k cerkvi, visoko 462 m. Tu se nam odpre širok pogled na bližnje gorice, zeleno Pohorje, lepe Slov. Gorice in tja daleč na sever in jug. Donačka gora in Boč sta prf.<] nami lako blizu, da bi ju prijeli, pa sla še daleč od nas. Uprava štajerske hranilnice nam postreže s kupico rajnega vinca in gostoljubni Haložani bi tudi radi dali vinske poskušnje, a časa je malo, mi moramo naprej proti Doleni, kjer prekoračimo zopet Dravinjo, da se podamo v Podlehnik, fara Sv. 'I ro-jica v Hal., kamor nas vabi prijazno osebje Šlaj. hranilnice, da si ogledamo še njeno kletarstvo. Ko bomo pokušali vino iz Haloz, ne bomo mogli verjeti, da je skloh mogoče pridelati takšna vina na kamenju in laporju v tistih krajih, kjo<- smo se ravnokar divill nad krasno slikovito lepoto in nepričakovanim razgledom. Zdaj vemo. zakaj ima Ptuj prednost pred vsemi drugimi kraji za prireditev vinskih razstav m seimov. Ptuj je res središče zn vinsko trgovino. Kakor katakombe so pod vsako hišo veliko kleti, ki so bile in so še polne rujne^a dobrega \ina. Žalibog, da tej kapljici tako hudo konkurira sln-bejši, a cenejši banačan. Težko obdelovanje \ ino-gradov, ki smo jih prej videli, slane veliko denarja, ker so vinogradi na strmih kamenitlh legali, kjer drugo ne uspeva, kakor vinska trta in p.i gozdne orevje. Njiv in travnikov je malo. zalo manjka Haložanom kruha. Ker so vinske cene zelo padle in vinogradnik vinskega pridelka prolatl ne more. ga žene to sLanje v dolgove in obup. Kruha Inserenti, ne odlašajte z naročili! Marsikateri izmed Vas sme torej pričakoval' učinkovito reklamo, vrh tega pa še eno izmed 16 nagrad v vrednosti 9400 Din. So pa tukaj še druge stvari, ki jih ne smete prezreti. Ena glavnih je pa la: „Slovenčeva" naklada je notarsko ugotovljena in znaša ob nedeljah od 28.200 do 34.0001 Več v „Slovencu" v nedeljo 8. majal Eden izmed sto tisoč odjemalcev Beli Krajini Ustreljen iz zasede Dne 25. aprila je bil obstreljeu iz zasede v Adlešičih Niko M i I e k. Napadalec je streljal z lovsko puško in je svojo žrtev zadel v spodnji del života. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Karlo-vec, kjer so ugotovili, da je v njeni 35 zmc. Storilca še niso izsledili. Ogenj na Mali Pakt V lorek dne 26. aprila so gribeljski pastirji poslušali, kako so se onstran Kolpe pogovarjali otroci, da bi zakurili stog stelje. Otrok pač malo pomisli na posledice. Cez čas so res opazili, da se je dvignil dim, toda preden je bilo mogoče ugotoviti, koliko je ogenj nevaren, so že zagorele bližnje strehe. Ogenj je prizadel štiri posestnike. Prihiteli so sicer gasit z raznih strani, toda nesreče ustaviti ni bilo mogoče. Celo iz Gradaca so hiteli na pomoč, a prišli so šele tedaj, ko je bilo že vse v pepelu. Prav pri tej priliki naj omenim še to, da iz Gradaca niso prišli gasit v Podzemelj, ki je oddaljen le pol ure, ker nihče ni hotel dati na razpolago konj za to, dasi so se istočasno dobili konji, ki so na kraj nesreče peljali radovedneže. Tako pred tremi tedni, ko je nesreča Grosuplje. 4. maja. Danes zjutraj okrog sedmih je neki tovorni avto zopet postal žrtev nevarnih klancev in ovinkov, imenovanih »stekanc, ki so na drž. cesti med Rlatom pri Grosuplju in Višnjo goro. Prej imenovani avlo je vozij proi i Ljubljani in je srečno prevozil klanec in hujše ovinke. Pri zadnjem ostrem ovinku, ki se nahaja pri odcepu ceste na Sp. Duplice, pa ga je doletela nesreča. V začetku ovinka je Se vozil dobro; ker pa je bil avto zelo obtovorjen — vozil je jajca in kokoši — in ker visi tam cesta tudi nekoliko ven, je zaneslo avtomobil preveč na desno, lako da je šel nazadnje samo po desnih dveh kolesih in je zadel z blatnikom in stranico ob telegrafski drog, ki stoji v ovinku, tako da je spodnji del droga dvakrat prelomil, du je padel na tla, avtomobil pa se je zvrnil s ceste. V njem so se nahajale štiri osebe: spredaj sla sedela iastnik ovtomobila g. VI. Vojvodič iz Bjelovara in pa neki trgovski pomočnik kot zastopnik tvrdke Lachenbajer, ki je lastnica kokoši. Zadaj pa sta sedela še dva na vrhu. Ko se jc avto zvrnil, sla zadnja dva odletela z zaboji vred precej daleč vstran na tla. Pri tem si je eden zlomil levo nogo nad stopalom in so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, drugi pa je samo nima, obleko nima, dolgov pa vedno več — in pa polne kleti neprodanega dobrega vin«, katerega srka v svoji obupanosti dan za dnevom ter čaka boljših časov. — Kdor je videl to ležko stanje Haložanov, bo skušal olajšali njihovo bedo. Po gostilnah bo zahtevni pristnega Haložana in tega bo srkal, kakor ga je pokušal na vinski razstavi v Ptuju in v sredini Haloz, zavračal pa bo raznu druga vina, ki niso našega domačega izvora, lo iz vinorodnih krajev Dravske banovine, ki nudijo dovolj dobrega vinskega blaga, da nam po drugem segati ni treba, še manj pa izdajati denar za tuje marke, ki niso naše gore list. Zadovoljni se bomo z izletov in od ptujske vinske razstave vračali s polovično vožnjo' po železnici domov v svoje kraje in vzeli še vzorce seboj kot popoluico, da damo od dobrega najboljše pokušat onim. ki niso iineli prilike z nami se veseliti, razvedriti in obiskati Haloz, ki nam ostanejo kot slikovit kos domače grude v sladkem trajnem spominu. — Po Levstiku: Kdor vas videl je, la lic device več ne zaželi; on opevn čare vaše in pije njih božansko kri. Su. gorelo Rathelnovo imetje. Sploh se je ugotovilo zadnje čase že več slučajev, da je imelo občinstvo povoda na kritike gasilske agilnosti po raznih krajih, zato naj velja to vsem, ki bi se mogli čutiti prizadete kot poziv k požrtvovalni delavnosti, kadar jih k temu kliče potreba. April se ie poslovit Ne moremo se pritožiti čezenj tako, kakor ga navadno delajo grdega. Prinesel nam je solnca iu cvetja. Redke so sicer pri nas črešnje, a sedaj jih lahko najdeš, ko so pokazale svoj cvet. Prav tako hiti v cvet vse drugo, tako da čebelico zopet hite na delo. Sedaj šele so se pokazali vsi sledovi zime, in teh ni malo. Ozimina je tako siromašno revna po nekaterih njivah, da je gospodar kar malo podvomil, če ne bi raje kar preoral in posejal kaj drugega. Trta ponekod ne pozna mnogo škode, toda po nekaterih mestih je vinograd do hudega oškodovan. Posebno mlajše trte so pozeble. Po nekod je škodo povečalo tudi to, ker so obrezali že pred hudim mrazom. Tudi čebelic je zima odnesla mnogo. Nekaterim je pozeblo čez polovico paaijev, tudi Žni-deršičevih! April je šel, a za slovo je napravil še par burk s svojim vetrovnim vremenom. lažje poškodovan. Avto je ostal v glavnem nepoškodovan kakor tudi oba sprednja potnika. Ljudje iz bližnje vasi so takoj prihiteli na pomoč, da so najprej poslavili avto na cesto, nalo pa so lovili kokoši po gozdu. Zaboji z jajci so ostali skoraj nepoškodovani. Avto pelje kokoši na Rakek, odkoder jih bodo poslali v Italijo. Za lisi i nevarni ovinek so bila opozorilna znamenja že postavljena, pa jih je dala oblast odstraniti z motivacijo, da se bodo rabila drugje, kjer so bolj po trebna, kar pa dvomimo. Smrt starega zglednega rudarja Jesenice, 3. maja. Dne 2. maja je umrl v starosti 72 let posestnik Valentin Pretnar. Pokojnik je služil skoraj pol stoletja pri Kranjski induslr. družbi, kjer so ga poznali vsi kot zvestega in dobrega prijatelja. Pred dvema letoma je šel'v zasluženi pokoj. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar in odbornik pri Posojilnici, v mladosti pa izvrsten pevec. , Blagopokojni jštefucov« oče je bil ponosen Jeseničan, kateremu je bil prav pri srcu razvoj Jesenic. Rad .je jiripovedoval o onih časih, ko so bile Jesenice še majhna vas, ko so na ineslu velikih tovarn stale še kovačnice. štefuc je bil eden redkih še živih bivših rudarjev, ki so kopali železno rudo v takoinienovanih Savskih jamah pri Sv. Križu nad Jesenicami. Ob vsaki priliki je nastopal tudi v kna-povski obleki. Bil je cerkveni ključar in je vneto skrbel za božji hram. In ob koncu svojega življenja, ko je videl cerkev vso prenovljeno, jo dejal: Vesel sem, da so Jesenice tudi tu napredovale.- Pri vseh procesijah je nosil svetilko pred Najsvetejšim, pri letošnji velikonočni procesiji smo ga pa pogrešali; ni ga bilo, ker je bil že prikovan na bolniško posteljo. Pokojni jo bil trdna grča in čuvar patriarhalnosti. Vse njegovo udejslvovanje je bilo dobesedno uravnano po višjih načelih. Mož, ki je ljubil vse, lar je lepega in jdemenilega in vnet vedno za do. bro stvar. Odšel je v večnost. Bog, ki ga je ljubil, naj mu podeli večni mir! Žalujoči soprogi naše iskreno sožalje. Jezica pri Ljubljani. Za slovo našim vrlim fantom, ki odidejo te dni k vojakom, priredi Prosvetno društvo danes ob f5. v društvenem dormi zanimivo nanovo nnštudirano igro »Črna žena« v režiji I. Presctniku. več nadlegoval z vprašanji. Nadal jeval sem =voJ sprehod v božjo naravo. Ko sem se vračal mimo pokopališča, sem stopil na grob. ob katerem je pred dobro uro še stal neznanec. Na grobu je dehtel svež šopok cvetov z belim trakom in zlatim napisom: »Ob dvajsetletnici — Posinovl jenec.« Moje začudenje ob neznanem obiskovalcu je bilo še večje. Še čez dvajset let? Samo po.-inovlje.nec? In tako daljen obisk? In za pod? O ve. matere, ki počivate tod okrog v grnbeli. ali vaši sinovi, ali vaši otroci tudi tako mislijo na vas, ki ste jim bile prave matere? Pogledal sem |>o groboh in prečital sem nekaj znanih itnen meni zdavna znanih žena. Počivajte v miru! Kako ste pozabljene: prva. druga, tretja in in četrta! Tvojega sina geni davi srečal. Bogat je postal. Kako so dobro počuti v svojem bogastvu! Pri drugem grobu sem se spomnit pozab-ijivo hčere. Nedavno je prišla iz hrvatskega mesta domov no obisk. Materinega groba ni obiskala. Čemu? Saj mati več ne. more videti in občudovati nje nove obleke, njenega novega zimskega plošča, ki ga letos ne misli še odložiti. Niso se ga še mogle nagledatl vesele oči. Ili tretja in četrta pokojnica. kako je z vajino deeo? Vajina deca je bita Se premlada, ko sla jo zapustili. Komaj jr mogla deca izreči vajino ime, že je izgubila svojo mlado mater. Kdaj mora torej mati svojemu otroku umreti, da jc no pozabi? Premladi otroci pe več ne spominjajo. starejši jo pozabljajo. Kdaj torej otrok svoje matere ne pozabi? Spel sem sc ustavil ob grobu nožnaličeve matere. ♦Se vedno slišim njeno besedo: še vedno vidim njen zgled; še vedno okušam njen dar!< mi je zagotavljal neznanec. Matere, pokojne matere, ali smem za trenutek moliti vaš mir in vas vprašati; Ali ste ve svojim otrokom zapustile tako doto, ki stori otroku mater ne|K)/al>no? Ali bo, ali bo vaš otrok hodil za vaš god. na vaš grob. čez tri gore, če/, tri vode, če/, tri zelene travnike? Odšel sem proti domu. Na občini sem mimogrede poizvedel, kdo je bil obiskovalec na podružničnem pokopališču na grobu z obnovljeno letnico 1912. Pokojna soljanka II. I . je pred mnogimi leti sprejela rejeuca D. K. Ljubila ga je in vzgojila ga je kakor mati svojega sina: z vero in ljubeznijo. II. Jožo Gregorič: Blagoslov zemlje (Konec.) Majhna in sirotna je naša slovenska zemlja. Po njej se ne pretakata med in mleko, ampak s trdim delom si moramo iz nje iztrgati svoj vsakdanji kruh. Ali kljub temu lahko rečemo, da bi mogla skromno preživeti vse svoje otroke, če bi le med njimi živela krščanska ljubezen in razumevanje. Ne trdim, da v lagodju in sijaju, ne, toda revno in priprosto, kakršna je sama. Pa naj bo še tako borna, pa naj bo še lako majhna, naša je. slovenska j"! Zalo jo ljubimo in z ljubeznijo obdelujemo. Potem bo tudi ona nam dala, kar od nje pričakujemo. To besede naj veljajo v prvi vrsti onim. ki svoji zemlji in narodu, kateri na njej živi, služijo z rokami. Onim, ki čutijo v sobi poklic, da 7, močjo svojega duha dvignejo, poplemenilijo in obogatijo rodno zemljo in svoj narod, pn tole: le močna za-sidranost v grudo je rodila velike može in kulture (Dr. Jože Pogačnik. Dijak in narodno občestvo-. Dijaški koledar SDZ 1981-32). Ne bi imeli Jurčiču, če ne bi rastel iz kmečkega življenja; ne bi bilo slovenskega realizma in morda sploh ne slovenske literarne umetnosti, da ji nI Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža • dalo grudo za podlago in izhodišče. Ne bi imeli nikoli Finžgarja in nje- gove kulturne 60-letnice, da niso njegovi škornji do vrha zapacani z našo domačo prstjo. Rejinont ne bi nikdar dobi! Nobelove nagrude, če ne bi bil v svojih >Chlopih-: zajel življenja svoje grudo tako neposredno.. Odtujenje svoji zemlji pomeni lastno smrt, odtujenje svojemu ljudstvu je renegatstvo iu rodi samo še medlo in umirajoče životarjenje. Polna osebnost se razvije le ledaj, če človek dodobra porabi lastne duhovne sokove in če neprestano vsrkava i/, svoje zemlje, svoje ožje in dalj-nejše okolice. Vsaka osebnost je tem večja, čimbolj črpa iz svoje zemlje in iz svetovnega duhovnega humusa, tem revnejša pa je, čimbolj jo odrezana od svoji' zemlje, iz katere je izšla. Tudi kulturna centrala, ki ni tesno zvezana s svojim naravnim zaledjem, mora poslati neplodna in sčasoma mrtva. ^ dobi. ko tožimo nad /.mehanizirano kulturo, ko se pritožujemo, da stvariteljske sile med nami pešajo, ko čakamo nečesa velikega iu neposredno živega. se moramo le biološko skrivnosti živo zavedati. Našo kulturo bo mogoče poživiti in oplodili edino tedaj, če se vsi ukoreninimo v svoji lastni zemlji, živimo iz nje in zanjo, živimo z ljudstvom in mu dajemo od svojega bogastva. To pa je obenem tudi prvi pogoj našega lastnega duhovnega zdravja, kakor je pred kratkim nekje zapisal France Vodnik, da vsak resničen umetnik korenini v domači zemlji iu njeni duhovni tradiciji, brez katere zanj ni pogojev ustvarjanja! Prepričan sepi, da je k temu vsak komentar odveč. a O letošnjih velikonočnih praznikih sem bil doma. Ko sem stopil nn domačo, očetovo zemljo — na nebu so bliščnle zvezde — se mi je milo storilo in solzo so mi zalile oči; na poti domov sem namreč premišljal o vsem, kar sem tukaj skušal podati. Pa kar odkrito povem, do naša kostelska zemlja ni Bog ve kaj radodarna in je tudi nimamo toliko, da bi nas mogla prehraniti. Toda na njej so živeli iu se trudili moji dedje, mi njej živita iu delata moj oče in moja mati, na njej sem se rodil jaz. moji bratje in sestre, da je vsa prepojena z našo krvjo, j>ognojena z znojem našega rodu in posejana s spomini iz moje mladosti... In te zemlje da 110 bi ljubil? In da ne bi noč in dan pel slave Bogu, ki me Je tukaj poklical v življenje?! Verjemite mi, da bi bil najrajši pade! na kolena, poljubil zemljo, jo privil nase in se zagrizel vanjo ter s pesnikom vzkliknil: Sveta si. zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj, dajoš sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem: točiš cvetlicam v čase medu, da pride bučela, gnana od tajne skrbi nu delo za božič; ni gospodinje strah mrazov, zekaj nje družina dvojno obleko ima, in čuješ na tnalu trlice? Iu osnutek na slalivah čaka žo volka, f). t,oni sveti Duh razprdktrl je krila nad mizo, blažen je Irud in blažen počitek družini... Sv-plih si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš, iv Lani sem bral v »Mladiki-; pogovor med kmečkim očetom, ki je ljubil svojo grudo in doni, pa med njegovim sinom, ki se je odtujil zemlji. Takole je govoril oče sinu, ki ni bil zadovoljen z domačijo: »O, zemlja rodil Rodi! Kdaj zemlja ne rodi?! Zmeraj rodi. včasih veliko, včasih manj, dovolj pa zmera.i. čo človek ni požrešen in je z molim zadovoljen. Pa vi, mladi, tega ne razumete, nočete razumeti. Vam je samo za prostost pa za veselje... Zemlja', zmeraj rodi, zato ker zemlja je zmeraj zemlja. (In ko so vse podere, vsa učenost in fabrike, in če vitjska vse uniči, zemlja je božja stvar in se nikoli spremeni in zmeraj ostane. Da, sin, to boš sani še skusil: Bog pa zemlja!...« (Viktor Smolej. 1 Te besede, so sina premagale. Ostal je doma In poslal ] ;met kakor oča. liofc pa zemlja! "Vimen. Stev. 105. »SLOVENEC*, dne 5. maja i»32. Stran S. Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani Zadnje popoldne slovenskega glasbenega festivala, to je na binkoštni ponedeljek ob 15 bo tekma pevskih zborov dravske banovine. Zbori, ki tekmujejo, so si izbrali skladbe po lastnem preudarku ter nastopili ž njimi že na predtekmah Hubadove župe dne 3. aprila v Ljubljani in Ipavčeve pevske župe dne 17. aprila v Mariboru, .lurija, ki je takrat poslovala, je razdelila vse proglašene zbore po glasbeni vrednosti prijavljene skladbe v tri kategorije. Za zmagovalce v posameznih skupinah so določene nagrade. Tako dobi zmagovalec prve kategorije krasno veliko Jakopičevo sliko: Družina, dar dravske banovine. Mestno načelstvo ljubljansko pa je obljubilo za lekmo pokal. Seznam nagrad še priobčimo. Tekma na binkoštni ponedel jek je prav za prav prva tekma slovenskih zborov v večjem obsegu. Zbori so v celoti izvrstni, občinstvo bo imelo priliko slišati na tekmi koncert z v resnici izbranim sporedom, na katerem so zastopani razni slovenski skladatelji. Tekma se bo vršila v paviljonu K na velesejm-skem prostoru. Po izvršeni tekmi bo na delu vele- sejmskega prostora prosta zabava, pri kateri sodeluje godba narodnega železniČarskega društva Sloga in navzoča pevska društva z različnimi svojimi nastopi. Tako smo v zaporednih člankih v kratkem obvestili p. n. občinstvo o vseh koncertnih in drugih prireditvah, ki se bodo vršile tekom prvega slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani. Slavlje je lik pred durmi in cenj. oličinstvo prosimo, da si kupi vstopnice za posamezne koncerte v Matični knjigarni. Zunanja naročila za sedeže naj se naslove na pisarno Glasbene Matice, stojišč pa je itak za vsako prireditev dovolj na razpolago. Poudarjamo, da so cene posameznim koncertom razmeroma nizke, prav nič zvišane. Predvsem opozarjamo sedaj na prvo festivalsko prireditev, ki bo v torek 10. t. ni. ob 20 zvečer v dvorani Uniona. ,!e to nastop šole Glasbene Malice, ki proslavi s leni SOletnico svojega obstoja. Nastopila mladinski zbor, dalje ansambel na štirih klavirjih in pa godalni orkester. Mladinski zbor vodi prof. Sonc, klavirski ansambel pa prof. Karel Jeraj. Pomladanski Tivoli Ljubljana, 4. maja. SScer se je Tivoli, na katerega smo Ljubljančani lahko ponosni, kasno spomnil, da je ozelenel, vendar hiti sedaj tembolj. Tudi drugače je Tivoli oživel in izkazuje nekaj novosti, ki nam bude upanje, da bo letošnje leto Tivoli prav posebno lep in prijeten. Med tem, ko drevje brsti z vso naglico, se je mestna vrtnarija z vso vnemo lotila gred in posadila po njih pisan plašč mačeh in drugega pomladanskega cvetja, ki se živahno odraža od sočnega travnatega zelenja. Hkrati se je mestna vrtnarija lotila tudi potov, jih lepo uredila in na novo posula ter povaljala z modernim novim valjarjem, ki je prava senzacija za tivolske izprehajalce. Novi ročni valjar je težak okrog 700 kg in ima motorni pogon. Delavec, ki bi sicer moral s precejšnjim obdrži ves čas isto lego, zunanje kolo oziroma va običajen bencinski motor, sivno in težko izdelan, to zadosti težak. Letošnja pomlad pa I tudi žalostno spremembo varni škodljivec lubadar močno razširil in začel zato pa se mora vrteti ljar. Motor v valjarju je samo da je izredno maže zato, da je ves valjar je. med drugim prinesla v tivolskih gozdovih. Nese je zadnji čas izredno kar na debelo uničevati naporom potiskati težki valjar, nima drugega dela, kakor da pazi, če valjar pravilno pelje ter ga tako Vedno uravnava v pravo smer. Motor je nameščen v* notranjosti valjarja in poganja kar tako valjar naprej. Motor namreč visi na osi valjarja in vsa naprava je slična velikemu kolesu, po čigar notranjosti se vozi molor s posebnim kolesjem naokrog. Valjar pa deluje vprav narobe: notranje kolesje Staršem in prijateljem otrok Snuje se Društvo za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev v Dravski banovini, ki ima namen, da z vzgojnim in izobraževalnim delom, tiskom, predavanji in drugimi propagandnimi sredstvi širi v vseh slojih prebivalstva smisel za vrednost in pomen zdravega zobovja ter z ustanavljanjem šolskih zobnih ambulatorijev skrbi za to, da bo čim večje število otrok v mestih in na deželi postopoma deležnih dejanske in sistematične zobne nege. Za manjše kraje, kjer stalnih ambulatorijev ni mogoče ustanavljati, so predvideni potujoči ambulatoriji. Društvo bo pa samo tedaj uspešno vršilo svojo nalogo, če ga bo javnost tako podpirala, kakor po tvojem namenu zasluži, in vabimo vse, ki jim je pri srcu dobrobit naše mladine, da pristopijo kot člani in s svojim sodelovanjem in denarnimi pri-»pevki pomagajo doseči čim večje uspehe. Ustanovni občni zbor društva bo v ponedeljek maja v veliki dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta, palača OUZD. Pripravljalni odbor. Štofe za pomladanske obleke, apartne angleške in češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Kaj bo danes? Hrama: »Gospoda Glembajcvi«. Izven. Znižane cene. Opera: »Trije mušketirji«. Iven. 7.nižane cene. Delavska z.bornica: Akademija gojenk drž. učiteljišča. Ob 20. Kino Kodeljevo: Ob 15.30, 17.30 in 20.30 premijera zvočne veseloigre »Lov za morilcem«. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. 1'slar. Sv. Petra c. 78 in mr. Iločctar, Celovška c. 34. KAJ BO JUTRI? Dnimn: Zaprta. Opera: Zaprta. Kino Kodeljevo: Oh 20.30 »Lov za morilcem«. Združenje jugoslovanskih inženjerjev Kazinu: Predavanje ing. Alojzija Hrovata: »Vpliv n\lomobilizniH na železnice«. Ob 20. Interni oddelek splošne bolnišnice: Sestanek slo\ciiskegn zdravniškega društva. Ob 18. Hotel Miklič: Sestanek >Krkc«. Predava ing. št raj na r o elektrifikaciji Dolenjske. Ob 20. Nočno službo imata lekarni: mr. Snšnik. Marijin trg 5 in mr. k urol t, Gosposvetska c. 10. najlepše iu največje smreke. Le previdnosti šefa mestne vrtnarije g. Lapa se moramo zahvaliti, da so rešene premnoge krasne smreke tivolskega gozda. Zadnje čase so namreč v bližini tivolskega gradu in ob potih proti Čadu in Bellevue-ju izse-kali par sto najlepših smrek, katerih se je lotila lubadarska zalega. Veje teh smrek so na mestu sežgali, prav tako so potegnili s smrek vse lubje in ga tudi sežgali, sedaj leže ob potih kar celi skladi hlodov iz krasnih obeljenih smrek. Radi varnosti so obelili celo štore smrek prav do zemlje. Ker so padle najlepše smreke, je razumljivo, da je samo v hlodih okrog 400 kub. metrov lesa. Če bi mestna vrtnarija letos tako temeljito ne obračunala z lubadarjem, bi morda prihodnje leto moralo pasti najmanj trikrat toliko smrek, da bi se ustavila grozeča nevarnost, da nam lubadar povsem ne uniči smrek v Tivoliju. 0 Kemično čisti obleke Šimcnc, Kolodvorska ulica št. & Drago Gorup A Co., konfekcija Miklošičeva cesta 16, I. nadstropje v hiSi Delniške tiskarne (Bambergova hiša! Pomladanski plašči in obleke v solidni, elegantni in najmodernejši izdelavi po najnižjih cenah. Pripravili smo veliko izbiro za Bin-koštne praznike. © Za proslavo 60 letnice dr. Antona Korošca, ki bo v nedeljo 8. maja ob 10.30 v veliki dvorani hotela »Union«, vlada vsesplošno zanimanje, kar sc posebno opaža pri predprodaji vstopnic. Radi tega nujno opozarjamo vse udeležence iz Ljubljane kakor tudi iz okolice, da si nabavijo vstopnice v predprodaji v petek in soboto. Predprodaja je v pisarni dr. M. Natlačena, Miklošičeva cesta 8. Vstopnina: Sedeži od 1. do 12. vrste po 10 Din, od 13. do 17. vrste po 8 Din, od 18. do 21. vrste, dalje galerija in balkonski sedeži po 5 Din. stojišča po 3 Din. 0 Rdeči križ za prihodnjo zimo. Poziv, da naj Rdeči križ v ponedeljek, dne 9. t. m. meti deseto m trinajsto uro le pride po zanj pripravljeni po-vezek z izločenimi zimskimi potrebščanimi, ki naj jih prihodnjo zimo dobp brezposelni in revni pre-bivalci Ljubljane, je Krajevnemu odboru v Ljubljani, Wolfova ul. 12. poslalo že prav znatno število dobrotnikov, zlasti takih, ki stanujejo na periferiji in so neimovili; premnogi pa. ki so iinoviti in od katerih si Rdeči križ nekaj obeta, se njegovim prošnjam še niso odzvali. Rdeči križ jih v imenu brezposelnih in revežev. ki s strahom mislijo na prihodnjo zimo, lepo prosi, da bi vendar le odbrali, kar ne bo več zanje, in Krajevni odbor nemudoma pozvali, naj se nabiralec zglasi tudi pri njih. Obvestilo je treba Krajevnemu odboru poslati nemudoma. ker mu sicer ne bo prav mogoče, pravočasno narediti podrobni razpored, po katerem se bo v ponedeljek 9. t. m. po vseh mestnih okra jih vršilo pobiranje na posebej za to na posodo dobljene tovorne avfommhilc. — Naj se nikdo ne pomišlja: Kaj je kdo dal. ne bo mogoče zvedeti, ker si tega ne bo nihče zapominjal. Končno naj se ne prezre: Tudi z le delno rabnimi zimskimi potrebščinami bo Rdečemu križu ustreženo, ker bo dal iz kosov narediti celotne, porabne pomočke zoper zimski mraz. 0 Častni večer Jugoslovansko-češkoslovaškc lige. V soboto 7. majnika ob 20.30 bo ljubljanska Jugoslovansko-češkosiovaška liga priredila v dvorani Kazine v imenu vseh lig Slovenije častni večer dvema delavcema za jugoslovansko-češkoslovaško zbližanje in kulturno sodelovanje, gg. senatorju Iv Hribarju in uredniku praških »Nar. Listov« Janu K. Strakatemu. Na tej prireditvi bosta navzoča oba novoizvoljena člana naših lig, prispeli pa bodo tudi odposlanci lig iz Maribora, Celja, Ptuja, Kranja in Bleda, da skupno izroče odlikovancema častni diplomi. G. Jan K, Strakaty je že več desetletij vnet prijatelj in mentor naših dijakov v Pragi, tako di so mu številni znanci nadeli naslov »slovenskega konzula«. Že dolgo časa deluje za našo stvar tudi s peresom, zlasti kot književni kronist in prevajalec iz slovenščine in srbohrvaščine. Pri častnem večeru bodo sodelovali koncertna pevka Mira Costa-peraria in kot nje spremljevalka pri klavirju prof. Mirni Šmalc-Švajjerjeva, operni pevec Jože Goslič te kot ipremljevalec Herbert Svetel, dalje p«v»ki kvartet Glasbene Matice in salonski orkester re-stavraterja Krapeža. Občinstvo naj s svojim obiskom manifestira za bratstvo med Jugoslovani in Cehoslovaki. 0 Nova kavarna v Ljubljani. Sinoči so otvorili novo kavarno na Kongresnem trgu poleg kina »Matice«. Kavarna ima lepo doneče ime -Kongresna kavarna« in ima dva večja lokala, ki sta prav priletno in udobno opremljena. Kavarno je uredil in prevzel prostore v najem splošno znani nekdanji plačilni natakar iz kavarne »Emone-« g. Jakob Se-dej. Kot star praktik, ki ve, kako se taki stvari streže, bo imel gotovo mnogo obiskovalcev, zlasti še zato. ker bo imel zelo zmerne cene, dobro kavo in pijačo ter izvrstno postrežbo. © Bloki »Pomoč potrebnim« so se že dokaj razširili med ljubljanskim prebivalstvom vseh slojev. Uporabljajo jih privatne stranke, trgovine, razne pisarne in denarni zavodi. Vsepovsod, kjer delijo prosilcem le te bločne listke, so močno izostali razni sumljivi tipi in se zglašajo le še v resnici potrebni. Po se posebno vidno opazi v mestnem so ■ cialno-političnem uradu, kjer se na te bločne listke izdajajo nakaznice za hrano in živila. Listke prinašajo večinoma le stare ženice in možje, vdove z otroci in podobni. Tudi brezposelni se številno oglašajo, katerim se skoraj brez. izjeme nakaže le hrana. Beračenje po mestu je sicer zadnji mesec precej pojenjalo, zlasti odkar je policija s svojimi racijami pregnala i' mesta najbolj sumljive in delo-mržne elemente. Brezposelnost in beda v mnogih družinah pa je šc vedno ostala, zato se ti bloki, ki so se v vsakem oziru izkazali kot jako praktični, kar najtopleje priporočajo in naj si jih vsak čimprej nabavi, da ž njimi obdaruje potrebne prosilce. — Bloki se dobijo: V mestnem socialno-poliličnem uradu, v pisarni mestnega cestnega nadzorstva, na reševalni postaji in pri mestni blagajni. Nadalje jih imajo v zalogi naslednje trafike: Glavna trafika Goli-Pompe, Soukal, Pred škofijo 12, Pezdir Fani v Gradišču, Pogačnik-Rozina in Šterkovič Franja na Dunajski cesti, Jerman Vinko na Gosposvetski cesti, Sever v Šelenburgovi ulici. Strankam na domu jih pa nudijo v nakup inkasanti mestne elektrarne in plinarne ter dostavljalci mestnega eks-pedita. KINO KODELJEVO / Telefon št. 31-62 Danes ob 15.30, 17.30 in 20.30 ter jutri ob 20.30 premjera zvočnega filma Lov za morilcem H. Rtihmann, Lien Deyers Vstopnina znižana Din S 5. 4, S iu 2, balkon 8T)ln. PLANINKA IOCAVIINI © Večja gradbena dela se obetajo na Sv. Petra cesti. G. Rohrman je že pričel z zidavo 11. nadstropja, kar bo zelo povzdignilo njegovo hišo. Kakor smo zvedeli, se umakne v kratkem tvrdka Adamič v regulacijsko črto, kjer postavi večjo zgradbo. Temu bodo morali seveda slediti tudi drugi že iz estetičnega ozira, pa tudi cesta je v te ntkraju tako ozka. da že močno ovira vsak promet. S tem bo seveda ta kraj mesta dobil vse drugačno lice. _© Prenočišča za udeležnike I. slov. glasbenega festivala v Ljubljani od 13. do 16. maja 1932, se bodo rabila v velikem številu, ker je že do danes priglašenih nad 1000 zunanjih odličnih gostov. Cenjeno meščanstvo se vljudno naproša, da priskoči na pomoč in prijavi čim več sob z eno, dvema ali več posteljami. Prijave sprejema mestno odpravni-štvo (Mestni trg 27/111. ob delavnikih od 8 do 2, na praznik, 5. in v nedeljo 8. maja pa od 9 do 12. © 64 letni birmanec. Tako starega birmanca Ljubljana že dolgo časa ni imela. Letos bo to doživela, če se bo našel dober gospod, ki bi hotel vezati birmo 64 letnemu možu Rihardu Adamiču, ki živi v silno skromnih razmerah in stanuje v baraki nasproti Srednje tehnične šole, Aškerčeva ulica št. 1. Adamič se je rodil v Gradcu, po svojih starših je pa rristojen v Ljubljano. Živel je dolgo vrsto let v Budimpešti, kjer ni imel nikoli prave prilike, da bi mogel prejeti zakrament sv. birme. Gospod, ki bi bil tako dober, da bi hotel iti Adamiču za birmansekga botra, naj blagovoli to sporočiti na zgoraj navedeni naslov. © V nebotičnik je treščilo, V torek popoldne, ko je divjala nad Ljubljano nevihta, je vmes tudi pošteno treskalo. Prvič, odkar so ga zgradili, je treščilo tudi v nebotičnik. Na nebotičniku so proti streli začasne varnostne naprave, ki so se sijajno izkazale. Strela ni napravila na nebotičniku nobene škode. Pozneje pride na nebotičnik seveda tudi dovolj strelovodov, tako, da bo to poslopje, ki bo v bodoče seveda najbolj izpostavljeno strelam, varno tudi pred tem elementarnim zlom. Obenem pa bodo strelovodi na nebotičniku še bolj varovali pred strelo tudi bližnja nižja poslopja. © Nesreča delavca. V Spodnjem Kašlju se je pred včerajšnjim ponesrečil 66 letni upokojeni postajni delavec Jakob Stare iz Spodnjega Kašlja 6. Stare je na železniški progi padel in dobil resne notranje poškodbe. Moral je v bolnišnico. © Sadni izbor za Ljubljano, torej seznam imen vseh vrst plemenitega sadia, ki v Ljubljani in v okolici gotovo uspeva in rodi, so sestavili naši najboljši strokovnjaki gg. Gombač, Humek, Štrekelj in drugi, a podružnica SVD ga je razmnožila, da ga lahko dobe vsi prijatelji sadjarstva, imeti bi ga pa morali vsi lastniki vrtov, če se hočejo izogniti večnim razočaranjem. Omenjeni in izkušeni strokovnjaki so vse vrste dreves in sadja tudi natanko opisali glede rasti, rodovitnosti, oblike in okusa ter uporabe, navedena je pa tudi zemlja, kakršno vsaki vrsta rabi, da dobro uspeva, saj so tla na vsaki strani Ljubljane drugačna in zato zahtevajo tudi ( druge vrste sadja. Samo da pokrije stroške razmno-žitve, oddaja podružnica sadni izbor za Ljubljano proti odškodnini 2 Din, a interesenti ga lahko na-roče pri podružničnem blagajniku kapelanu Teodorju Drenigu na Drenikovem vrhu, iz prijaznosti ga pa razpečavata tudi trgovini odbornika in obč. svetnika g. Olupa na Starem trgu 2, in »Triglav« v Kolodvorski ulici 8. © Obrtniške zadeve. Odkar je 9. marca stopil v veljavo novi obrtni zakon, se je povsem spremenilo uradno poslovanje obrtnega urada na mestnem magistratu. Vsak mesec poprej običajni seznam o prijavah in odjavah raznih obrlov je izostal, ker ie potrebno, da obrtni urad sestavi popolnoma nov obsežen register vseh obratov, ki so po zakonu obvezani, da prijavijo svoje obratovanje. Od 9. marca dalje je bilo obrtnemu uradu predloženih ogromno število prošenj za ponovni vpis v obrtni register. V registre, ki se dele v tri kategorije, je bilo doslej vpisanih nad 4000 raznih obratov, gostilničarjev doslej samo 20, koncesijoniranih rokodelcev pa 192, Po določilih zakona morajo vsi obrati do 9. junija zaprositi za vpis v registre. Po tem roku ugasne stari obrt, zabeležen na magistratu, in hodo morali zamudniki plačati za registracijo dokaj višje takse. © Ljubljana se modernizira? Nekdo je pri banski upravi zaprosil za dovoljenje, da sme v Ljubljani otvoriti in voditi ženitno posredovalnico. Baje taki posredovalnici ni načelnih nasprotij in se vrše sedaj le uradne poizvedbe, če je taka posredovalnica za Ljubljano potrebna. Hemeroidi (zlata žila) najfeSče nastanejo vsled slabega ob navijanja »novi, pomanjkanja redo vile prebave kakor ludi slabega me 'anja in obnavljanji krvi. fi |'J leden »ko uživanje prirodnega >Planinka< zdravilnega čaja bo izvrstno delovalo na nefislo kri in vsled lega naslaliin Škodljivim po-le dicam. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinkat zdravilni raj, ki se ne prodaji odprlo, tenivet samo v plombiranih paketih po Din 2ir — z napisom proizvajalcu; Lekarna Mr. L. Bahovec L j u bi ji na © Včerajšnji živilski trg je bil izredno živahen zlasti zaradi današnjega praznika in radi dobrega datuma. Največ je bilo seveda zelenjave vseh vrst. Radič, regrat, motovileč vse po t Din merica. Ženske so prinesle na trg tudi že zgodnjo solato, prodajale so jo po 1.50 Din merico. Veliko je bilo na trgu jajc, toda cena jim kljub temu vztrajno rasle. Večinoma so jih ženske nudile po 1.25 Din par, več pa tudi po 1.50 Din par. Perutnine je bilo nekoliko več kakor sicer, zanimanja zanjo je bilo dosti. Kokoške so dajali po 20-^0 Din. Piščancev zdaj na trgu ni. Dobro založen in zelo živahen je bil mlečni trg. Cene siru, smetani, maslu in drugim mlečnim izdelkom so neizpremenjene. Mnogo zanimanja je zdaj na trgu za semenski fižol, ki ga kupujejo vse gospodinje, ki imajo količkaj vrta doma. Tožijo, da je semenski fižol drag. Liter dobrega fižola (prepe-bčarja) merijo od 4—« Din kg. Boljše vrste ter stročji semenski fižol pa je še dražji, nekatere vrste celo po 15 Din liter. Na Krekovem trgu je bilo na prodaj še nekaj jablan in drugega drevja, vse pa kaže, da je s to kupčijo letos konec. Jablane so dajali radi tega že kar po 4 Din eno, pa tudi ceneje. Kakor znano, so bile jablane sprva po 8 Din in tudi dražje. Na Sv. Petra nasipu jc bilo čez 50 voz krompirja, prodalo se ga je bolj malo. Cena 1 do 1.25 Din za kg. Kino Kodoljevo je znižal vstopnino za svoje predstave. Od zdaj naprej so cene sledeče: parter: Din 6, 5, 4, 3 in 2, balkon Din 8. © Nočne tramvajske vožnje in tarifna politika. Radi precizne tarifne politike ljubljanskega tramvaja imamo v Ljubljani bornih 10 km proge razdeljenih na 15 delnih prog in najdražji vozni listek stane 4.50 Din. Prav radi te tarilne politike plača tudi potnik, ki se hoče peljati od Mestnega doma do nunske cerkve 1.50 Din in mora pri tem še čakati na zvezo in prestopati. Mirno lahko rečemo, da je proga razdeljena tako, da se kasira čim več. Zato nam ne gre v glavo, kako je mogoče, da se pri nočnih vožnjah tramvajski vozni red tako malo ozira na prihod vlakov na glavni kolodvor. Od 9 naprej stane vsaka vožnja 1 Din več in je zato razumljivo, da se na kratke proge nihče več ne vozi po 9. Lepo število potnikov pa bi lahko tramvai pridobil pri večernih vlakih na kolodvoru. Tam se pa tramvaj naravnost z neverjetno točnostjo, ki mu v ostalem ni podobna, drži nočnega voznega reda jn odpelje natančno pred prihodom večernega vlaka s kolodvora. Razumljivo je seveda, da navali potem lepo število potnikov, ki bi bili radi čimprej doma, na tramvaj, ki tam čaka. Tam jim pa povedo, da vozi čez pol ure. To se zgodi f«?i večernem vlaku, ki prihaja ob 10.03 minute z Zidanega mosta. Ali ni škoda! Enkrat vozi prazen tramvaj, drugič pa se jeze potniki čez tramvaj, ki vozi vedno narobe. Dr. Jože Jahša specijalist za kožne in spolne bolezni, se je preselil in ordinira odslej na Kongresnem trgu it. 8 11 (vhod: Gledališka Stolba 3. poleg »Kino Matica«) od 9 do 11 in od 15 do 17 © Nenavaden motiv tatvine. Na Vodnikovem trgu je bila včeraj okoli 9.30 čudna dirka dveh žensk. Mlajša je lovila starejšo, okoli 35 let staro, in jo potem izročila detektivu z ovadbo, da ji je odnesla s stojnice 4 molitvenike, vredne 50 Din. Na policiji so ženico vprašali; »Zakaj ste vzeli molitvenike?« Ženica je resignirano odvrnila: »Štiri otroke imam v šoli. Rabijo šolske molitvenike. Pri-1 šla sem ob ves denar pri tisti .Vzajemni pomočf»!« i Zadeva se je nato mirno poravnala. Priča slovenske davnine umrl Zalog, 4. maja. Kakor otrok z otroki se je veselil posebno zadnja lota pomladi, ko bo mogel zapustiti posteljo. kjer jo vse zimske mesece preležal in iti s svojimi ljubljenimi vnučki na purobek bližnjega gozdička, da si v božji naravi popravi zrahljano zdravje. Slutil pa je, da prihodnjega poletja ne bo ■ dočakal, tako mi je pravil, ko sem ga lani ob 90-! letnem jubileju obiskal in prosil za razgovor. Dobil sem ga ravno, ko se je ta 90-letni starček, dasiravno s tresočo roko, še vedno sam bril. Včeraj pa je ta priča slovenske davnine, ko so še ladje vozile in so rokovnjače lovili, zatisnil trudne oči in prav lepo v Bogu zaspal. Pogreb bo danes ob pol 2 popoldane iz Zaloga mi pokopališče k Devici Mariji v Polju. Jernej Blažič, se je rodil 1. 1840 v Vodicah, tam jn kot deček hodil z očetom ! v smledniško graščino na tlako. Vedel je dosti in zanimivo povedati tudi o tamkajšnjih rokovnjačih ! in tedanjih vojaških beguncih, bodisi da je sam bil priča, še več po pripovedovanju svojega očeta. Ko pa se je pred 54 leti priženil na Parklovo« posestvo v Zalogu, je dobil tudi vaško ime po -\o-jem predniku »Parklu«, ki je bil lastnik velike ladje v Zalogu. Z volmi, ki jih je doma vzredil, je tudi on imel zaslužek pri Vlačenju ladij po Sini iz Kleč do Zaloga. Ko je pn stekla južna železnica in je prenehal ta zaslužek, se je pa pečal s poljem in rejo volov. S ponosom je še pred 20 leli nosil svojo 30 let staro obleko »kamižolo , hlače iz ir-hovino m čevlje na »kveder«. Zimski kožuh je pa še svojim potomcem zapustil. Zadnja štiri leta je kajenje iz svojega starinskega vivčka opustil, tudi pil ni prav nič zadnja leta. Zapustil je tri hčere in številne vnuke. Tnlio je za letos umrlim 10-letnim slarčkoin Janezom Resmanom umrl in zadostil večnim zakonom zadnji najstarejši Založan. Razume se, da se je v njegovi hiši vedno našla kopica raznih naših nabožnih časopisov, iz katerih se je učil in uravnal svoje in svojih življenje. Pokoj njegovi duši! Preostalim naše »o 4aljoJ Stran 6. Dnevna kronika »SLOVENEC«, dne 5. maja 1832. Stev. 103. Koledar Četrtek, 5. velikega travna: Kristusov vne-boliod Pij 1., papež. Mlaj ob 19.12 Herschel napoveduje lepo in spremenljivo vreme. Petek, 6. velikega travna: Janez Evangelist pred lat. vrati; Judita, mučenka. Novi grobovi -j- V Krombergu pri Gorici je umrla 27. aprila gospa Antonija Vodopivec, nadučiteljeva vdova. Bila je mati skladatelja Vinka in šolskih upraviteljev: Alfreda, Lojzeta in Bogomira. Bila je iz znane družine Makarovič s Svete Gore pri Gorici. S svojim možem nadučiteljem je bila v Ročinju, Podgori in nazadnje v Grgarju, kjer je imela posestvo. Ko je bil Grgar med vojno izpraznjen, je bežala najprej na Lokve, pozneje se je pa preselila v Cerknico k sinu Vinku, ki je bil tam kot begunec kaplan in organist. Ko se je ta vrnil v porušeni Kromberg in si za silo uredil stanovanje v baraki, se je za stalno preselila k njemu. Bila je izredno blagega značaja. Več ko deset let je večinoma presedela v naslanjaču, ker so jo bolele noge, da ni nikamor mogla. Prenašala pa je ta križ z nenavadno vdanostjo. Sedaj jo je Bog rešil dolgega trpljenja in poklical dobro pripravljeno na smrt po večno plačilo. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! + Na Glincnh pri Ljubljani je umrla gospa Terezija Voljč. Pokopali jo bodo danes popoldne. Svetila ji večna luči Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli — Konkurznega izpita sta se v drugi skupini udeležila Jožef O r a ž e m , kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, in Julij S 1 a p š a k , kaplan v Škocijanu pri Mokronogu. Ostale vesti — Polovična vožnja za glavno skupščino Za-iružne zveze v Ljubljani je dovoljena z odlokom g. ministra za promet od 25. aprila 1932, M. S. broi 8433. Udeleženci glavne skupščine si morajo na od-hodni postaji kupiti cel vozni listek, katerega pi pri dohodu v Ljubljano ne oddajo, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi na skupščini tudi za vožnio nazaj. Ugodnost polovične vožnje velja od 5. do 12. maja vključno za vse razrede in vse vlake razen ekspresnega. — Upokojencem se bodo dostavile pokojnine jutri, kakor nam je sporočila pošta v Ljubljani. — Na evharistični kongres v Sarajevo odpotuje skupina Slovencev 3. junija z večernim brzovlakom. Redkokdaj se nudi prilika, da si naši ljudje ogledajo za polovično vožnjo središče našega jugoslovanskega orienta, bajno Sarajevo. Iz Sarajeva se vrnejo s katerimkoli vlakom ali nazaj preko Zagreba v Ljubljano, ali pa pohite na naš Jadran v Dubrovnik in od tam z ladjo v Split, Šibenik, Rab, Sušak. Vljudno vabimo zlasti one, ki imaio narodne noše, da se t narodnih nošah udeležijo te svečanosti. Vožnia 3 razred brzovlaka tja in nazaj stane 320 Din, osebni vlak tja in nazaj 217.50 Din, preskrba v Sarajevu, dvakratno prenočišče in prehrana okrog 100 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5 do 15. mainika. — Permanentni odbor za evharistični kongres v Dublin sporoča, da končnoveljavno zaključi prijave 10. maja. Na poznejše prijave se ne bo mogel ozirati, ker je treba pravočasno zasigurati mesta Izletniki bodo odpotovali 17. junija iz Ljubljane preko Curiha, Reimsa v London in od tam v Dublin, kjer bodo prisostvovali svečanostim in milijonskemu sprevodu vernih Ircev. Iz Irske se bodo odpeljali na ladji »Saturnia« v Ilavre, od tam pa v Pariz, kjer se bodo mudili tri dni, nato pa preko Mila-Da nazaj v Ljubljano. Jugoslovanska skupina šteje doslej 17 izletnikov in 3 škofe. Celokupna prehrana, askrba, vožnja III. razreda brzovlaka, vožnja na ladji, vstopnina, avto — znaša 7000 Din, /$aaonaCrvy de£ty domače ~tooa tie, Podružnica Celje EMEK1CH BERNA — Izletniški vlaki Zagreb—Ljubljana—Bistrica —B. j., Kranjska gora in Kamnik. O binkoštnih praznikih t. j. dne 15. in 16. maja 1932 vozijo sledeči izletniški vlaki s 50% popustom vozne cene: 1. Na progi Zagreb gl. kol.—Ljubljana gl. kol.— Bistrica—B. j. izletniška vlaka št. 920 in 919, odhod Zagreb gl. kol. ob 0.10 in iz Ljubljane gl. kol. ob 5.21. Povratek iz Bistrice Boh. Jezera ob 19.10 in iz Ljubljane gl. kol. ob 22.25. 2. Na progi Jesenice—Rateče-Planica izletniška vlaka št. 8620 in 8619; odhod iz Jesenic ob 8 in povratek iz Rateč-Planice ob 19.20. Vlaka imata na Jesenicah zvezo z izletniškim vlakom iz odnosno v Ljubljano in Zagreb. Poleg tega vozita na tej progi ob teh dneh še potniška vlaka št. 8613 in 8618; vlak št. 8613 edhaja iz Rateč-Planice ob 9.10 in vlak št. 8618 odhaja iz Jesenic ob 21.35. 3. Na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik izletniška vlaka št. 8418 in 8419; odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5.40 povratek iz Kamnika ob 20.33. — Vsi, ki ste se prijavili za romanje na Trsat n za izlet z ladjo po morju na otok Krk, ki bo :adnjo nedeljo maja, ste prejeli romarski list »Preporod« z natančnimi pojasnili in položnico, po kateri nam pošljite 40 Din za izkaznico. Prijava je veljavna še le takrat, ko prejmemo denar za izkaznico, s katero imate polovično vožnjo po železnici in brezplačno vožnjo z ladjo po morju. Izkaznice bomo poslali pravočasno. Prijave še sprejemamo. Romarski list »Preporod« pošljemo zastonj. Pišite na naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Naše stnr&e opozarjamo na današnji oglas pod zaglavjem »Kam pa hčerka?« Vsa pojasnila dobite v naši upravi. — Pobiranje darov za cerkev sv. Save. Šolskim ravnateljstvom in upraviteljstvom je poslala prosvetna oblast poziv, naj se napravi po šolah nabirka za cerkev sv. Save v Belgradu. Kakor smo se na merodajnem mestu informirali, velja ta poziv samo pravoslavnim učencem. Katoličanom po verskih naukih ni dovoljeno prispevati za gradnjo nekato-liških cerkva. — Radovljica dobi kopališče. Mestna hranilnica v Radovljici razvija zelo živahno gradbeno delavnost. Letos si zgradi lastno uradno palačo. Sedaj pa namerava zgraditi še letno kopališče v Radovliici. To kopališče bo Predtrgom, voda se bo zajemala v Mošnjah. Komisionelni ogled za novo kopališče bo dne 17. maja. Z novim kopališčem bo Radovljica nedvomno mnogo pridobila in bo kopališče koristilo znatno tudi tujskemu prometu. Duševno potrti ali morda na srcu, ledvicah aH na presnovi bolni? Potem v SLATINO-RADENCI, novodobno opremljeno zdravilišče. V čistem zraku in pomladanskem solncu se Vam bodo vrnile moči in veselje. Pomladanska sezona od 15. maja do 15. junija. Tritedenska popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400'—. — Redukcije na železnici Ravnateljstvo državnih železnic nam je poslalo sledeče pojasnilo. Dnevnik »Slovenec« je v letošnjih štev. 67, 68, 69, 71, 72, 75 in 78 objavil razne vesti o redukcijah na železnici, ki pa deloma niso bile točne. Pojasniti je zato treba predvsem poročilo, da je bilo v območju ljubljanske direkcije reduciranih več nastavljencev, ko v vseh ostalih direkcijah. Položaj je bil namreč ta, da je ljubljanska direkcija prejela nalog, da z ozirom na zmanjšani proračun reducira gotovo število nastavljencev in dnevni-čarjev, zaračunanih na osebnih kreditih. Ker direkcija v svojem sestavu takih dnevničarjev ni imela, je morala reducirati pretežno nastavljeno osebje. Absolutno je zanikati namero, da bi se z redukcijami hotelo baš nastavl)eno osebje ljubljanske direkcije bolj prizadeti. Končno je še pripomnili, da generalni inšpektor celokupnega prometa gosp. Dragoljub Blagojevič ni načeloval komisiji za revizijo redukcij, temveč je le z direktorji železniških direkcij, razpravljal, kako bi bilo mogoče revizijo najbolje izvesti. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Litijsko učiteljsko drušlvo nima v soboto nikakega zborovanja ne v Litiji ne drugje. — V Službenem lislu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 3,") od 4. maja t. 1. je objavljena »Uredba o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev« dalje »Odločba, s katero se določa povprečna taksa za mline za meseca maj in junij«, »Pravilnik o delu pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi,« »Navodila za izvršitev § 14. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih,« »Izpremem-be in dopolnitve v pravilniku o točarinski pravici,« »Popravek v finančnem zakonu za leto 1032-33,« »Popravek v zakonu o obrtih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.« — Še o licencovanju bikov v škocijanu. Iz Ško-cijana smo prejeli: V »Slovencu« št. 99 z dne 30. IV. odgovarja okrajni živinozdravnik g. Vari na notico o licencovanju bikov v Škocijanu. Pod točko 1. trdi, da okrajno načelstvo v Krškem ni določilo sejmišča za licencovalni prostor. Evo razglas okrajnega načelstva v Krškem z dne 27. februarja 1932, K. No. 100 živinorejski zadrugi v Škocijanu, ki se glasi: »Na osnovi zakona o pospeševanju živinoreje z dne 21. 12. 1929 in po odredbi kr. banske uprave dravske banovine III, No. 1310-25 z dne 10. 2. 1932, se vrši letos licencovanje bikov v srezu Krško po sledečem redu: za občini Škocijan in Šmarjeta v sredo 20. aprila ob 13. uri v Škocijanu na prostoru sejmišče. — Sreski načelnik dr. Čuš, 1. r.« — Pa si upa trditi živinozdravnik javno v časopisu, da okr. načelstvo n i določilo sejmišča za licencovalni prostor. Gorenji razglas do danes ni bil razveljavljen. — K točki 2: V občini Škocijan je pet bikov, sam živinozdravnik prizna, da so bili na sejmišču trije, torej večina. — V točki 3 pravi živinozdravnik, da ni res, da ni hotel iti na sejmišče. Komljanec Ivan, posestnika sin iz Brinovca 23, pa pravi, da je prišel pred Globevnikovo gostilno prosit živinozdrav-nika, naj pride na sejmišče, a je odklonil. Če ni bil on predsednik licencovalne komisije, naj bi to Kom-Ijancu pojasnil in ga napotil do predsednika. — Še eno vprašanje: Kdo je sestavljal licencovalno komisijo, da je prezrl živinorejsko zadrugo? Kdo more podati v komisiji bolj točne podatke o bikih kot rodovniška organizacija? Zato je živinorejska zadruga v svoji vlogi na kr. bansko upravo z dne 25. 4. 1932 protestirala proti zapostavljanju strokovne organizacije in prosila za ponovno licencovanje. Pričakujemo, da bo banska uprava zadevo preiskala in ustregla bikorejcem. — Vlom v Čemgenikn. V petek 29. aprila popoldne, ko so bili domači vsi na njivi, je neznan postopač vlomil pri zadnjih vratih v hišo Janeza Arha v Dobrlevem 1 pri Čemšeniku. Pobral je vso slanino, da bodo domači pri težkem delu morali jesti nezabeljeno, in čez 1000 Din denarja, ki ga je gospodar imel pripravljenega za nakup vola. Ostnl bo brez vprežne živine. — Tablico Osrednje protituberkulozne lige z napisom: »Ne pljuvajte na tla«, se naročajo pri Osrednji protituberkulozni ligi, Miklošičeva c. 20. Ceina Din 25 za komad. Tablice so pločevinaste, fino emajlirane, zadaj grundirane, v velikosti 35X12 em z rdečim mednarodnim znakom proti-tuberkuloznih lig. Izdelava tablic je lepa ta so tablioe za vsak najboljši javni lokal. Pri naročilu 10 kosov, 10% popusta. — Pobegli kaznjenec ustrelil orožnika. Orožni-ška patrulja postaje Petrovo selo Ličko pri Banja-luki je ob priliki svojega obhoda te dni sre.ala sumljivega človeka. Ko ga je pozvala, naj obs oji, pase ni odzval povelju, nego ie orijel za puško in ustrelil. Zadel je orožniškega kaplarja Bunarda v trebuh. Pozneje se je patrulji posrečilo, da je sum-ljivca prijela v bližini Plitvičkih jezer. Izkazalo se je, da je to star zločinec in pobegli kaznjenec, katerega že delj časa zasledujejo oblastva. Ranjenega orožnika so prepeljali v banjaluško bolnišnico, kjer pa je kmalu v strašnih mukah izdihnil. — Strašna smrt železniškega delavca. Iz Sarajeva poročajo: V bližini Prače pri Sarajevu so te dni opazili potniki z vlaka ob progi ogenj, na katerem je ležal napol opečen človek z razbito lobanjo. Takoj so obvestili o tem železniške oblasti. Na lice mesta došli reševalci so potegnili nesrečnega delavca iz plamenov. Mrtvec je bil mostovni čuvaj Latif Bujak. Najbrž si je ponoči zakuril ogenj, da bi se nekoliko ogrel. Ni pa še gotovo, ali gre samo za nesrečo, ali pa za zločtn, posebno, ker so na njegovi glavi ugotovili hudo rano. Poleg mrtveca je ležala na tleh njegova nabita puška. Oblasti preiskujejo tajinstveni slučaj z največjo vnemo, — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja duhovščino na najnovejše oficije in mašne for-mularje: S. Roberti Bellarmino (13. maja); S. Alberti Magni (15. novembra) po Din 3 za brevir :n po Din 2.25 za misale, in Maternitatis B. Mariae Virg. (U. oktobra) za ceno Din 4.50 za brevir in Din 2.25 za misale, — »Bojevnik.« Pravkar je izšla letošnja 2. številka glasila Zveze bojevnikov, ki je posvečena skupini Ljubljana-Moste. Tudi ta številka je zelo pestra in polna bogate vsebine. Uvodnik nas seznanja z organizacijo skupin, ki so podružnice Zveze bojevnikov. V poročilu »Kaj in kako delamo« posnemamo veliko delavnost in moč skupine Zveze bojevnikov Ljubljana-Moste. Prav posebno je zanimiv članek »O slovenski zemlji«, ki odkriva vso našo slovensko bol in razkosanost naše zemlje, za katero je bilo prelito mnogo slovenske krvi. List prinaša tudi poročilo o delu razorožitvene konference, dalje zanimiv članek »Resnica o oboroževanju« in članek, ki je posvečen največjemu pobor-niku za mir Aristidu Briandu. Našim najbednejšim, invalidom, je namenjen članek »Nekaj vtisov z oh-čnega zbora invalidov v Mariboru dne 31. januarja 1932«. Vojne spomine opisujejo »Pot v robstvo«. »Velika noč leta 1917 na Peralbi«, »Iz spominov prostovoljskega življenja na solunski fronti« ter Dogodki. Številka je prepletena z več slikami, od katerih omenjamo prav posebno slike naše slovenske zemlje. List je radi svoje pestre vsebine in radi mirovne ideje, katero zastopa, vreden, da ga naroči vsak, saj stane naročnina le 10 Din letno. — Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naisolidnejši dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87. Pustolovščine madh sleparja Zagreb, 4. maja. Zagrebška policija je te dni prijela nevarnega sadjarskega pustolovca Gjorja Aczela, ki je pred nedavnim prišel iz Subotice v Zagreb in tam začel živeti življenje pustolovca v velikem slogu. Prvo, kar je bilo, je to, da se je izdajal za slavnega slikarja in prodajal slike, ki so bile sicer res na precejšnji umetniški višini, vendar jih ni napravil on. ampak njegov oče, ki je bil priznan slikar. Poleg tega pa je Aczel sprejemal tudi naročila za izdelavo portretov, seveda proti predujmu. Imel je silno veliko naročil, zlasti dame so elegantno oblečenemu umetniku sedale na lim. Pa tudi druge ugledne osebnosti, kakor starejši advokati, trgovci in zdravniki so »Jezili očistite peg l" Pridevniški priimki »Gorkijev rojstni dan« je bil naslov član-čiču v nekem nedeljskem listu (sodoben pisavec bi zapisal v listu od nedelje, ker Nemec piše: Das Blatt vom Sonntag). Priimek »Gorki« (točno prepL sano: Gorjkij) ima pridevniško obliko in se mora tudi po pridevniško sklanjati, prav kakor slovenski pridevnik: gorki, gorkega, gor k emu, gorkega, pri gorkem, z gorkim. Torej: Gorskega rojstni dan. Slovanska lastna imena v pridevniški obliki se kar zapovrstjo tako sklanjajo; od teh pridevniških oblik tudi ne moremo tvoriti novih pridevnikov. Pilsudski, P i 1 -sudskega itd.; torej Pilsudskega vlada, ne: Pilsudskijeva vlada; Zaleski, Zaleske-ga predlogi, ne: Zaleskijevi predlogi; Keren-skega zvijačnost, ne; Kerenskijeva zvijačnost; prav tako gre na pr. Dulanski, Skrzetuski in drugi pridevniški priimki na -ki in -ski. Velikega Rusa Tolstega priimek ima tudi pridevniško obliko: Tolstoj (točen prepis: Tolsti j); torej Tolstega zbrani spisi, ne: Tolstojevi zbrani spisi. Seveda se pa čisto drugače sklanjajo neslo-v a n s k a imena, ki se končujejo na -i: Gen-lili, Gentilija, Gentiliju itd.; Vasari. Vasarija, Va-sariju; Santi, Santija itd.; Buonarotti, Buonarottija itd.; ne smejo se pa vselej tako sklanjati imena, ki se končujejo na druge samoglasnike; ne na pr.: Balbo, Balbija, Balbiju (kakor je neki poročevalec tudi že pisal), marveč: Balbo, Balba. Balbu itd. po zgledu: Marko, Marka, Marku. — Slovenska imena na -i se sklanjajo po sledečem zgledu: Mali, Malija, Maliju, ker je ta Mali pravi samostal. nik, ki se je prvotno glasil: Malej, Maleja itd. Enako: Strupi, Strupija, Mubi, Mubija itd. Za danes dovolj! Ob priliki še kaj. Pa naj bi se oglasil še kdo, ki želi, da Slovenci svoj jezik čist in nepokvarjen ohranimo. Kaj drugega itak kmalu ne bomo več imeli. Ruše Nesreča. Nepričakovana nesreča je te dni zadela rodbino Pušnik na Smolniku pri Rušah. 41etni, nadebudni Artur se je v planini zgubil. Po truda-polnem iskanju 2 dni in 2 noči so ga našli nedaleč od doma v planini na snegu mrtvega. Strah, mraz in lakota sta mu povzročila smrt. Prizadeti rodbini iskreno sožalje, Arturju pa naj sveti večna luč! Ali je tebe treba bilo? Ne imenujejo se Ruše zastonj »Mali Belgrad«. Saj se vsak šment steke k nam in tako nas je te dni obiskal cirkus »Slavija«. Pa pravijo, da je kriza in ni denarja. Toda za cirkus ga je še vedno dovolj! Gospodinjska šola je imela preteklo nedeljo svoj zaključek. K zaključni slovesnosti so se poleg staršev udeleženk šole zbrai tudi mnogi slavnostni gostje z g. Jožetom Krošljem na čelu. Mnogo besed je padlo ob tej priliki na račun vodstva, šole same in se njene bodočnosti. Vse so pa izzvenele v eno, da je namreč gospodinjska šola v Rušah neobhodno potrebna. In prisotni merodajni činitelji so obljubili za procvit in razvoj šole v bodočnosti vso pomoč. V imenu udeleženk šole se je v lepih besedah zahvalila vodstvu in vsem, ki so šolo omogočili in jo podprli, da je tako lepo uspela, g. M. Grudnik. Zvečer istega dne so udeleženke šole priredile še gledališko predstavo. Materinsko proslavo priredi v nedeljo 8. maja ob pol 8 zvečer katoliško prosvetno društvo. Mamice pridite! Društvena knjižnica katoliškega prosvetnega društva je dobila nekaj novih knjig, člani pridno segajte po njih. Saj vam je knjižica vedno odprta. Šoštanj Zborovanje šoštanjskega in sIovenjgraške;Vi učiteljstva se je vršilo ob skoraj polnoštevilni udeležbi minulo soboto v tukajšnji osnovni šoli. Na dnevnem redu je bilo predavanje dr. Lončarja o moderni šoli, o delovanju in nalogah JUU pa je poročal predsednik Dimnik, Ob koncu zborovanja je bilo sprejetih več resolucij, tičočih se stanovskih ■ n šolsko-upravnih zadev. Zadružno-sadjarski tečaj. V lepem številu so 1 maja napolnili naši sadjarji in kmetovalci dvorano Slomškovega doma, kjer je priredila Štajerska -adjarska zadruga tečaj za sadjerejo. Predavala sta minister Vesenjak o zadružništvu, ravnatelj Polouc pa o delu Štajerske sadjarske zadruge; slednji se je v svojih izvajanjih bavil tudi z letošnjimi izgledi na sadnem trgu. Le zadruga, je dejal, bo mogla kmetu v kori. t vnovčiti produkte in jim priboriti sloves na svetovnem trgu. mu dajali mastne predujme na račun portretov, katerih pa ne bodo nikdar videli. Aczel pa se je udejstvoval v Zagrebu tudi še na drug način. Iskal je predvsem ženske družbe in pri tem ni izbiral. Zalezoval je tudi skromne siuž-kinje in delavke in mu je šlo kajpada v glavnem za denar. Naposled pa mu je le odklenkalo. Lepega dne se je stepel s svojim »tovarišem« slikarjem, ki ga je prijavil policiji radi bušk, katere mu je prizadejal. Pa se je policija začela malo preveč zanimati za aretirajica in tako so prišle in še prihajajo na dan zanimive stvari. Teh zadev in zadevic je toliko, da se bo moral Aczel precej časa pokoriti za svoje pustolovsko življenje, ki mu ga je narekovala njegova temperamentna madjarska kri. Kamnitt Truplo pokojnega v Krki utopljenega dijaka Š k o f i c a Stanka, ki so ga, kakor je »Slovenec« že včeraj poročal, našli, je bilo prepeljano v Vrh-polje in bo pogreb danes popoldne ob 5 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Nevljah. Ker je bil pokojni član Marij, kongregacije, se vabijo Marijine družbe iz bližnje okolice, da se pogreba v čim večjem številu udeleže. Jesenice Dramski odsek Krekovega prosvetnega društva je v nedeljo, 1. maja zvečer uprizorili Straussovo opereto v treh dejanjih »Cigan Baron«. Dvorana je bila nabito polna in že davno pred pričetkom vsi sedeži razprodani. Po končanem prvem dejanju se je zbral na odru celokupen dramski odse.k z društvenim odborom vred. Zastor se je odprl in v naslonjač je sedla, gospa Antonija Savinšek. Ker nihče izmed gledalcev ni vedel kaj naj zdaj sledi, se je vse začudilo, ko je spregovoril društveni predsednijf.,f| g. Križinan ter v prekrasnih besedah, kakor toloženju. □ Promenadni koncert bo danes ob 11 v mestnem parku s sledečim programom: H, Pavlis, Bosanska koračnica; V. Parma, Triglavske rože; Balfe, Ciganka; Meyerbeer, Hugenotti; I. pl. Zaje, Beneške elegije; Vlasak, Na dopust. Izvaja Drava, kapelnik L. Žekar. □ Moderne trgovske lokale smo dobili na Glavnem trgu. G. Mastek je preuredil izložbe svoje trgovine. Pročelje se je prenovilo in zlasti napis je zelo učinkovit. S preureditvijo Lahovih, Maste-kovih, Kamičnikovih in še drugih trgovskih lokalov na Glavnem trgu v zadnjem času je dobil naš mariborski Glavni trg zelo čedno in moderno lice. □ Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Ludovik Knuplež, slaščičar, in Marija Šuc, šivilja; Mihael Jesenek, tovarniški delavec, in Ana Bau-man, kuharica; Mihael Lederer, viničar, in Neža Kraner, zasebnica; Karol Vergiez, mesar, in Terezija Fingušt, posestnikova hčerka. Novoporo-čencem prisrčne čestitke! □ Za revne študonte je daroval pri naši upravi dobrohotni podpornik siromašnih dijakov in vrli mladinoljub g. ravnatelj Josip Ajdišek 100 dinarjev. Prisrčna hvala! □ Diplomiral je na zagrebški univerzi s prav dobrim uspehom za kulturno-geodetičnega inžiner-ja g. Mirko Rane, sin upokojenega večletnega šefa prometnega oddelka pošte 2 v Mariboru g. Blaža Ranča. Iskreno častitamo! □ Mesarje bi radi selili. Mesarji, ki prodajajo meso v stojnicah na Glavnem trgu, so sicer zadovoljni s svojimi mesti, toda pritožili so se radi nagle vožnje avtomobilov, ki drvijo mimo stojnic ter ob deževju mečejo blato na izvešeno meso, ob suhem vremenu pa ga zavijajo v oblake prahu. Radi te pritožbe se je ponovno pojavil predlog, da bi se mesarske stojnice prestavilo na Rotovški trg. Proti temu predlogu pa so se mesarji svoječasno postavili po robu in nedvomno, da mu bodo tudi sedaj nasprotovali. Bilo bi pač lažje uravnati avtomobilski promet preko Glavnega trga od Velike kavarne do Koroške ceste tako, da bi smeli voziti osebni, zlasti pa še tovorni vozovi ob dopoldanskem času samo z zelo zmerno brzino. S tem ®bi bilo mesarjem pomagano ter zadoščeno najprimitivnejšim higijenskim zahtevam. □ Drava narašča. Preko noči je Drava znatno narastla. Čisto umazane valove vali skozi mesto in včeraj zjutraj je nosila na površju grmovje, deske in les. Nagel porast reke je znak hudih neviht in nalivov v gorenjem toku. Deske in les je nagrabila v Dravski dolini pod Pohorjem, kjer je sedaj najživahnejša sezona za gradbo splavov ter leži mnogo lesa pripravljenega v to svrho tik ob vodi. Kadar gladina reke preko noči naraste, jki-bere tak les ter napravi lastnikom mnogo škode. □ Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je dosedanji vodja, ravnatelj mestne plinarne inž. Dušan Tomšič, odložil radi prezaposlenosti. Vodstvo podjetja je začasno prevzel mestni avtobusni odsek. □ Moč in vztrajnost Tekme za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi, katere se bodo vršile v organizaciji SSK Maratona v nedeljo, 8. maja, so razgibale duhove ljubiteljev težko-atlet-skega športa. Zanimiv potek tekem je zagotovljen z nastopom vseh slovenskih klubov, ki goje težko atletiko. Pričakuje se živahen obisk, ker so Mariborčani že od nekdaj pokazali mnogo smisla za rokoborbo. Vstopnice se dobijo tudi v predprodaji. □ Maratonci-tekači. Vsi člani SSK Maratona, ki nastopijo v nedeljo pri štafetnem teku kakor tudi reditelji, ki so določeni za tekme, se naj zglasijo v petek ob pol 8 na Livadi radi nujnih navodil. □ Žrtev tepeža. Iz Zg. Jakobskega dola so spravili včeraj v mariborsko bolnišnico Ernsta Kosa, posestniškega sina, ki je postal žrtev fantovske podivjanosti. V tepežu je zadobil hude poškodbe. Krivce zasledujejo. □ Zadnji od 10 ciganskih tolovajev pred sodiščem. Svoječasno je vzbujal drzen roparski napad ciganske tolpe v ptujski okolici precej pozornosti, ravnotako tudi sledeča dramatična aretacija rokovnjačev. Cigani so oboroženi z puškami in samokresi napadli v Vurbergu gostilno Marije Klemenčlč ter jo izropali. Nekaj dni kasneje so izvršili v ptujskem gozdu nasilno dejanje nad neko ženo, ki je komaj ušla podivjanim tolovajem ter jih ovadila. Po hudem boju so orožniki aretirali 8 ciganov, ki so prejeli pred mariborskim okrožnim sodiščem nedavno zasluženo kazen. Dvojici — Šarkezi Mihaelu in Horvatu Ivanu pa se je takrat posrečilo pobegniti ter se zakriti. Nedavno pa stil tudi imenovana padla v roke pravice. Horvata sodijo v Varaždinu, Šarkezi pa je prišel v Mariboru na zatožno klop. Sodelovanje pri ropu v Vurbergu je gladko priznal, zanikal pa je udeležbo pri nasilju nad Marijo Drevenškovo, ker je tudi imenovana kot priča izpovedala, da se ni udeležil divjanja njegovih tovarišev, je izpadla sodba nekaj milejše, kakor proti njegovim svoječasno obsojenim tovarišem. — Obtoženec je bil obsojen na dve leti robije in petletno izgubo častnih pravic. Senatu je predsedoval v. s. s. Lenart. Obtožbo je zastopal dr. Hojnlk. □ Požarna nevarnost. V velikem strahu so se znašli včeraj prebivalci vilske kolonije v Kosar-jevi ulici. Iz vile št. 38, ki je last Franca Sokliča, se je jel valiti gost dim, ki je zavil celo poslopje ter vzbujal strah, da bodo zdaj in zdaj bruhnili na piano plameni. Takoj je bila telefonično pozvana gasilna postaja. Gasilci so bili hitro na mestu ter so vdrli v stanovanje podnajemnika Gustinš-nika, iz katerega je prihajal dim. Vnet je bil kup cunj za pečjo; tleče cunje so proizvajale tako močan dim. dn je stvar izgledala mnogo huje, kakor je bila v resnici. Gasilci so preprečili večjo ne- srečo ter so tleče blago pogasili. Ogenj je nastal najbrže radi neprevidnosti. □ Čc zaspiš na solncu. Toplo solnce je premagalo včeraj pri Treli ribnikih Leopolda Ber-gerja iz Gospejne ulice, da je zadremal na trati. Ko se je prebudil, je s strahom opazil, da mu je zmanjkala iz telovnikovega žepa »ornega« ura, vredna 500 Din. V spanju mu jo je spreten uzmo-vič spravil iz žepa, da sam ni vedel kdaj. □ Pomlad tudi na trgu. Na včerajšnjem malem trgu se je končno vendar že dobro poznala pomlad. Po dolgem presledku se je zopet pojavila najraznovrstnejša zelenjava domačega pridelka — salate vseh vrst, redkvice, pora itd. - celo špargljev se je dobilo, samo dragi so še. Mnogo je bilo tudi svežega cvetja in cvetic v lončkih. Vse se je že znatno pocenilo in radi tega je oita tudi kupčija živahna. Najbolj so še šle raznovrstne zele-njadne sadike. Na trgu za živinsko krmo jc cena senu še vedno sila visoka, dasi je na kmetih že nastopila paša. Cent sena stane 95—110 Din. □ V vodi se jo skesala. Pri Brodu se je včeraj zjutraj pripetil razburljiv dogodek, ki se je pa srečno iztekel. Ob Dravi se je kar naenkrat pojavila mladenka ter skočila v nar.istlo r4;o Voda se je zginila nad dekletom in ljudje, ki so bili v bližini, so ze mislili, da je utonila, ko se je naenkrat prikazala znatno nižje glava zopet iz vode. Dekle je začelo energično plavati ter rezati vodo poševno proti bregu. Očividno se ji je zdela Drava še premrzla. Prisotni so skočili v čoln, toda dekle je zavrnilo ponujano pomoč ter samo splavalo na breg. Še v vodi plavajoča je povedala reševalcem, da se zove Marija Š. ter je stara 21 let, doma pa iz Device Marije v Polju. Ko je prišla na suho, se je samo otresla mokrote ter hitro odšla proti domu. Nekateri so bili med tem že obvestili rešilni oddelek, ki je pohitel na lice inesta z avtomobilom, da bi jo prepeljal za slučaj izčrpanosti v bolnišnico. Reševalcem pa ni bilo treba stopati v akcijo, ker je dekle med tem že odšlo. □ Roparji iz parka v kchi? Tri sumljive tiČke že ima policija v pesteh radi roparskega napada v mestnem parku na graškega trgovca s konji Schiiferja. Sicer še tajijo, toda skrajno sumljivi so. □ To jo »brzopodplata«. Originalno reklamo si je oskrbel včeraj neki čevljarski podjetnik za svojo delavnico »brzopodplata«. Po mestu je vozil tovorni avto in na njem dva čevljarja, ki sta med vožnjo pridno razbijala po podplatih. Seveda je bilo obilo zanimanja in smeha pri starih in mladih. Zanimiv in uspešen domislek podjetnega čevljarja! Celje & Proslava dr. Korošcev« Sestdesetletni« e se vrši v Celju v nedeljo, 8. maja v veliki dvorani Ljudske posojilnice ob pol 9 predpoldnc. Na sporedu so: godbene in pevske točke, slavnostni govor pa bo imel g. Alojzij Mihelčič. Vstopnina se ne bo pobirala. Meščani in okoličani so najvljudneje povabljeni k polnoštevilni udeležbi. Naj ne bo nikogar, ki se ne bi udeležil proslave tega velikega 6ina našega naroda. Razglas o cepljenju. V četrtek 12. in v petek 13. t. m. ob 3 popoldne se bo vršilo v posvetovalnici občinskega urada na Bregu cepljenje koz prvo in ponovno cepljencev ter vseh vajencev trgovskih in obrtnih strok, ki se nahajajo v uku trgovcev in obrtnikov v občini Celje okolici. Pregled cepljenja pa se bo vršil v četrtek 19. t. m. ob 3 popoldne v istih prostorih. Pozivajo se vsi oni, ki so po zakonu zavezani cepljenju, da se temu razglasu odzovejo in pridejo točno kakor je na. vedeno zgoraj. — Občinski urad Celje in okolica. & Prihodnja redna javna seja mestnega občinskega odbora se bo vršila predvidoma v petek 13. t. m. Na dnevnem redu so poročila odsekov. 0 Težkoatletski miting priredi v nedeljo 8. t. m. ob 20 v Samostanski ulici št. 4. SK Olimp. Prireditev je propagandnega značaja in prva te vrste v Celju. gr Smrtna kosa. Včeraj, v sredo 4. t. m. popoldne ob 1. uri je umrla v javini bolnišnici Emica Kodeljeva, 21-letna hčerka posestnice v Polulah na posledicah dolgotrajne in mučne bolezni. Pokojnica je bila vestna članica in sodelavka v naših društvih, zlasti se je vedno udejstvovala na gledališkem odru. Tako je bila dolga leta članica Krekove družine in kasneje Gledališke družine KPD, kjer je sodelovala, dokler je ni prisilila težka bolezen, ki ji je zdaj podlegla, da se je odpovedala javnemu delovanju. Bodi ji ohranjen blag spomin, njenim žalujočim preostalim pa naše iskreno sa-žalje. — Pogreb drage rajnice bo v petek ob 4 uri popoldne iz javne bolnišnice na okoliško pokopališče. Člani KPD se pozivajo, da se udeleže pogreba. Ptui Radi nasilstva in potepuštva so aretirali orožniki 30 letnega F. V., brezposelnega delavca iz Gornje reke ter brez stalnega bivališča. Oddali so ga v zapore ptujskega okrajnega sodišča. Zaplenitev ukradenih stvari. Poročali smo že o aretaciji nekega Gašperja Pepevnika pri Veliki Nedelji radi raznih vlomov. Odpravili so ga v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Nadaljna preiskava pa je dognala, da je skrival ukradene stvari pri neki osebi pri Veliki Nedelji, ki je ukradene predmete razpečavala. Orožnikom se je posrečilo nekaj teh ukradenih stvari izslediti, nakar je sledila zaplenitev. Gre za kompleten gramofon, dežni plašč, zlato uro in dragoceno vijolino. Ti predmeti so bili v posesti raznih strank, ki so jili kupile od navedene osebe, ne da bi vedele, da so ukradeni. Predmeti so bili poslani deželnemu sodišču v Ljubljani. Proti osebi, ki je prikrivala in razpečavala ukradene stvari, je istotako uvedeno kazensko postopanje. Zajčjo in perutninsko razstavo priredi agilno prvo zajčjerejsko društvo v Ptuju v teku meseca junija t. 1. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 5. maja: GOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. Znižane cene. Petek, 0. maja: Zaprto. Sobota, 7. maja ob 15: GOSTOVANJE JESENIŠKE MLADINE. Globoko znižane cene. Ob 20: KVADRATURA KROGA. Red A. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 5. maja: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. Petek, 6 maja: Zaprto. Sobota, 7. maja: CAVALLER1A RUSTICANA. - Glutnači. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 5. maja ob 20: ČE SE DVA LJUBITA. Prireditev mariborskih srednješolcev. Petek, 6. maja: Zaprto. Sobota, 7. maja: SPREOBRNITEV FERDINANDA PIŠT0RE. Premijera. Ab. A Pomladi sca&teva v obrambo vsled zimskega oblačila omehkužene kože skrbno negovanje z NIVEA-CHENE Nivea-Creme prodre vsled vsebujočegu Kucerita globoko v kožo, hrani in krepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči imputs, potoni katerega postane koža naravno gladka iu dobi s tem dragocen, nežen in mladostnosvež izgled. Nivea-Creme: Din 5-— — 22' —. Juposl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. Novo mesto Zanimivo predavanje. Dne 28. aprila nas je obiskal g. prof. Warnier z zagrebškega vseučilišča. Predaval je o francoskih kolonijah in o lanski kolonialni razstavi. Predavanje je bilo j)o snovi in po obliki nad vse zanimivo in novo. Po kratkem pregledu zgodovine francoske kolonijalne politike je predavatelj omenil najznamenitejše francoske pesnike in pisatelje, ki so jim kolonijo in tropski svet sploh dajali pobude za njihova dela. Nato je na izbranih skioptičnih slikah nazorno tolmačil stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo kolonij in odnose teb umetnosti do domačih verstev. S temeljitim poznavanjem vseli umetnosti se tičočih vprašanj je predavatelj na slikah pokazal, kako so na stavbah kolonijalne razstave moderni umetniki znali združiti v iepo umetniško celoto elemente prastarih tujih kultur in najnovejše pridobitve evropske tehnike. Končno je na gramofonskih ploščah predvajal eksotično glasbo in pesem, od monotone molitve arabskega šejka preko milo donečiti popevk ta-hitskih žena do burne plesne muzike kolonijalcev. Občinstvo, med katerim so bile poleg dijaštva častno zastopane dame, je z zanimanjem sledilo predavanju, ki se je vršilo v vseskozi razločni in lahko umljivi francoščini. Želeli bi g. prof. Warnier.ja videti pogosto v svoji sredi. Županstvo mestne občine Noto mesto razpisuje stalno službo nadzornika občinskih naprav, podjetij in občinskih delavcev. Plača po dogovoru. Prošnje se morajo uložiti do 15. maja t. 1. Iz raznih krajev Mekinje. Vsako leto se tukaj vrši na nedeljo l po Vnebohodu (letos 8. maja) slovesna procesija z Marijinim kipom. Pravkar je prišlo poročilo, da bo k tej slavnosti letos prihitel prevzvišeni gosp. nadškof dr. Jeglič, ki bo vodil procesijo. Začetek slavnosti je ob pol 3 popoldne s slavnostnim govorom gosp. spirituala dr. C. Potočnika. Sv. Katarina nad Tržičem. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 21. aprila t. 1. so bili na podlagi čl. 5 zakona z dne 6, junija 1921 razrešeni občinskega odborništva pri naši občini: Godnov Franc in Primožič Jožef, posest-; nika v Lomu, Godnov Anton, posestnik na Sla-I pu in Dovžan Franc, jKisestnik v Dolini. Na njih j mesto pa so postavljeni: Rozman Jurij i,n Meglič Aleš, posestnika v Lomu, Me>glič Franc, posest-I nik v Dolini in Tiringer Jožef, tovarniški voznik na Slapu. Ix>m nad Tržičem. t. maja se je poročila ! bivša cerkvena pevka in delavna članica tukajšnjega prosvetnega društva Ančka Meglič z Andrejem Megličeni. lovcem pri tovarnarju Gassnerju. — Danes bo sprejem v dekliško Marijino družbo. Sprejem bo izvršil dek. voditelj Marijinih družb g. dr. J. Pogačnik fa Kranja. Šport SODOBNI PROBLEMI ŠPORTA. jo naslov predavanja, ki ga bo imel jutri ob 20 v dvorani Delavske zbornice g. Ulaga. Predavanje organizira SK Ilirija, ki je našla v svojem trenerju g. Ulagi prvovrstnega športnega sodelavca. Predavatelj bo popeljal poslušalce v stari vek in bo primerjal pomen športa takrat in danes. Skušal bo povedali, kako so cenili in gojili šport stari narodi, katerih kulturo še vedno občudujemo. Kritično bo prikazal vse športne panoge in tudi dokazal, kakšen vpliv ima šport na kulturo naroda. Končno bo pa tudi povedal, kako gledajo na šport v inozemstvu, kakšne uspehe so dosegli in primerjal z razmerami pri nas. Poslušalcem bo skušal jiokazati napake tudi v organizaciji našega s|>ortn. Skratka jutrišnje predavanje bo za naš šport pomembno. Za to vabimo vse. da pridejo poslušati. Ne smemo namreč prezreti da je danes šport faktor, ki odločujoče vpliva na razvoj naše mladine. Predavanje hodo izpopolnile skioptične slike. ŽELEZNIČARJI MED SEBOJ. Danes nastopiti ob 16.30 na igrišču Hermesa dve železničarski moštvi. Proti Ilermesu nastopijo mariborski Železničarji. To srečanje ne bo mogoče prijateljska tekma, pač pa nekako prvenstvena, kakor v drugih državah, tako so tudi pri nas ustanovili številni železničarski klubi svojo organizacijo. Vsako leto tekmujejo ti klubi med seboj. Lani se je vršilo to prvenstvo v Osijeku, kjer se je naš Hermes dobro postavil. Letaš so te tekme vrše na drug način. Vsako pokrajino bo zastopal en klub. V Sloveniji imamo dva železničarsko kluba, ki igrata jutri med seboj. Ono moštvo, ki zmaga, bo zastopalo Slovenijo. Obe moštvi sta zanimivi. Železničarji iz Maribora so ponovno dokazali, da ne zaostajajo za našimi vodilnimi. Saj so Priniorje gladko premagali z. 2:0. llerines je pn zopet moštvo, ki zna igrali nogomet. Je klub, iz, katerega so izšli naši najboljši nogometaši. Zato bo današnja igra lepa. Predtekmo igrata Ilirija II. in Jadran. Tako bo današnji športni program prenesen zopet enkrat v šiško, kjer je nogomet doma. ILIRIJA :MARIB0R. Glavne prvenstvene tekme so osbde za zaključek. V nedeljo pride Maribor v Ljubljano, da našemu občinstvu dokaže ali se je opravičeno potegoval za prvo mesto. V kakšni sestavi nastopi Ilirija še ne vemo, ker so nekateri najboljši igralci bolni. Tako, da bo moštvo prvaka moralo v najtežjih igrah nastopiti z rezervami. Tudi danes bo nastopila Ilirija z rezervami v Zagrebu proti Gradjanskem. Ali ste ze poravnali naročnino? JSa&ncinilaL Cerkveni veslnik Ko ng rogači ja pri sv. Jožefu prosi gospodei da so udeleže »kupno pogreba pok. člana g. Franca Rogerja. Nočne fastivce presv. Srca Jezusovega opozarjamo na nočno češčenje v ljubljanski stolnici, ki se prične drevi ob devetih in konča jutri zjutraj ob štirih. Molili bomo najprej 20., nato pa še 8 uro iz knjige »Večna molitev« in tako lepo združili molitev za praznik Vnebohoda Gospodovega in za prelepi Marijin mesec majnik. Možje in mladeniči, ki doslej še niste nočni častivci, pridni žite se nam. Ljubljana Učenke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani priredijo danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice akademijo v proslavo materinskega dne. Akademija se vrši v prid revni deci. II. redni občni zbor »Jugoslovanskega kemijskega društva — sekcija Ljubljana, se vrši dne 8. maja t. 1. ob 10 v predavalnici kemijskega instituta univerze v Ljubljani. Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima v nedeljo, 8. maja ob <). sv. mašo na Rožniku ter vabi vse člane in prijatel je društva. Na družabnem sestanku društva »Krka^ v petek 6. maja ob 8. zvečer pri Mik ličil so na sj>oredu poleg predavanja inž. Strajnarja o elektrifikaciji Dolenjske tudi še kratkočnsnc filmske slike, ki nam jih bo pokazal prof. Božidar Jakac. Tako bo nn tem večeru združene koristno s prijetnim. Vstop je prost. Letna skupščina Oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani se bo vršila dne b. juni ja t. I. ab pol 21. v prostorih restavracije >Zvuzdu<. Maribor Aljažev klub ima v ponedeljek, dne 9. t. m. ob osmih zvečer v Aljaževi sobi pri Orlu svoj redni letni občni zbor. Društvo zasebnih in avtonomnih nanieSčonooT ima v nedeljo, dne 8. t. m. izlet na Smolnik. Odhod iz Maribora z jutranjim koroškim vlakom. Sveto mašo ima prot. dr. Jehnrt. — V soboto, dne 21. t. ni. zvečer ob osmih pa ima društvo v svojih društvenih prostorih v palači OUZ.D svoj redni občni zbor. Na sporedu bodo aktualna strokovna predavanja. V proslavo Materinskega dno in v pri 1 ferijalni koloniji na Pohorju izvaajjo učenke prve dekl. mešč. šole pravljično igro »Dve Marički«. Organizacije predmestno župnijo Matere Milosti proslavijo dne 22. t. m. C0 letnico rojstva voditelja slovenskega ljudstva dr. A. Korošca. Kaj ho danos? Izobraževalno društvo na Ko-šakih proslavi 10 letnico svojega obstoja, o čemer smo že poročali. — Na zelenem polju se poizkusijo »Parkovci« iz Gradca in Rapidovci«. — Zvečer v gledališču krstna predstava operete »če se ljubita dva«. Celje Pevski koncert priredijo danes jiopoMno oh pol 1C v dvorani Ljudske jKisojilnice gojenci V. letnika moškega učiteljišča iz Ljubljane pod okriljem P. R. K. Na sporedu so skladbe Adamiča, Miliel-čiča, Volariča in drugih, poleg tega pa solistične tenorske, in baritonske točke. Upamo, da bodo Celjani znali ceniti delo mladih kulturnih delavcev. Gledališka družina KPD ima v nedeljo po proslavi 60 letnice dr. Korošca v garderobi občni zbor z običajnim dnevnim redom. Materinski dan Pomladka Rdečega kriia pri šolskih sestrah se vrši v nedeljo, 8. I. m. ob 15. uri popoldan s sledečim sporedom: 1. K mamici (ljudska šola), 2. Ciganska pesem (zbor meščansko šolo) H. Madona v gozdu (učenke meščanske šole! štiridejnnka). Cene so običajne. Katoliško prosvetno društvo v Boh. Bistrici piiredi danes popoldne po Smnrničiii pobožnosti v katoliškem prosvetnem domu javno zdravstveno predavanje spremljano s skioptičniini slikami. Predava naš zdravnik g. dr. ,|i>sip Pe-trič. Ker je predavanje izredno /unimivo iu poučilo, vljudno vabimo vse Bohinjce, da si' ga v čim večjem številu udeleže. PTUJ. V nedeljo, 8. maja t. I. bo ustanov ljen v našem mestu nov esperunlski klub. V zvozi s tem bo prirejena javna esperantska proslava v mestnem gledališču. Proslave se bodo udeležili delegati raznih društev in kluliov iz Slovenije ter ostalih krajev države. Ob 14. bo prireditev za javnost v gledališču s sledečim »prodom: Eaperanto se širi — govori g Rotkv h; i/. Zagreba. Lsperunto in m.ir _ govori g. Herkov iz Ljubljane. Esperanto kol kulturni faktor — g. Rakušn iz Maribora. Slede dekla-macije in petje esperantskih pesmi. Asi. ki v,is zanima mednarodni jezik Esperanto in vzvišena ideja fcsperanti/.nift, pridite! PTUJ. V četrtek, 12. t. ni. bo v dvorani dla.s-bene Matico koncert Čeneka šendlbnuerja. .Nje govo mojstrstvo nam je že dobro znano i/ prejšnjih koncertov. Vsem, ki .so že večkrat izrazili željo, da bi ga radi ponovno slišali. I«) sedaj dana prilika. Pri klavirju ga spremlja \nka .stoli rova. LJUTOMER. Katoliško prosvetno društvo i,> Murske Sobote priredi v nedeljo. S. maja v dvo rani tukajšnjega katoliškega prosvetnega <1 rit štvn tridejnnsko rimsko dramo »Mirlnim. Zu četek ob 4. popoldne. Tudi zapeli nam hodo pai pesmic. Pridite! —• \a hiiiKoštui ponedeljek 16. t. m. se vrši nn Cvanu pri Ljutomeru |x>-mladanska konjska dirka, ki jo priredi kolo vozačev in jnhačov \ Ljutomeru. Zmagovalce čakajo lepe nagrada Stran a »SLOVENEC«, dn* 5 maja im Štev. 106. IN SLEPI BODO VIDELI... Zasužnjena Koreja Avtotaks lovil leva Vrel dež Morda sp bo vendar le uresničila želja vseh slepih, da bi zopet videli božje solnce nad seboj in božji svet okrog sebe. To upanje dajeta dva dunajska iznajditelja, zdravnik dr. Fritz Guggi in zasebni učenjak inž. G a r 11 g r u b e r, ki že več let delata na tem, da bi slepcem vrnila vid. Stvar sta delala čisto na skrivaj, sedaj pa so njuni poskusi prišli že tako daleč, da bosta svojo iznajdbo dala patentirati po vsem svetu. Te dni sta na Dunaju o tem tudi predavala. Dr. Fritz Guggi, ki je zdravnik, je sam slep. Pri neki avtomobilski nezgodi je prišel pod razvaline razbitega avtomobila. Sicer je ostal živ, a je bil tako poškodovan, da je izgubil vid. Najbolj sloveči evropski zdravniki so si zaman prizadevali, rešiti mu vid. Nesrečnež se je pozneje po naključju sešel z inženjerjem Gartlgruberjein. Ta se je že od začeitka vojne, odkar je zagledal prvega vojnega slepca, pečal z vprašanjem, kako bi slepcem pomagal, da bi zopet videli. Hotel je na vsak način najti umetno oko, ki bo ž njim slepec res videl. Ta dva moža sta se torej združila k skupnemu delu. V teoriji sta vprašanje hitro in enostavno rešila. Pri gledanju opravljajo glavni posel možgani. Ce so ti zdravi, je vendarle mogoče najti nadomestilo za mrtvo oko ali mrtev živec, da slika pride v možgane. Tako sta trdila in rekla: Oko opravlja le nalogo naravne eleklričue foto-celice, živec pa je nekak kabel. Če to dvoje nadomestiva s protezami, je stvar rešena. Proteza mora biti taka, da z njeno pomočjo možgani lahko dozna-vajo za posnetke slik važno tresenje valov. Saj se podobno vrši pri radio valovih. Na tej teoretični podlagi sta iskala praktične rešitve. Kakor poročajo listi, so dosedanji poskusi dr. Guggija in inž. Gartlgruberja tako napredovali, da smemo upati, da bodo slepci s primerno očesno protezo res lahko še gledali. Model za to očesno protezo je že narejen, vendar ga iznajditelja še nočeta pokazati, dokler ni iz- najdba povsod zavarovana s patenti. Dr. Guggi pripoveduje, da bo od le proteze videti na slepčevem obrazu le nekaj tankih nitk. Slepec bo to protezo kajpada nataknil le pri delu in pa kadar kam pojde. To se pravi, da bodo slepci svojo protezo nekako tako uporabljali, kakor glušci uporabljajo svoje sluhalo ali kratkovidni naočnike. Slepi bodo mogli na ta način umetno videti le, kadar se bodo »vpregli« v mali aparatek in svoje možgane z njegovo pomočjo napolnili z električno energijo. Kako pa se bo to vršilo, lo pa je še skrivnost iznajdile-Ijev. Vendar pravijo, da je stvar že dovršena in da so na razpolago že številni dokazani slučaji, ko so z njunim aparatom slepci že videli. V kratkem času, tako se glase poročilt, morejo slepci s pomočjo te proteze že razločevati svetlobo od teme, tudi obrise posameznih predmetov lahko kmalu megleno razločijo, pozneje pa celo barve ločijo drugo od druge. Nekateri zgledi so posebno zanimivi. Neki mož, ki je imel kronično zeleno mreno, je doslej na razdaljo HO cm komaj nejasno razločil približne obrise predmeta, ki ga je videl. S pomočjo te nove proteze pa je že tako napredoval, da se je njegovo obzorje že za petkrat povečalo in je tudi vse razločneje videl. Mož ne razloči sedaj le obrisov svoje bližnje okolice, ampak more celo na razdaljo dveh metrov prešteti celo prste na roki, ki mu jo drugi kaže. Še zanimivejši je slučaj z neko žensko, ki je oslepela pred 50 leti. Tedaj je bila stara 3 leta in je dobila koze. Ta bolezen ji je povzročila, da je izgubila vid. Njen očesni živec je bil mrtev. Vkljub temu je mogla žena že po nekaterih poskusih z električnim aparatom zopet spoznati dan in noč, videti solnce in večje predmete. Tak napredek je brez dvoma velikega pomena. Najsi se tudi zaenkrat vsi upi slepcev še ne uresničijo, vendar je s temi poskusi napravljen napredek, ki daje mnogo upanja za bodočnost. Žrtve bombnega atentata v Šangaju. Na rojstni dau japonskega cesarja se je v Šangaju vršda velika vojaška parada. Pri tej priliki je neki Korejec vrgel na tribuno odličnjakov bombo, ki ni zgrešila cilja. Med žrtvami so (od leve na desno): admiral No m ura, vrhovni poveljnik japonske mornarice v Šangaju, ki jo izgubil vid; vrhovni poveljnik general Ši rokava in japonski generalni konzul v Šangaju Mura i. Na naši sliki prinašamo Iri žrtve atentata na japonske odličnjake v Šanghaju. Sodijo, da so ta atentat organizirali pristaši tajne organizacije korejskih teroristov, ki se imenuje po korejske. »Ib-jenge Kadarkoli čitamo o atentatih na Japonskem, vedno tudi čitamo, da so zaradi atentata prijeli lega ali onega Korejca in ga kar naglo usmrtili. Nedavno je bil poskušen bombni atentat na japonskega cesarja. Tudi pri tej priliki so prijeli nekega Korejca, ki je priznal, da je bombe in pa 300 jenov denarja prejel od provizorične revolucionarne vlade, ki ima sedež v kitajskem Šangaju. To je bil že četrti napad na japonskega vladarja, ki kaže, da se v ozadju dogaja nekaj resnega. Šangajski bombni atentat nas zopet spominja na Korejo, to nesrečno deželo, ki že desetletja trpi in ječi pod japonsko strahovlado. Ko je 1. 1904 izbruhnila rusko-japonska vojna, je imela odločiti o vprašanju, ali naj bogate naravne zaklade Koreje izkoriščajo Rusi ali Japonci. Leta 1905 je japonska zmaga prisodila Korejo Japoncem, korejski cesar je moral odstopiti. Koreja je bila izgubila svojo samostojnost in postala japonska kolonija. Toda vlada Japoncev v tej deželi je bila drago kupljena. Celih 5 let do leta 1910 so se Korejci krvavo upirali japonski vladi. Na tisoče in tisoče svobodoljubnih Korejcev je pomrlo na vislicah ali na streliščih. Ti upori so se ponovili v marcu 1919 in zopet 1929. Vsakokrat je padlo na tisoče krvavih žrtev in vsakokrat so Japonci še bolj zasužnjili korejski narod. Celo staro in visoko korejsko kulturo so Japonci zatrli s kruto brezobzirnostjo. Na nasilen način so v šole iu urade uvedli japonski jezik. Vsi korejski uradniki so bili odstavljeni in njihova mesta imenovani Japonci. Ne dovolj tega! V teku let so Japonci nasilno razlastili dotlej korejsko zemljo in jo izročali Japoncem. Na desettisoče svobodnih korejskih kmetov je bilo pregnanih z rodne grude in so se morali izseliti v tujino. Na njihova mesta pa so se z japonskih otokov priselili japonski kmetje. Po pravici lahko rečemo, da je pod vlado Japoncev Koreja danes ena sama jetnišnica. Zato se ne čudimo, če se nekdaj svobodni korejski narod upira svojim tiranom iu če so se v Šangaju aretirani trije Korejci s svojim atentatom na japonske generale holeli maščevati za muke in trpljenje svojega naroda. Zanimivo je, da najbolj besno revolucio-uarno propagando za svobodo korejskega naroda vodijo in izvršujejo ndadi Korejci, ki nikdar niso poznali neodvisne in svobodne korejske domovine in ki so bili rojeni v japonski sužnjosti. Ta mladina govori v imenu zatiranega korejskega naroda japonskim tiranom: Čim večje žrtve, tem prej bo strta vaša tiranija in bo zmagala naša svoboda! Lep binkoštoi običaj imajo v bavarskem mestecu Kdtzing. Obhajajo ga vsako leto od 1 1512 dalje Po ulicah jezdi trop jezdecev, ki jim na čelu jezdi jezdec s križem in vencem v roki. Ko prejezdijo vse ulice, se ustavijo pred hišo mladeniča, ki slovi za najbolj poštenega v vsem mestu. Temu potem taroči duhovnik venec, katerega so nosili jezdeci. letalo pristalo v vojašnici. Iz svetovne vojne sloveči nemški letalec Osterkamp je te dni letal nad Berlinom. Pn tem se mu je pokvanl motor, da se ni mogel vrniti na letališče! Spustiti se jo moral kar v mesto in srečno pristal na dvorišču ueke vojašnice. Grad strahov Za Potsdamom blizu Berlina leži vasica Mar-»piardt in zraven nje star grad. Okrog gradu je zanemarjen park, skozi katerega žubori potoček. Nihče si ne bi mislil, da je v tem gradu včasih grozno strašilo. V 18. in v začetku 19. stoletja se je tedanja gospoda vneto pečala s čarovnijami. Ti čarovniški oboževalci so se shajali prav v tem parku. Tu je namreč stoloval vsemogočni minister pruskega kralja Friderika Viljema II., general von Bischoff-werder. Ta mož je bil, kar bi danes imenovali okultist Visoki njegov gospodar, pruski kralj, jc zvesto verjel njegovim coprnijam. General Bischoffwerder, ki mu je — kakor tudi njegovemu gospodarju — najbrže precej primanjkovalo zlatega cvenka, se je pri zloglasnem alkimistu Scherpferju hotel naučiti delati zlatrn Stvar z zlatom se je sicer vsemogočnemu generalu ponesrečila; zato pa je začel klicati duhove. Klical jih je kar v grajski park. Na grajskem vrtu se je namreč dvigal mal gri-lek. porasel z akacijami. Na gričku pa je bila večja votlina, v kateri je bilo črno kamenje. Vhod v to votlino je bil tako skrit in zadelan z grmovjem, da je samo en človek mogel skozi. Skozi to grmičje w prišli gospodje v malo dvoranico, obloženo z modrim kamenjem. Čarobno pa je razsvetljeval to dvoranico velik lestenec. Kadar je stopilo v dvorano Nj. Vel. pruski kralj s vojim spremstvom, so napol- nili prostor tihi glasovi harf. ki so brenčale nekje, ubirane od nevidnih rok, pod strop se je dvigal duh kadila in navzočni gospodje so morali začeti vpraševati rajnike. Na vsak klic se je točno oglasil odgovor rajnika. Visoki gostje in udeleženci namreč niso slutili, da ima dvoranica dvojno sleno in da je med prvo in drugo steno dovolj prostora za ljudi, ki jih je bil general in minister Bisrhoffwerder najel, da so odgovarjali živim mesto klicanih mrtvih. Ko je Teodor Fontane poloval po Brandenbur-škem, si je ogledal tudi la grad strahov. Stari ljudje so mu še znali povedati, kaj je uganjal ta pruski minister. Pravili so, da je hodil okrog z rdečo svileno blazinico na prsih. Trdil je, da je rdeča blazinica njegov amulet. Vsak dan je zavžil kapljico neke pijače, ki jo je imenoval življenjski eleksir. Zraven pa je prebiral knjige o strahovih. Prav tam, kjer je klical strahove, leži pokopan. Na njegovem grobu je stala včasih posoda brez imena in napisa. Danes pa sloji tam križ. Grad sam je potem pogorel. Ko so ga na novo sezidali, so mu dali drugo obliko. Bogata ležišča platine Na newyorški borzi je vzbudilo veliko zanimanje poročilo iz Sant Jaga v Chileju. Na chilen-skem oloku Juloe so našli namreč doslej na svetu najbogatejša lnžišča dragocene plalinr (belo zlato). Sirova ruda vsebuje 12 do 14 gr platine na vsako tono. V Stuttgartu so v noči od 2. na 3. maja po mestnih ulicah doživeli nenavaden lov. Lep lev je vsak večer nastopal v nekem varijeteju. Ker se je sedaj varijete selil v drugo mesto, so tudi kletko z levom naložili na tovorni avto. Pri tem pa so se vrata kletke odprla in lev je planil na prosto in izginil. Čuvaj in krotilec sta takoj tekla za njim. Med tem pa se je po eni samotnih velikih cest vrh Sluttgarta pomikal prazen avtotaks. Šofer je v svitu svojih svetilk opazil leva in ga začel preganjati z bleščečo svetlobo. Kmalu sta prisopihala mimo vsa nesrečna levov čuvaj in krotilec. Avtotaks in oba lovca so sedaj z združenimi močmi gonili leva nazaj proti kletki ter ga končno ujeli. Velika petrolejska ladja. Nemško-ameriška petro-lejska družba je sklenila zgraditi fi velikih ladij za prevoz petroleja v tankih, katerih vsaka bo imela 17.800 ton. Prvo teh ladij so sedaj v Hamburgu spustili v morje. Edini original na razstavi V pariških umetniških krogih pripovedujejo naslednjo, baje resnično zgodbico in celo navajajo imena oseb, ki so pri loj zgodbi udeležene. Novo pečeni povojni bogataš, veleinduslrijalec, se je naenkrat pričel zanimali za slikarstvo. Kmalu si je pričel domišljati, da je postal celo velik strokovnjak. V teku dveh let je tiakupil veliko zbirko novejših mojstrov, kjer so bili zastopani Cezanne in Degas, Van Gogh in Gauguln, Manet in Picasso itd. Ponosen na svoje zaklade je naposled povabil znanega francoskega izvedenca za umetnine, ki si je umetnine ogledal. Strokovnjak je. dolgo korakal od slike do slike. Gospodar mu je molče sledil in na tihem užival lastno bogasitvo. Naposled je bilo pregledovanje zaključeno. »No, kaj pravite, dragi mojster?« je vprašal bogati nabiralec. — »Kaj pravim?« je mirno ponovil izvedenec. »Lahko vam povem, da ste vi osebno edini original v vsej tej zbirki. < Ir. Neaplja poročajo: Nad okrajem Somma pod Vezuvom je začel padati vrel dež, ki je uničil vso žetev. Ta čudoviti dogodek razlagajo na ta način, da je dež neslo skozi vroči dim, ki se je dvigal iz Vezuva. Ta dim in vroča sopara je v zraku zavrela deževne kaplj* »Stari grad, ki sedajle leževa nanj, je sezidal Franc I. Ali vam dopade?« »O, kar fletkan je, Samo to se mi zdi čudno, da ga je šel zidat tako daleč od želznice.« Kdo bo predsednik pruskega deželnega zbora? Hitlerjeva stranka predlaga za to mesto svojega poslanca K e r r 1 a. Podlost Iz Budimpešte poročajo: 231etnega brezposelnega delavca Ivana Englerla je 3. t. m. nekdo podlo potegnil. Brezposelni Englert je šel po Elizabetinem mostu, kjer je stala gruča dobro oblečenih ljudi. Gospodje v tej gruči so gledali v vodo in se prepirali, ali je voda pod mostom mrzla ali topla. Lačni brezposelni je stopil h gruči gospodov, in jim je rekel; »Gospodje, če mi daste 100 pengov, pa skočim v Donavo in vam potem lahko povem, ali je voda mrzla ali topla.« Eden gospodov je breposel-nemu rekel: »Le skoči v vodo, če si upaš, pa ti damo 100 pengov.< Sila kola lomi! Englert, ki je bil dolgo časa brez zaslužka, si ni nič pomišl.ial tvegati svoje življenje, samo da bi zopet prišel do sredstev za preživljanje. Skočil je v vodo in zopel srečno priplaval na breg. Ko se je zopel vrnil na most, da bi od gospodov prejel pogojeno plačilo, je na svoje veliko ogorčenje opazil, da so gospodje izginili kakor kafra in ga ogoljufali za denar. Vsled tega je bil mož kajpada strahovito razburjen. Zato pa je policija nastopila proti njemu in ga ovadila zaradi javnega pohujšanja. Hrošči na Madjarskem Le I os se ,je pokazalo na Madjarskem posebno veliko rjavih hroščev, ki kmetom delajo silno škodo. Ljudje jih pokončujejo kar se da. S posameznih sadnih dreves so jih otresli kar po 4 do 6 vedrov. Stev. 103. »SLOVENEC«, dne 5. maja 1932. Stran 9 Slovenski lesni trg Kulturni obzornik Upanje, da bo s prihodom pomladi oživela gradbena delavnost in s tem trg predvsem mehkega lesa, se je le deloma uresničilo, predvsem, ker gradbena stroka občutno pogreša potrebne kredite. Domači trg tramov je vsled lega precej mrtev, veliko pa je letos povpraševanj i/, Italije. Zaključki pa so skoraj nemogoči; na eni strani zahtevajo interesenti skoraj izključno le dobave na izkaz v zelo težkih razdelitvah dimenzij, ki jih tudi večje ivrdke ne zmorejo, na drugi strani pa nič ne producirajo. Na skladiščih se nahaja samo staro blago, nova produkcija pa je Izostala, deloma iz strahu, da bi se ludi letos uveljavile lanske težkoče, ko ogromnih zalog ni bilo mogoče odriniti, deloma iz špekulacije nn ceno, ki pa se tudi ni obnesla, največ pa zato, ker produkcija tramov skoraj ni več rentabilna uiti za gozdnega posestnika, niti za prevoznika in seveda tudi ne za trgovca, kajti stroški obdelave in prevoza požro baš ves dobiček. Mali producent sicer prodaja po smešni ceni, ker nujno rabi denar, prav zaradi tega pa jo treba blago takoj plačati. Če sedaj računamo, da je treba trame vskladiščiti, prodati in čakali na plačilo običajno štiri, pet, pa tudi šest mesecev, tedaj vidimo, da trgovec vsled pomanjkanja gotovine tudi takih kupčij ne zmore. Saj so tudi zanj krediti zaprti. Nič boljše ni z mehkim rezanim materijalom. Sicer je blaga dovolj na razpolago, toda računi s tem lesom so naravnost na glavo postavljeni. Tu manjka vsakršna kalkulacijska baza, saj doseže,jo razlike v ceni enakemu blagu mnogokrat čez sto dinarjev! Te razlike so žalostna posledica produ-centove stiske; dočim so nekateri še v stanu držali ceno na bazi tri sto dinarjev za kubični meter, pa so drugi primorani prodati blago tudi po dve sto dinarjev, da le pridejo do gotovine. Da je v tem PoStna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo poslovala za stranke od 6. !. m. dalje od pol 8 do pol 14, njena blagajna pa od pol 8 do 13. N« letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmarjev pri Ljubljani in ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. — Opozarja se torej, da vsak obiskovalec Ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo, ki bo letos obsegala nad 1500 m2. Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 4,—-13. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Švica. Nada zunanja trgovina. Iz Belgrada poroča AA podatke o razdelitvi naše zunanje trgovine na posamezne skupine. Iz tega pregleda je razvidno, da je v prvih 3 mesecih letos bil naš uvoz po vrednosti razdeljen sledeče (v oklepajih podatki za odgovarjajočo dobo 1931): živa živina 0.02 (0.13%), hranila in pijače 1.19 (8.%%), sirovine in polizdelki 18.03 (19.93%), fabrikati 70.47 (70.8S%) in zlato iti. 0.29 (0.09%) vsega našega uvoza. Iz tega pregleda je razvidno, da je uvoz fabrikatov ostal relativno neizpremenjen, dočim je delež sirovin pade!, hranil pa narastel. Izvoz pa kaže naslednjo sliko: živa živina 15.51 (14.74), hranila in pijače 31.23 (31.99), sirovine in polizdelki 46.36 (45.49), fabrikati 6.90 (7.55), zlato itd. Iz tega je razvidno, da je jiarastcl delež živine in sirovin, dočim je padel delež hranil, še bolj pa delež fabrikatov, ki sploh izkazuje stalno slabšanje. Gospodarska kriza in socialno zavarovanje. Pred nedavnim smo objavili računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, iz katerega je bilo razvidno, da je znašal primanjkljaj 1.43 milij. Din. Splitski Okrožni urad je zaključil preteklo leto s primanjkljajem 2.8 milij dinarjev, sarajevski pa s primanjkljajem 2.45 milij. dinarjev, od česar je šlo 0.7 milij. Din za kritje prevzetega poslovnega primanjkljaja razrešenih Okrožnih uradov v Travniku in Mostarju. Kakor vse kaže, bodo za preteklo leto izkazale aktivnost samo samostojne trgovske bolniške blagajne, ki združujejo predvsem nameščence. Mednarodna tržišča. Cene na svetovnih trgih nadalje padajo. Pravkar objavljeni indeks prof. Ir-\vinga Fisherja kaže naslednje gibanje na podlagi cen v 1. 1928 kot 100: Unija aprila 63.2 (marca 6-1.3), Francija 75.9 (76.3), Nemčija 71.4 (72.1), Anulija 60.2 (68.8), Italija 64.8 (65.2). Belgrajska borza ima svoj občni zbor 22. maja ob 9 v svojih lokalih. Obrtna banka, Ljubljana. Iz pravkar objavljenega poročila za 1. 1931 posnemamo, da so se hranilne vloge na knjižice zmanjšale od 4.2 na 3.6 milj. Din, nadalje tekoči računi od 5.87 na 4.97, upniki od 1.2 na 1.1 in reeskont od 1.37 na 0.6 milj. Din. Med aktivi se je povečala blagajna, zmanjšali pa so se dolžniki od 10.9 na 9.9 milj. Din, menice od 2.24 na 1.47 in lombard od 0.6 na 0.3 milj. Din. Čisti dobiček se je zaradi zmanjšanega donosa posebno bančnih poslov kljub zmanjšanju izdatkov znižal od 107.631 na 88.355 Din. Čisti dobiček za I. 1931 se je deloma porabil za dotacijo rezervnemu skladu ter za prenos na novi račun, večinoma pa je namenjen odpisom in zato banka ne bo delila di-vidende, ki je še za 1. 1930 znašala 5%. Poravnalna postopanja so uvedena o imovini naslednjih tvrdk: Kosi Anton, posestnik in trgovec v Apačah pri Gor. Radgoni (narok za sklepanje poravnave 1. junija, oglasiti se je do 25. maja, nudi 40%), Virbnik Franc, krojač v Šoštanju (narok za sklepanje poravnave 6. junija, prijaviti se je do 1. junija, nudi 40%), šuler Frančišku, neprot. trgovka v Kasazali, pošta Petrovče (narok za sklepanje poravnave 6. junija, prijaviti se je do 1. junija, nudi 40%), Reich Josip, tovarnar na Teznem pri Mariboru, Ptujska cesta 42 (narok za sklepanje poravnave 12. junija, prijaviti se je do 4. junija, nudi 50%). Potrjene poravnave. Brata Naglič, izdelovanje ln eksport čevljev v Žireli, Anton Verbič, lastnica Julka Verbič, trgovka v Senici (50% v 16 mesečnih obrokih). Divjak .Tosip, trgovec v Ribnici (40% v 11 mesečnih obrokih). Iz zadružnega registra. V likvidacijo je prešla Stavbena in konsumna zadruga »Cankarjev dom , r. z. z o. z. na Vrhniki. Izbrisana pa je bila Zveza agrarnih zajednic v Mariboru, r. z. z n. z., v likvidaciji, zaradi fuzije z Zvezo agrarnih zajednic za »agrebSko oblast in Medjiinitrje. Vpisi v trgovinski register. Ilohnjec in Rojnik, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Vojnik (II. Milan in R. Konrad). Odprava konknrza. Jezeršek Rudolf, Irgovec na Javorniku (ker ni kritja za stroške postopanja), Ludvik Modic, posestnik in treovec na Bloški polici 18 (pritrdili \si upniki^. položaju terniiinska kupčija skoraj izumrla, je jasno. Seveda pa vse gornje navedbe ne odgovarjajo položaju mehkega lesa n. pr. v Bosni. Državna gozdarska podjetja 5e vedno delajo, za njili cena lesa na panju pač ne pride v poštev. Zato ta podjetja tudi niso za to, da bi se produkcija omejila. Mrtvilo traja tudi na trgu trdega lesa. To mrtvilo je postalo skoraj že kronično, saj se skoraj kmalu ne bomo mogli več spomniti, kdaj je lu kriza pričela. Slovenija je pri tem le malo udeležena (največ Dolenjska), ker je v Sloveniji odstotek trdega razpoložljivega lesa malenkosten. Trpi predvsem produkcija bukovih in hrastovih frizov, oziroma parketov, kar je zopet v zvezi s pičlo gradbeno delavnostjo. To blago se namreč po_ večini doma konzumira, ostalo gre v Italijo. Pač pa je prizadeta Slavonija s po vsem svetu znano bukovino in hrastovino. Čujem sicer, da je neka slavonska veleindustrija zaključila veliko dobavo v bukovim, vendar je za presojo položaja v tern primeru merodajen edinole zagrebški barometer. Ta pa se z mrtve točke ne premakne. Licitacije velikih gozdnih kompleksov se sploh ne izplačajo več, ker udeležba enostavno izostane. Nič boljši seveda ni položaj v drugih državah, ki producirajo les v znatnejših količinah. Romunija, Avstrija, češka in Poljska enako trpijo. Kupci so izven položaja, da bi kaj konzutnirali. bodisi, da jim primanjkuje gotovine, bodisi zaradi deviznih odredb, ki onemogačajo izmeno blaga. Spričo tega ostaja edinole še nada na ženevsko lesno konferenco, ki je baje rodila ugodne rezultate, odnosno na predstoječo dunajsko" konferenco. Sodeč po informacijah, je prva rodila nekako kontingen-tiranje produkcije, pa se morda ne motim preveč, če rečem, da ta sistem precej sliči francoskemu pojmu o »economic dirigee :. Br. Borza Dne -1. maja. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji z izjemo Curilia, ki je ostal nespremenjen, nižji kot včeraj. Edino Praga je bila nekoliko čvrsteiša in višja. Promet je slej ko prej slab. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isli tečaji kot na ljubljanski. V Zagrebu je notiral se Newyork kabel 56.3213—56.6039. Skupni promet brez kompenzacij 118.947 Din. Ljubljana. Amsterdam 2285.55—2296.91, Berlin 1337.82—1348.62, Bruselj 790.65—794.59, Curih 1097.35—1102.85, London 206.01—207.61, Ne\vyork 5610.13-5638.39, Pariz 222.32—223.44, Praga 167.33 —168.19, Trst 289.77—292.17. Curih. Belgrad 8.95, Pariz 20.2475, London 18.92, Nevvyork 512.75, Bruselj 72.10, Milan 26.4750, Madrid 40.70, Amsterdam 208.25, Berlin 122.10, Stockholm 94.75, Oslo 95.75, Kopenhagen 103.50, SoUja 3.72, Praga 15.20, Varšava :i7.45, Atene 3.90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.65. Dinar notira na Dunaju (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša in so tečaji bili zopet nižji kol včeraj. Tudi dolarski papirji so popustili. Promet je bil na zagrebški borzi znaten, kajti zaključeno je bilo 1100 kom. vojne škode, 50.000 agrarov, 3000 dol. 8% Blairovega posojila, 10.000 dol. 7% pos. Drž. hip. banke. Na belgrajski borzi je bil znatnejši promet le v vojni škodi, katere je bilo zaključeno promptne 1634 kom. in za junijski termin 500 kom Nadalje je bilo zaključeno: 7% inv. pos. 10.000, begi. obv. 325.000 in 7% pos. Drž. hip. banke 2000 dol. med delnicami so ponovno nazadovale delnice priv. agrarne banke, katerih je bilo zaključenih 114 kron. Ljubljana. 8% Bler. pos. 50 bi.. 7% Bler. pos. 45 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. 7% inv. pos. 49—50, agrarji 20—21.50, vojna škoda ar. kasa 169—171 (170), 5. 167—173 (173, 170), 6. 170-176 (175, 173, 170), 8% Bler. pos. 48.50-50.50 (51.50), 7% Bler. pos. 43.75—44 (45, 44.50, 44, 44.25), 7% pos. Drž. hip. b. 50—53, (i% begi. obv. 29—30.50. Belgrad. Narodna banka 4.580 bi., Priv. agr. b. zaklj. 212, 208, 7% inv. pos. 50 bi. (51), agrarji 24 bi., vojna škoda 167—170 (166.125, 170, 168, 167, 166, 167), 6. zaklj. 170, 6% begi. obv. zaklj. 30, 29.50, 30, 7% Bler pos. 45 bi., 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 50.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 67.25, Wiener Bank-vercin 11, Escompteges. 101, Živno 53.50, Mundus 80, Alpine 10, Trboveljska 18.60, Žitni trg Položaj na žitnem trgu je bil danes nespremenjen. Pri nas kakor v Vojvodini so cene ostale na včerajšnji višini. Notacije na ljubljanski borzi so bile nespremenjene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet 61 vagonov. Borza bo 5. in 6. t. m. zaprta. Budimpešta. Tendenca stalna, rž: prijazna. Promet miren. Pšenica: maj 12.84—12.94, zaklj. 12.82 —12.83. junij 13.02-13.12, zaklj. 13.02—13.03. Rž: maj 14.70, zaklj. 14.70—14.80. Koruza: maj 16.05— 16.26, zaklj. 16,25—16.26, julij 15.76, zaklj. 15.76-15.79. Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 53.75, julij 55.75, sept. 58.125, december 61.25. Koruza: maj 28.125, julij 31.50, sept. 33.875, dec. 31. Oves: maj 21, julij 21.75, sept. 22.125. Rž: maj 35, julij 38, september 40. Winnipeg. Pšenica: maj 60, julij 62, okt. 64.25. Živina Ljubljanski sejem 4. maja: Prignano je bilo naslednje število živine (v oklepajih število prodanih glav): konj 184 (20), volov 44 (13), krav 37 (12). telet 8 (7), prašičkov za rejo 400 (260). Cene so nespremenjene, kakor sledi: voli I. 5—5.50, II 4—4.50, III. 3—4, krave debele 4—4.50, klobasarico 2—3, vse v dinarjih za kg žive teže. Tendenca za teleta je bila čvrstejša, vendar so ostale cene iste kot no sejmu 20. aprila: 6—7 din za kg žive teže. Prašički za rejo so se nadalje učvrstili v ceni od 120—160 na 150—200 Din za komad. Dogon na sejem je bil živahen, vendar kupčija ni bila znatna, razen za prašičke za rejo. Smrfiki ali mavrohi Na trgu so se že pojavili smrčki ali mavrohi. la prva spomladanska goba se pojavi koncem aprila do maja najraje po gorkem, deževnem vremenu v večjih množinah najčešče n«- travnikih in ob gozd--nih obronkih. ^ Smrčki so izvrstna hrana, najglavnejše je pa to, ua je ta goba, ko je posušena, zeio cenjen predmet za izvozno trgovino in je cena smrčkom zelo visoka. Ko smrčke prineseš domov, jih takoj osnaži od zemlje, potem jih naberi na nit in posuši. Sedaj, ko solnce še nima prave gorkote, je bolje, da jih sušiš nad pečjo. Smrčkov ne smeš razrezati kakor jurč-ke, ampak jih moraš sušili kar cele. Svežih ne smeš imeli dolgo časa, ker se silno hitro pokvarijo. Že v nekaj dneh se osmradc in taki niso več za rabo. IZ NASE OPERE Dvnrakovo iRusnlkoc smo po daljšem odmoru zopet poslušali v naši operi. Kakšna škoda za toliko prelepe glasbe, da je navezana na tako pusto — idejanje sem hotel zapisati, pa se je pero še ob pravem času zdrznilo in obstalo saj v dejanje razgibano življenje dramatik to pravljične snovi ni znal nič, prav nič pregnesti. Kar vidi se, kako se mu je med delom sproti izmallčila v dolgočasno prav nič pravljično, kaj še le pesniško in še manj dramatskl napeto zgodbo. Vso opero drži po eni plati spoštovanje do slavnega skladatelja, po drugi pa njegova sijajna, v bistvu manj dramatično kakor simfonično zamišljena romantična glasba in po njej pevci, ki je njih naloga daleko bolj koncertna ko dramatična. — Iu naši pevci so to nalogo izvrstno rešili, tako da smo spričo izbornega petja na slabotnost drame kar skoro pozabili. Busalko je pela ga. G j lilije n a c - G a v e 1 I o v a , ki ima izdaten, poln, mestoma kaže kar mogočen glas svetlega, mehkega, včasih nekam genljivega, zasanjanega. Zlasti v drugem in tretjem dejanju se ji je povzpel do presenetljivih dramatičnih viškov, ki jih je krepko podpirala njena verjetna, prepričevalna igra — kolikor je v tej operi sploh, pri Rusalki pa še posebej o igri mogoče govoriti; saj je vse delo tako na rahlo stkano iz samega, čutnemu oblikovanju se neprestano umikajočega koprnenja. Nagradili so jo s ploskom na odprtem odru. — Njen princ je bil (j os t i č, izrazito lirična narava, z glasom ko žamet voljnim, v posebno tople barve odetim, pa dovolj močnim. Ima tudi še to dobro, redko lastnost, da ga delo v operi ni zavedlo v pretirano, umetniškemu uspehu pa tudi zunanjemu učinku tako škodljivo potresovanje z glasom, kar marsi-kakeinu sicer dobremu pevcu polovico vrednosti odje. Zelo prav bi bilo, če bi nepričakovano lepo iu zdravo se razvijajoči glas mogel dobiti priliko še za italijansko ali rusko šolo. Tam so zanj, se zdi, še zlate jame. — Silovit povodni mož je bil mojster Križaj. Ali ni škoda, da mora velikanske pevske in igravske zmožnosti kazati obsojen v listo korito? Kakšen mogočen, prevzemajoč glas! Ob prvem zlogu smo njegov kleni, dramatični zvok spoznali, dasi smo ga imeli prej le prav redko priliko slišati. Umetnike s takimi izrednimi pevskimi in igralskimi vrlinami pač nikdar ne pozabiš. Ua. T h i er r y- K a v č n i k o v a je kot priznana umetnica pela tujo knežno z ognjem. Zelo dobra čarovnica je bila Kogojeva ; pozornosti vreden je bil Jankov gozdar; točno, kar sočno je pel in živo igral. R a m š n k o v a jo bila kar prikupen kulmrček. Zelo ljubka je bila vesela, živahna trojica gozdnih vil: Ribičeva, Spali o v a, (i o 1 o b o v a ; lepo se je njih petje preliv alo. Pač pa tiste tri nebodijihtreba v ozadju res ne vemo, čemu so bile; saj tudi samo niso vedele; menda da so kazale neokusno gola bedra in v zadregi poskušale to in ono da bi se vsaj zdelo, da je njih navzočnost opravičena; pa nam niti tega videza niso moglo pričarati. Prav tako nam tak balet, kakor smo ga morali topot gledati, z umetniške strani nikakor ne more bili všeč. Najprej ne sine bili neumetniško oblečen. Čc že je, mora bili res tako opravljen, kakor gre, ne le na pol, na videz, ki pa ob prvi kretnji vse ne-dostatke pokaže; potem mora pa res nekaj več znati kot nemirno, vidno mučno stopicanje in skre-kovanje. Saj verjamem, da je tudi za to bilo treba Veliko truda, pa to je za estetiko Človeških gibov le nekoliko malo. Orkester, ki je bil dobro pripravljen, je pogosto zelo lepo zvenel; skladateljeve domlsleke je jasno iu točno pozajel. Priznavanje g. Str i to tu je bilo gotovo zasluženo. — Bil je glasbeno res lep večer. ^ V poročilu i> »Filipovičevemc koncertu nam je tiskarski škrat iz Dobroničeve >Menti-jadec naredil Dubrovičevo Mentijado. HAYDNOVA PROSLAVA V MARIBORU Instrumentalni večer Glasbene Matice Maribor, 4. ma ja. Jubilejne proslave umetniških osebnosti, ki so vtisnilo neizbrisljivo pečate svoje genijal-liosti našemu veku, dajejo posebno obeležje letošnjemu kulturnemu življenju. Tudi Maribor jc letos slavil vrsto teh proslav, od katerih pa dosega vsekakor višek proslava 200-letniee rojstvu Jožefa Haydna, prirejena skupno od Glasbene Matico in pevskega društvu »Maribor«. Haydnova delu sano v zadnjih letih v Mariboru često srečali na programih glasbenih dogodkov. »Letni časi« in cerkvena dela so nam prikazala tega velikana v dveh značilnih posebnostih njegovega stvariteljskega geniju. Sedanja proslava pa jc imela namen prikazati Haydna v čim večji vsestranosti. Radi tega jc bila razdeljena na dva večeru. Sinočnji večer je bil posvečen Ilavdnovi instrumentalni muziki. Mnogo hvale smo'dolžni Glasbeni Matici, da jo prevzela to za mariborske razmere sila težko nalogo ter jo častno dovršila. Program, obsegajoč godalni kvartet, klavirski koncert in simfonijo je bil srečno izbran ter je prikazal IIaydna v treh karakterističnih delili njegovih instrumentalnih kompozicij. Program je absolvirala šola Glasbene Matice, pri simfoniji pomnožena /. tnuziiki vojne glasbe ter pod taktirko ravnatelja Josipa Hladek-Bohinj-skega. Godalni kvartet G-nioi. op. 74, št. \ s<> izvajali gojenci Glasbeno Matice: Peter škofič (prva violina), Alfred Blbianko (druga violina), Josip Keuc (viola) in Alojzij Repovž (violin-collo). V kvartetu, ki je nastal v letih 92-94 ter jo bil uvrščen v 11. vrsto kvartetnih kompozicij mojstra, sc prav posebno dpaža llavd-nova odtujitev Mozartu, ki jo vplival na njegova prvotna dela ter prehod pod vpliv Beethovna. Posebno nicnneit spominja na Beethovnov scher/.o-stil. Mladi muziki so podali to globoko muzikalno delo z notranjim doživel jem in vdanostjo, ki je našla kontakta s publiko. Prav posebno jc osupnila njihova skupnost podajanja, dasi so začetkoma pokazali mulo ličnic. Komorna glasba v Mariboru bi za mogla pridobiti v lem mladem naraščaju še mnogo obetajoče sile. Klavirski konccrt D-dur, op. 21 s spre.nilje-vanjem orkestra je med tovrstnimi tleli velikega mojstra morda najbolj znano, igra sc sedaj mnogokrat v novi predelavi, dirigent Illadck-Bohinjski ga je poda! v prvotni formi. Omenil bi tu pred vsem solist in j o gospodično Anico Potnikovo. Vlrtuozna igra — posebno v prvem stavku; lu in tam še mladostna plalmsl in doloma prerahel udarec, loda vsi predpogoji za nadaljnji razvoj. Obeta se nam \ njej nova slovenska klavirska virtnozinja. Spremlje-vnn.je orkestra je bilo intaklno. sigurno. XI. simfonija G-dur spada med mostrovn začetna delo. Vsebuje pa že idejo programatič-no?ii, lia kateri je llavdn gradil svoje kasnejše neštevilue simfonije, v katerih je rad začrtaval po lastnem izreku Miioruličcn karakter«. Podal ie mogočno delo orkester gojencev Glasbene Matico; pihalu so bilu zasedena / muziki vojne glasbe 45. pp. Dirigent ravnatelj llludek-Bo-hiniski je vložil v delo mnogo trud« in zato je bil tudi efekt temu primeren. Disciplinira-I nost. sozvočnost mladih glasbenikov je prese-i nečaki. Podan je bil ponoven dokaz važnosti i <'ela nu glasbeno-vzgojueiu polju, katerega vrši ; Glasbena Matica s svojo šolo v Mariboru. Morda ! bo mogoče s temi dornščajočiini silami v pri-: liodnji dobi ustvariti simfonični orkester — mariborsko filharmonijo; v mariborskem kul-turno-glasbenem življenju še vedno zeva tozadevno velika vrzel. Pred pričet kom koncerta je podal kapelnik Janez Ev. Gašparič kratek historijat in pomen llajdna in njegovega dela. Mlada umetnica Pecni.ko v a in dirigent I lladek-Boliinjski sta prejela lepe šopke. Publika jc sprejela podana dok z odobravanjem in mnogim Minevanjem Lc žal, da je bil obisk slab. G. frogrami RadHo-Ljubfiana t Četrtek, 5. maja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje: Nedeljske misli (ravn. Jagodic). — 10.30 Bogo Pleničar: Šah. — 11 Operne arije poje g. Jože Gostič s spremljevanjem salonskega kvinteta. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Cvetoči majnik v literaturi in pesmi: I. Cankar: Spomladi. — 16 Slovenska narodna pesem (poje Akademski oktet). — 16.45 Zabavni kotiček, g. Mirko Kragelj. — 17 Salonski kvintet. — 20 Pero Horn: Vzgojeslovje. — 20.30 Klasična glasba. Poje baritonist prof. Mirko Pugelj s iodelova-njem prof. Jeraja (violina, viola) in M. Lipovška (klavir). — 21.15 Pevski kvartet Glasbene Matice. — 22 Orkester »Triglava. Petek, 6. maja: 11.30 Šolska ura: Materinski dan (pelje in deklamacije), nastop 1. dekliške mešč. šole v Ljubljani 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Dr. L. Sušnik: Francoščina 19.30 Gospodinjska ura, vodi Cilka Krekova 20.00 Čehoslovaška savremena književnost (prof. dr. KrSič iz Belgrada) 20.30 Prenos iz Belgrada: Jugoslavensko veče 22.30 Čas in poročila. Sobota, 7. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Salonski kvintet 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina 19.30 Govorniške vaje (L Peršuh) 20.00 Koncert orkestra »Grafike« 21.C0 Kuplete poje g. Povhe 21.30 Salonski kv intet, vmes časovna napoved in poročila. DrugI programi i Petek, 6. maja: Budapest: 12.05 Ciganska glasba 21.00 Trio 22.00 Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Operni koncert 20.40 Reportaža s kokošje farme 21.10 Bruck-nerjeva V. simfonija — Pra;Ja: 21.00 Večerni koncert — Langenberg: 21.00 Večerni koncert 22.15 Nočna glasba — Rini: 12.45 Instrumentalni in vokalni koncert 20.45 Pester koncert. Komedija — Berlgrad 20.30 Trio 21.10 Odlomki iz jugoslovanskih oper — Berlin: 21.10 Satirična igra 23.00 Plesna glasba — Toulouse: 20.15 Operne pesmi 20.30 Koncert vojaške godbe 21.00 Večerni koncert — Stuttgart: 20.00 Zabavna gl. .ba 21.20 Koncert -- Barcelona: 21.30 Radio orkester 22.00 Romunska glasba — Milano: 21.00 Komorna glasba — Zagreb: 20.30 Jugoslovanski koncert, prenos iz Belgrada. Sobota, 7. maja: Budimpešta: 12.05 Radio kvartet 19.30 OpernS prenos, Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Operni koncert 19.35 Klavirski koncert 22.30 Plesna glasba -- Praga: 20.30 Vokalni koncert 21.00 Večerni koncert — Langenberg: 20.00 Pester večer 24.00 Jazz — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert 20.45 Igra — Belgrad: 20.00 Odlomki iz opere »Ri-goletto« 20.45 Drama — Berlin: 20.00 Narodni bistri 22.30 Plesna glasba — Toulouse: 20.00 Koncert vojaške godbe 22.00 Saksofon 22.45 Orgle — Stuttgart: 20.15 Operetni večer 22.15 Jazz — Milano: 20.15 Izbrana glasba 21.00 Simfonični koncert — Zagreb: 20.30 Koncertni večer 22.40 Lahka glasba. Angleško in češko stskno ler raznovrstno modno in inanufnkturno blago — kupite po ugodnih cenah pri FRANJU MAJER Glavni trg 9. MARIBOR Glavni Irg 0 Otvoritveno naznanilo Preč. gg. duhovnikom vljudno naznanjam, da sem otvoril pasarsko delavnico za cerkvene kovinaste potrebščine ter se tem potom priporočam za vsa nova dela iu popravila. j, pastir MEDVEDOVA CESTA 7, LJUBLJANA VIL (nasproti gorenjskega kolodvora). ! Cene zmerne! Delo solidno! Preselitev lo kisla in mehanične delavnice Tvrdka Singer šivalni stroji d. d., naznanja s tem svojim cenj. odjemalcem, da je premestila svoje poslovne prostore iz Ulice 10. oktobra mi KRALJA PETRA TRG št. (t. v palači Pokojninskega zavoda. Priporočamo se cenj. občinstvu ter se bomo potrudili i v bodoče nuditi najkulanlneje naše proizvode, najsibo nadomestne tlele naših šivalnih strojev vseh vrst, ali pa druge šivalne potrebščine, ki so stalno v naši zalogi. - Z odlič. spoštovanjem Singer šivalni stroji d. d., MARIBOR, Kralja Petra trg 6. Ne odločite se prej, preden ne vprašale za ceno pri JOSIPU KURNIIOJ splošno mizarstvo, Zgornja sišku 51, Pod Hribom V zalogi vsake vrsto spalnice in drugo pohištvo. Stran 10 >eiA)VKM5U<, dne 6. maja i982- Štev. 103. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmari|ii. znesek 5Din.Oglasi nad Ovrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaZDin.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina z a iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odqovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. - ~= - Beseda samo 50 par Vezilja specializirana v filet delu, sprejme delo na dom. — Ilirska 19.-II, desno (a) Organist oženjen ter izvrsten igralec želi premeniti službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Izvrsten igralec« št. 6458 na upravo »Slovenca«. (a) Mladenič 30 let star, priden in pošten ter nekadilec, vajen kmetskega dela, išče službo najrajši v župnišču ali pa v krščanski hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6467._(a) Postrežnica išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« št. 6487. a Kuharica samostojna, stara 28 let, želi radi selitve, menjati službo. Služila je pri samih boljših rodbinah. — Sprejme pa le stalno službo. Dopise pod »Poštena kuharica« na upravo podr. »Slov.« Celje, (a) Žagar izurjen na venecijanki in cirkularki, zmožen pa tudi vsega kmetskega dela, 40 let star, išče primernega zaposlenja v kakem redovnem ali drugem zavodu, kjer bi se mogel skromno preživeti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6528. (a) Mož vajen živine in poljskih de! s konji, želi premeniti službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 6545 a Inteligentna gospodična z malo maturo, vešča slovenskega, irbohrvatskega in nemškega jezika, išče mesta k otrokom. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Ljubiteljica otrok« št. 6565. (a) Klepar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Vinko Burgar, kleparski mojster, Ribnica na Dolenjskem. (b) Mlinarski pomočnik za navadna dela v mlinu se sprejme. Sušnik, Beri-čevo, p. Dol. (b) Pletiljo izurjeno, takoj sprejme M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje 1. (b) Kuharsko učenko z dežele, katera bi pomagala opravljati vsa dela, sprejme brezplačno hotel »Tivoli«. (b) Denar Beseda samo 50 par Posojilo 120.000 Din na prvo mesto iščem. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 6547. (d) Hotelske sobarice pridne, prvo z znanjem nemščine in drugo sprejme takoj hotel »Tivoli«, b Kino-operateur za Licht - tonfilm, samo prvovrstna moč, se išče za takojšnji nastop. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino, Rogaška Slatina. (b) Blagajničarka za kino, zmožna tudi nemškega jezika, se išče Nastop 14. maja. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino, Rogaška Slatina, (b) Potnik avtovozač, z najboljšimi spričevali, išče primerne službe. — Oglasite se na upravo »Slov.« pod -Vpeljan v celi dravski banovini« št. 6534 (b) Pošteno dekle išče obrtniška družina na deželi v pomoč gospodinji. Naslov pove uprava >S!ov.« pod št. 6536. (b) Krojašk. pomočnika zmožnega za boljša dela, sprejmem takoj. — Josip Furlan, Hoče pri Mariboru. (b) II & Beseda samo 50 par Dva kl«par. vajenca se sprejmete. Stanovanje in hrana v hiši. — Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva ul. 17. (v) Dekle ki bi se rado izučilo za modistinjo, išče mesta. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod značko »Pošteno« št. 6466. (v) Beseda samo 50 par Mlečne posnemalnike j prodaja »Tehna«, Mestni trg 25.-1._(z) Zastopstvo za čevlje na obroke prevzamem. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod št. 6449. (z) Zaslužek nudi potnikom »Tehna«, Mestni trg 25.1. (z) Vajenca ra kleparsko ter inštalacijsko obrt, pridnega in poštenega, sprejme R. Ja-kelj, inštalater in klepar, Slovenjgradec. (v) Mizarskega vajenca e vso oskrbo, sprejme takoj Ivan Goljar, Linhartova ul. 30, Ljubljana, (v) Beseda samo 50 par Pošteno kuharico ki opravlja tudi v boljšo hišo spadajoča sobna in kuhinj, dela, pere in lika malo perilo; zdravo, snažno, z dolgoletnimi izpričevali, iz dobre krščanske družine, se takoj sprejme. Starost do 35 let. Ponudbe pod »Lepo obnašanje« št. 6352. (b) Kuharica z večletno prakso, vajena tudi drugih hišnih opravil, stara od 35 do 40 let, se sprejme takoj. Naslov v upravi "Slov.« pod štev. 6437. fb) Kino biljeterke mlade, pridne in poštene, se iščejo. Nastop 14. maja. Zmožne tudi nemškega jezika imajo prednost. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino, Rogaška Slatina. (b) Gospodična marljiva, neom. preteklosti, lastnica večjega premoženja, bi poročila gospoda v stalni službi. Ne-anonimne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trezen — štedljiv« št. 6560 i 'CBB31 Beseda samo 50 par Vaša eksistenca — krojači, šivilje, nešivilje, pletilje I Mnogo obrtnikov, obrtnic je pridobilo eksistenco, renome skozi naše v našem zavodu naučene, svetovno znane kroje. Zato ne zamudite obiskali kruj-ni tečaj, ki se prične po Binkoštih. Honorar današnjim razmeram ugoden. Preskrbovanje služb. Izdelava krojev po meri in sliki. Pri naročilu krojev se dobi brezplačen zvezek o spremembi mode. Vodstvo rešuje vsa strokovna vprašanja tičo-ča se moškega in dam-sekga krojaštva. Strokovna krojno učilišče, Ljubljana, Šmartinska c. 24. Lastni salon za izdelavo moške in damske garderobe. (u) Čifajte in širite »Slovenca«) Seseda samo 50 par Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila točna in poceni. (o) Društvo »Živalca« priredi v četrtek 5. maja v gostilni Horvat, Fran-kopanska 7, Maribor, — predavanje. Rejci in ljubitelji malih živali vljudno vabljeni. (o) Ne recite: »Vsi odjfmaloi me poznajo, zato mi iii potreba oglaševati.« Recite: »Jaz poznam vsi- svoje odjomalee. i oglaševanjem bom spoznat ludi še druge.« Nakazilo Proti predložitvi tega nakazila, ki ga iz-režite, priobčimo brezplačno od 3. do 7. maja 1932 vsak na novo naročeni mali oglas v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom) Pri večjih oglasih je za vsako nadaijno besedo doplačati 50 par. Lvzeti so cg.asi z neprimernim besedilom. Nakazilo znaričilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca« v Ljubljani ali Mariboru. Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov: Ime: ....................................—...................................... Bivališče: ................................................................... Gotovo Vos te mnogo. ki bi h deli stare prelmete zamenjati ali pa kuoiti. S cenenim malim oglasom v »Slovencu« najdete zanesljivo kupca! Upravništvo „Slovenca" Gospa ki je kupila včeraj dopoldne obleko in čevlje za fanta, se naproša, da se zglasi v trgovini Anton Presker, Sv. Petra cesta. _______ _______ (o) Hiša s trgovino in pekarijo se proda na , . ..., .. . . javni prostovoljni dražbi vse.ml pritiklinami » po dne 15. maja (na binkošt- možnost, neka, vrta, išče mesečno. nri t j« a____ mirna stranka štirih od- _ . popoldne, radi \tlZ -slih oseb za 1, avgust. 1 Solnčno Sobo večjega posestva. Obrti Ponudbe na oglasni odde-, opremljeno i„ kabinet s dobro vpeljani na promet- j lek »Slovenca« pod »To- , predsobo pod enim klju- lcl j čem, oddam solidni in stalni osebi. Naslov pove uprava »Slov.« št. 6490. s Stanovanje . dvosobno in kabinet z Stanovanje se odda s 1. junijem na Glincah 1X.-14 a, za 250 D (č) nem industrijskem kraju, j čen P1^"^"- Promet zasiguran. Izklic- ! <5»annvanip na cena 60.000 Din. Izpod Stanovanje cene se ne odda. Natanč- j enosobno s kabinetom ali na pojasnila daje lastnik dvosobno — išče mirna ODDAJO: Več pisarniških sob v 1. nadstropiu v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupai ali posamič Pokoi-ninski zavod za nameščence v Ljubljani. Gostilna se odda v najem v prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gostilna na Gorenjskem« št. 6368 (n) Lokali za trgovsko pisarno, sredi mesta, se oddajo s 1. avgustom. — Pojasnila daje advokat dr. Frlan Franc, Miklošičeva cesta 4. (n) Trgovski lokal pripraven tudi za pisarniške prostore, se odda takoj v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7. Pojasnila daje tajništvo med uradnimi urami od 8 do 13. (n) Njivo 6911 m1, poleg pokopališča pri Sv. Križu, oddam v najem. Poizve se Sv. Petra cesta 79. (n) okčSJ sezadovo^ Ijite 5 drugimi izdelki. Ki so baj<2, travno fakodofrri' ako morete vendar povsodi dobili pravi original i1!£iR«1# MILO Posestva Beseda samo 50 par Naprodaj njiva čez 6000 m2 Stožice v bli žini Dunajske ceste; vodovod in elektrika. Nasl. v upr. »Slovenca« 6318. p Enonadstropna hiša nova, v Zg. Šiški, se ceno proda. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6425. p Hišo primerno za čevljarja, x-t-ii okolici Ljubljane, kupim. Soton, čolni! Resne ponudbe je posPiati Ilustriran katalog izšel; na upravo »Slovenca« pod pišite ponj! — B. Kolb,' št. 6426. (p| Vižmarje 14 nad Lj. (r) Meblovano sobo V korist brezposelnimi - Z ozirom na to, da se v tem času krize pravočasno pomaga brezposelnim in gladujo-čim, se prireja dobrodel- Parcele naprodaj! Persons, Ljubljana, poštni predal 307. (p| Trgovska hiša lepa, visokopritlična, j—; -v 7-----v« žest'mi sobami, trgovskim j na loteriia. Srečke po 10 j lokalom, gospodarskim Oranič, Koroška Bela 68. uradniška družina za ju- j , 2 te|ji odd i P«n se naročajo v Beo- poslopjem, v večjem kra-pri Jesenicah. '-1 nii ali nn"">'g Pnnndh«. ' rZ".. uu_ram- gradu. Kosmaiska 53. —I:.. __: i___: „_«___. (o) Beseda samo 50 par IŠČEJO: grad. nij ali pozneje. Ponudbe ' Einšnilerieva 25' pod »Štiri osebe« št. 6499 r-lnsP,lerieva na upravo »Slov.«. (c) l Stanovanje dvo- ali trisobno s kopalnico, iščemo za avgust. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Tričlanska' št. 6537. (c) Mesečne sobe lepe, s postrežbo, elektri- | sreči, ko ter parketom in prostim vhodom, ugodno odda hotel »Tivoli«. (s) R .. gradu, Kosmajska 53. Kupujte in priporočajte srečke te loterije, ker s tem boste realno pomagali svojemu bratu v ne-(r) ODDAJO: Železniški uradnik išče eno- ali dvosobno stanovanje za avgust ali j _ preje Ponudbe z naved- Stanovanje bo cene na upravo »SI.« ' podpritlično, soba, _____ pod_ »Mirna družina« št. ! nja, shramba in pritikline, 6555. (c) se odda junija mirni stran Snažno sobico oddam takoj 1 ali 2 gospodičnama. Resljeva cesta 26.-I. (s) kuhi- Stanovanje jmobranskega ul. 41. (č) sobe in kabineta išče tri- _ , ; :—T7~.-- članska družina. Ponudbe j ooba in kuhinja na upravo »Slov.« pod se odda takoj. Ilovica 68. (c) i (č) Meblovana soba s posebnim vhodom, elek-trično razsvetljavo, se od-ki. Ogleda se lahko v Do- da. Naslov pove uprava Koristen izum! Štedilnik greje in zrači stanovanje! Ogromen prihranek kuriva! Stane 150; 200« št. 6409. Din Aljančič, Bistrica- ,-- Podbrezje. (r) ju, pri farni cerkvi na bivšem Štajerskem, ob železniški progi, se tako, proda. Tudi se lahko kupi zraven nekaj njiv. Vzamejo se kot plačilo tudi vložne knjižice dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na oglasni oddelek Slov.« pod šifro »Hiša (p) »Tričlanska« št. 6398. Stanovanje Stanovanje enosobno, s pritiklinami, kletno, soba in kuhinja, iščem. Ponudbe na upra- oddam takoj Naslov pove vo »Slov.« pod »2 osebi« uprava »Slov.« pod štev. št- 6500. (c) 6557. (č) »Slov.« pod št. 6541. (s) Vaše birmance in porvoobhajance pošljite fotografirati v atelje Hugon Hibšer — Ljubljana, Sv. Petra c. 25. Opremljeno sobo lepo, oddam v vili pod Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje enosobno, išče sama go spa za julij. Ponudbe s Rožnikom. — Pojasnila v ponudbe upravo »SI., ceno pod »Čedno in solnč- trgovini Zupane, Wolfova pod »Centrum 21« štev no« št. 6551. (c) ulica 6. (s) 6439. Lokal z vhodom z ulice, iščemo s 1. avgustom. Pismene Cene znižane. (r) Smrekovo gozdno posestvo, mlada rast -136 oralov, proda za Din 280.000 — Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. p Priporoča se železnina A. Sušnik Ljubljana, Zaloška c. (r) Letoviščarji dobe takoj stanovanje v obsavskem mestecu. — Vprašanja na upravo »SL« pod »Letoviščarji« štev. 6529. Kmetije ali hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Gostilne ali trgovine od 90 000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Čevljarji! Moderni vzorci 50 % ceneje pri Blatnik-u, Ljubim) Ijana, Hrenova ul. 20, (r) Posestvo malo ali sredno išče v na-(r) jem ali kupi zakonski par. Gre tudi v pomoč starim. Ponudbe pod šifro »V pomoč« št. 6468. (p) Zo vse vrst g lisica v nafra&ličnefšil> oblika!> in solidne iszvršilve dobavlja po ugodni!) cenal) Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Parcelo na Viču, zelo ugodno prodam. Informacije v upravi pod št. 6496. (p) Travnik in gozdič pri postaji Laverca bo dne 5. maja ob 3 popoldne na prostovoljni javni dražbi naprodaj. (p) Gostilna dobro idoča, zemljišče ob glavni cesti pri Litiji, se radi odpotovanja ugodno proda Poizve se »Gospodar«, Ljubljana, Zalokar-jeva ul. 2. (p) Hišo pripravno za trgovino ali gostilno ali oboje, boljše pa, če je že vpeljano, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 6530. (p) Kupim hišo ali majhno posestvo — v Št. Vidu, Ježici, D. M. v Polju. Ponudbe na oglasni odelek »Slovenca« pod »90.000« št. 6539. (p) Hišo tik Kranja naprodaj za 130.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6540. (p) Parcelo vogalno, za stavbišče, v bližini Mirja, 2 minuti od tramvajske postaje — se ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod ... »Vogalna« št 6519. (p) vene««. Vilo enodružinsko, 6 sob, pritikline, v najlepšem pred-' mestju Ljubljane, 1300 m1 vrta, Din 300.000, proda »Posest«. Miklošičeva 4. p Vilo 4 sobe, 2 kabineta, vrt, pri tramvaju, za 200.000 Din, proda »Posest«, Miklošičeva 4. (p) Beseda samo 50 par Kupujem antične dvokrilne omar«, okrogle starinske mize, stole, ki nimajo tapeci-ranega naslonjala, kakor tudi fotelje, nadalje vitrine in omare za knjige. Pišite takoj, da Vas na svojem potovanju obi-ščem. Izidor Steiner — Zrinjski trg 14, Zagreb, k Vsakovrstno tenonfe oo oaivišiib cenab CERNE. fuvelir. Ljubljana, VColfova ulica It. ;jjfc Duhova drva in ogite kupuje stalno Uran Franc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. Šahe smrCkc (mavrohe( kupuje Sever d hoinp. llumiaiia Gosposvetska eesta 5 Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Šelenbur-gova 6/11. (k) Suhih buhovih drv zdravih, 1 m dolgih, kupim vagon. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zdrava drva« štev. 6479. (k) Pneumatike Fiat 503, dimenzija 730X 130, kupim. Ponudbe pod »Ohranjeno« št. 6504 na upravo »Slovenca«. (k) Stelaže in pult kupim takoj. —» Ponudbe pod »Takoj« št. 6552 na upravo »SL«. (k) Trame 18'24 cm debele in 5.50 m dolge, tesane glava-glava, kupim ca 60 ms. Ponudbe na upravo »Slov.« pod (k) »Trami« št. 6550. Seseda samo 50 par Citre koncertne, zamenjam za navadne. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6544. (g) Kratek klavir priznane znamke, v brezhibnem slanju kupim proti gotovini. Prijazne ponudbe s točno navedbo firme izdelovalca ter cene pod zn. »Kratek klavir« št. 6292 na upravo »Slo-fjtl Stev. 103. »SLOVENECc, dne 5. maja 1932. Stran 11. Kam pa hčerka? Bliža se konec šolskega leta in skrbni starši onih deklic, ki hrepene po višji umski in srčni izobrazbi, že sedaj premišljajo, kam naj dajo šoli odraslo hčerko, da se izpopolni v tujih jezikih, posebno v francoščini, italijanščini in nemščini in dobi poleg tega vsestransko izobrazbo, ki jej je potrebna v vsakdanjem življenju. Vse lo Vam nudi zelo ugleden dekliški vzgojevalni zavod z nižjo realno gimnazijo v čudovito krasni legi zapadnega dela Avstrije. Naslov in pojasnila v upravi »Slovenca" pod št. 6514 Beseda jamo 50 par Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/II. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana._(1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prclog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Vino žlahtnih trt, lastnega pridelka, trošarine prosto po novi troš. noveli, prodaja dokler je zaloga, liter 4, 4 in pol, 5 Din. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. (1) Banatsko Puhasto perje naravno, kokošje, purje, gosje, nudi najceneje Al. Hedžet, trgovina s perutnino, Ljubljana VII., Ale-ševčeva ul. 7. (1) Odpadke od žage dobro osušene, kratko žagane — prodaja v vsaki množini »Parna žaga — Ljubljana, glavni kolodvor (na prostoru tovarne Ivan Šiška), Metelkova ul. št. 4. Istotam se dobi žaganje od trdega lesa v vsaki množini. (1) Pralno svilo v različnih modernih vzorcih kupite najceneje pri O. Šlibar, Stari trg 21. (D od Izvrstno vino 5 litrov naprej pod 5 Din liter se dobi pri majorju Zencovich, Raz-vanje-Pivola št. 6. (1) Konj (bram) 4 leta star, primeren za vsako vožnjo, se j proda. Jarše 6 pri Ljubljani. (1) . za naše kraje najbolj prikladno dobite pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Dunajska ccsta štev. 67, nasproti mitnice. Vrine klopi stalno v zalogi pri Strojnih tovarnah po 260 Din. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri zlatarju A. Stumpf, Maribor, Koroška c. 8. — Vzamem v račun tudi staro lato in srebro._(1) " Kolo moško in žensko, naprodaj za vsako ceno. Miklo-š, eva 7.-III. (vhod poleg Delavske slaščičarne. (1) Valjčni mlin In Jaga na stalni vodi, v prometnem kraju ob železnici, se ugodno proda. Poleg stanovanjska in gospodarska poslopja. Ponudbe pod .Večje podjetje« št. 6516 na upravo »Slov.«. 0) i Moško in žensko kolo skoraj novo, poceni naprodaj. Florjanska ul. 39, L nadstr. (1) Sadjarji, kmetovalci! i Drevesne in vinogradni-| ške škropilnice, lepljive j pasove, škropila, cepilni j vosek, kose »Flugspatent« dobite pri glavni zalogi: Videmšek, Maribor, Ko-roščeva 36. — Sprejmem krajevne zastopnike. (1) Šivalni stroj nov, naprodaj za 1300 D. Miklošičeva 7.-III. (vhod poleg Delavske slaščičarne).___0) Dolomitni pesek ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Stari trg, tel. 2845, Ljubljana. (1) Apno la nudim stalno najceneje. Ugodno za Štajersko. — Apnenica Polzela. (1) 125 Din 1 m1 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. KOMBINE2E svilene 39 Din, svilene hlačke 17—18 Din. Modno blago M. SUŠNIK Krekov trg 10 (nasproti Mest. doma) Puhasto perje čisto, čohano po 4S Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica perja. Barve, lake, firnež in dr. boste gotovo rabili, da popravite to, kar Vam je pokvarila zima. Ako se tozadevno obrnete na trgovino barv »Lustra«, Gosposvetska cesta 12 (poleg restavracije Novi svet), boste to škodo popravili z malenkostnimi stroški, 1 Nagobčnike za pse, v vseh velikostih, priporoča I, Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Birmanska darila. Ure, zlatnino in srebrnino nudi najceneje urar J. MULAVEC Maribor, Kralja Petra trg. Ogled brezobvczen. 0 Velika izbere v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljane Bele orjake in činčilu kunce, jajca za valenje, kartone za pošiljanje jajc prodaja: — »Živalca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. (1) Šivalni stroj Singer se ugodno proda. Društvena ul. 16, Vodmat. _(1) Uniforme in oficirske potrebščine si nabavite najceneje pri znani tvrdki A. Vrbinc, Ljubljana, Vidovdanska cesta 20. (1) ICEEBgi Beseda samo 50 par Radio aparat 4 elektronski, za isto-smerni tok, 150 voltov, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 6493. (g) I Pohištvo i Beseda samo 50 par Kuhinja 1000.— Din Sajovic, mizarstvo, Škofja ulica 13. (I) US\itlJ1\ Salon slamrtikov in klobukov Zofi Lauren- Fouor! čič, Mestni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo modernih slamnikov od Din 50 naprej. Preoblikovanja po najmodernejših modelih Din 25. (t) Beseda samo 50 par 100 raznih znamk tujih, za 5 Din v znamkah. Pišite na »Filatelija« pošt-predal 162, Ljubljana. onim Beseda samo 50 par Tovorni avto Chevrolet, brezhiben, se ugodno proda, Mehanična delavnica Kapiteljska ulica 3. (1) IE Beseda samo 50 par Turisti! Najtrpežnejše gojzerje s poštnino 245 Din nudi družba »Sora«, 2iri. (t) VTNOTOč Rupena, Košaki 30 otvorjen od 1. maja naprej. Ill Se priporoča za obisk. Birmanska darila po najnižji ceni pri SI. Japelj, zlatar Ljubljana, Dunajska r. !) VSRHil varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila za pranje perila samo VITEKOVO »V A R E -KINO«, ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilu, na kurjavi in zamudi časa. >VA-REKINA« pere snežno belo — perilu ne škodi! Dobi se povsod. ZA BIRMO Najnižje ceno! Poslu žile se! I. SOMNITZ Ljubljana, S». Petro cest« 16 najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Teli-Ton št. 2951 Tvrdka IV. SCHUMI Dolenjska cesta, nuill lepa, suhu drva in prvovrsten premog. Nogavice, čipke, emajlirano, stekleno in porcelanasto POSODO dobite po jako nizkih cenah v amerikan-skem bazarju, Maribor, Glavni trg št. 5 Koruzo za Krmo oddaja najceneje reletrgotiiia lit* la moke A. VOLK, LJUBLJANA lletlicta ralB 24. Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mani, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) „Pri Zmajskem mostu" Ugoden nakup vse vrste manufakturnega blaga po najnižji ceni. :: Došli so zopet ostanki od Dagmar - svile, meter 8 Din, in ostanki trpežnega kantbriku. :: Ne zamudite ugodne prilike. :: Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet! Za točno in dobro postrežbo jamčim. S spoštovanjem IVANKA ŠTRUKELJ, LJUBLJANA, Rcsljeva cesta 2. Fotoamalerji! ya5ih npPalivov Vani & U^d-uvc |0p0 jn potenj napravi fotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! Pozor) Super visokovredni PORTLAND CEMENT Znamke: »Colossus« - »Hammcrbrand« - »Templfe« PORTLAND CEMENT »Salona-Tower« - »Excelsior« - »Titan« - »Prima« -»Lion-Brand«. V vsaki množini stalno na skladišču. »Alpeko«, trg. ind. družba, Ljubljana, Masarykova cesta 23. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena, predobra, nepozabna mama, tašča in sestra, gospa Terezija Voljč roj. Slemen po mukepolni, dolgotrajni bolezni v 69. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere boguvdano umrla. — I\>greb nepozabne bo na praznik, v četrtek. 5. maja I93U z GMnc, Tržaška •:esta št. 39, na pokopališče na Vič. Glince, 4. maja 1932. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA. Zahvaljujemo se za mnogoštevilne izraze iskre, nega sočutja, katero smo prejeli povodom smrti naše nepozabne, srčno ljubljene soproge, sestre, tete, seslrično in drage mamice, gospo Terezije Špiler roj. Zupan Zalivaljujemo se vsem, ki so nam v težkih dneh bili v tolažbo ter pokojno v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. — Poseilmo se zahvaljujemo častiti duhovščini ter gg. zdravnikom. — Posebna zahvala gosp. dr. Jensterlu za njegove požrtvovalne, vsakdanjo obiske. Najlepša hvala vsem sorodnikom in sosedom za krasne vence, ter pevskemu društvu »Zarja-za ganljivo petje. Trbovlje, dne 1. maja 1932. 2ALUJ0CI OSTALI. BBBBH1HBBB Cifajte in širite »Slovenca«! Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah. *Ala£i .o^ati cffivvciiai zajamčijo najpopolnejši uspeh j Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo lužno vest, da je včeraj umrla Emica Kodelja Pogreb se bo vršil v petek dne 6. maja 1932 ob 4 popoldne iz bolnišnice mt okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica so bo darovala v sobolo dne 7. maja t. 1. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. Celje, dne 4. maja 1932. Žalujoči: KATARINA KODELJA, mama; JOŽE, brat; MARIJA in KANI, sestri. 3 3 s > co 03 -h a oŠ 2: o j o 55 a -C o => §3 9 £ o — — P N 'O . C2- Kl NI .O "p = ~ jiss iJlPš Roland Dorgeles: Leseni križi 28 > w £?: o SoN a « — s N r>J S §5 N ^ o po ^ i __ > . -2 i <= t. 1 a 9 a ur - s 3 •Ha CJ >> >2 J '5 n > 1» i N 1 jg JS c s 63« _ j So t CO ■B a ZJN od 7 .o C 15»' •j JS a l: ■ x fld cn u ■■ » N .O 5 5 S = C « I • aoo ~ a O »i _ > t - g C« o , o • Hamcl in Vairon, ki Imata svoji lastni jazbi, se odpravljata iz stanišča. Ko odmakneta zastor iz šotor-nine, pljusne notri noC In mraz. To bo šo vranjo mraz,« ml pravi Fouillard in si vleče svojo volneno čepico globoko čez ušesa. Saj me zbudiš, kaj ne? Iti nama je skupaj.« Ne maram zaspati, saj se ne izplača zatisniti oči. Noge vtaknem v krompirjevo vrečo, da me ne bi preveč zeblo. Potem si potegnem odejo čez nos, po-grejem roke pod pazduho in napol v snu gledam, kako plapola sveča in polagoma ugaša. Slišim Sulpharta, ki mu onemogel srd ne da zaspati: : Pečil bi od Jeze,« pripoveduje malemu Belimi, >da si moram dati razbiti gobec samo zato, da vzamemo tri njive repe, ki nikomur ne hasnejo... Ali naj ti povem, zakaj hočejo na vso silo imeti mali gozdič v tej soteski? Samo zato, ker bi radi imeli svoj špas in spravili nekaj ljudi na oni svet...!« Rdečelasceve besede delujejo na mladca očividno kakor materina uspavanko. Z zaspanim glasom deje: »Ne skušaj tega razumeti, lej, ne skušaj tega razumeti ...« Tudi druge glasove je slišati še nekaj časa, potem vse utihne. Sedaj spe. Gledam jih, oprt na komolec, komaj da jih še razločim; skoroda jih le uganem. Spe kakor vsako noč, brez more. Njihovi tlihljaji se mešajo: delavci tegobno snirče, bolnim piska v pršili, nekateri dihajo lahho kakor otroci. Potem se mi zazdi, tla jih ne slišim več, da se izgubljajo v temi. Kakor da bi bili mrtvi... Ne, ne morem jih več gledati spečih. To spanje, ki jih odnaša, jc preveč podobno onemu drugemu spanju. Ti obrazi, v katerih je popustila vsa napetost ali pa so mučno nagubani, ta prstena obličja me spominjajo drugih, podobnih, ki sem jih bil videl zunaj pred jarki; in telesa, ki spe večen sen na goli ravnini, imajo taisto togo lego. Rjava odeja je potegnjena čeznje kakor tedaj, ko sta dva tovariša odnesla otrple mrliče. Mrtvi so, vsi so mrtvi... ln ne upam si zaspati iz strahu, da ne bi umrl kakor oni. Nenadoma plane Breval kvišku, ves zmeden, in hripavo zakriči. Naslonjen na stegnjeni roki, obsedi I par trenutkov, prevzet od hudih sanj. Po sili se zasmeji: V resnici se mi je sanjalo, da so švabi.. .c Nekdo zagodmja. Ostali spe dalje. Tak kaj, ali ni nikdo upihnil sveče? Briga me, jaz je tudi ne bom .. Znova leže, se zvije v klopčič, zaspi. Sveča šo enkrat vzplapola in zadnjič razsvetli stanišče ... Sedaj je popolna tema ... Zavidam jih, sedaj. Tu, v tej jami, je človeku ugodno; noge so tople, udje voljni in odpočiti ... Spati... Pojutrišnjem? Kje jc še to ...! Nekdo je odgrnil šolornino. Jaques — Fouillard ... čas je! Že!... Stresom Pouillartla, ki začne godrnjati; roke tipajo za puškami. Odrineva na piano. Kakšen mraz! Tovariš, ki me je bil zbudil, šklepece z zobmi še poti odejo, ki si jo je potegnil čez glavo kakor oglavnico. »Nič novega?« »Ne... Patrola gre pravkar venkaj... Lalik^ noč. Ne vidiš toliko ko nič; v temnem j rku ni mogoče ločiti zaspanih straž od okopnih košar. Puško vtaknem skozi strelnico. Tri ure bo treba stati tako... Čez jarkov cbod ni videti deset korakov daleč. Pogled seže ravno še tlo zveriženega spletka žične ograje in njenih krivo in krevljasto stoječih kolov, potem se izgublja v temi. Topo se oziram ven, ne da bi kaj videl. Bolščim v noč in mrazi me. Mraz mi leze po lakteh navzgor kakor ledena, predirljiva sapa. Začnem plesati z ene noge na drugo in se tesno ovi-jom v odejo. Če prideš iz stanišča, te mraz najprej zgrabi za brado, zbode v nos kakor lobak, skoraj zabavno je. Potem pa postane zloben, grize te v ušesa, trapi li konice prstov in mezi vate skozi rokave, ovratnik in meso, prevzame te vsega, da ledeniš tlo drobovja. Ple-šeš in šklepečeš z zobmi. Bliža se tiho topotanje, cepetnnje, žvenkljanje orožja. Patrola gre ven. Na vratu nosijo ogromno, škarje za rezanje žice, kakor švicarske krave zvonce. »To ti je business, pravi prvi, ki zleze ven. Vsak naj prinese s seboj kos nemške bodeče žice, da pokaže, kako daleč smo bili... To utegne biti še lepa reč! Okorno prekobalijo obod, poiščejo naskočno vrzel in se prlhuljeno oddaljijo. Znova se zgrne tišina nad mračnim jarkom. Straže se liho pogovarjajo. Pod neko šotorko uhaja tenak žarek luči: bržčas si kdo kuha vinu Stran 12. »SLOVENEC«, dne 5. maja 1932. ftterv. t OS. MREŽE tovarna MOTVOZA v»v,RNA GROSUPLJE. - Interesentje, zahtevajte ponudbel vedbi po predpisih izredno poceni Priporočamo Vam uoi naiboliše šivalne stroie in kolena Hdler - GIUTZKEB Švicarski pietilui stroji HUBIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Telef. it. 2918 za rodo. Telef. St. 2913 Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo. OCA&IIM JfcNJfc vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Otvoritev mehanične delavnice j za šivalne stroje y Mariboru 1 Tvrdka SINGER šivalni stroji d. d. opozaria ienj. občinstvo da je otvo-rila na Kralja l'etr« trsu B v palači Pokojninskega zavoda MEHAN ČNO OELAVNICO za vsa popravila šivalnih strojev. Z odličnim spoštovanjem SINGER Šivalni stroji d. d MARIBOR, Ivrai.a Petra tre 6. Čevlll domače ttelo. S' nr nI od Din 11.v , ojzrrce od Din 20IT-, d lav »ki od nin 80'-naprei. 2en*lcl navadni in mo-dem i od nin 75'-na rej. M >Aki in zdelki. Tudi ' Ji .... ^^ I II . oš ________ _______ "leri .n rar if ln. Popravila sp »piejemaio. vTžkecenelt ški^evlli ler v«akovr«tni čevljarski »PENIK«. L ubluna Kolodvorska ul. 36 ■v hlfil fotografa Rovlka). S It ^ >N , S« V ' C * ' Uljudno vabim cenjeno občinstvo na otvoritev Kongresne kavarne poleg kina »Matica« na Kongresnem trgu v sredo 4. mam 1932 - zvečer Za obilen obisk se priporočam Jakob Sedej FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18. Gr trgovcem in posestnikom sc priporoča za vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrslnr koniske opreme, kon s'n i« OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, tako) izginejo, ako lih nainažete s poznano »BARTULICEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja ui v promet jo daje stara, leta 1590 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv Marije, Zagreb, jelačičev trg 20. Dobi sc v vsaki lekarni. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V L ubUani Zahtevajte ceniki Halo! Tukaj tvrdka Drago Franz trgovina z barvami ln sil-karskimi potrebščinami Ljubljana, Stari trg 24 Napeljal sem si telefon, da mi boste svoja naročila lažje sporočili. Prosim, zapišite si številko ZO—45. MIRKO KOSIRN1K ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. Sobno slikarstvo Albert Špeletič Liubliana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne. Tudi v današmih Časih kupite najceneje BIRMANSKA DARILA ure in zlatnino pri FR P. ZAJEC LJUBLJANA. Stari trK 9 HOTEL BELLEVUE, Omiš pri Splilu vabTŠ svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-Ijuje švicarske lepole Preživeti par dni v holelu Bellevue, je pridobitev za Vaše zdravje Morje, , pesek, solnce. zrak. pitna zdravilna, hladna in i topla voda v sobah, razvselljava in ogrevanje z j elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočilek. ! Peščeno kopališče pred hotelom Takse ukinjene Za uradnike popust - Prospekti se pošljejo na zahtevo. - Pension Din 55 - do 75 — dnevno. I V. F. PEČAR ~ j prevozništvo z avtomobili in konji ter žaganje drv 1 na motorno žago, Ljubljana-Moste, Zadružna 17. Telefon 26-90. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Jlin, atenski prti. rdeče ali modro obrobljeni 10 Din. prtički od 1 Din naprej, blazine milje i to Novi vzorci, ftiat tisk. dobro blago. Matek & Miheš, Ljubljana ' poleg hotela Štrukelj. Vezenje zave«, perila, monogruinov eto. Entlanie. nJn-liranje. - »Kreda« žepni robci komad i Din « * H % v* % tU ft i Li l Žaluioča soproga in sin naznanjava v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je gospod OGER FRANC ravnatelj tiskarne v pok, mestni okrajni načelnik itd. včeraj ob 7. uri zvečer po kratki, mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v petek 6. maja 1932 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k počitku. Maša zadušnica se bo darovala v soboto 7. maja ob 8. uri ziutraj v župni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, dne 4. maja 1932. Občina Ljubljana — MESTNI POGREBNI ZAVOD V LJUBLJANI rimillimuuillimill iiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliMlHililiiliillliillllMlimiiiililiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiniiir tiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHUiiiiiiiiiimnnrmnti:)iillilllliir Haho se veselim noti, ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri Franc Jager. t!,pp,nik Telefon 2042 Sv. Petra nasip št. 29 Čev//arii: PA TENT PETA preizkušena od raznih mojstrov je nenadomestljiva v Pnli stroki, ker \am pr.ltd usnje na lesenih petah sit/urno in v najkrajšem času brez vsakega truda. — Dobi se pr. Jakob Fligl ded., Ljubljana, Rimska cesta 2 ah GregortUeoa 5 — Telefon it. 33-53 — Zahtevajte potnika — Cene ugodne! Obiščite Bud mpeštanski mednarodni seiem 7-lfi. maja Nad 1000 razsiaviia'cev. — 200 strok. — Tekstil, železo, stroji, pohištvo, gradbene potrebščine. hranila, šport in tu.jsu promet. — Razstava umetnih obrtov in h šne industrije. — Radiooddama služba. — Potne olajšave: Polne olajšave veljajo za vsakega, ki želi med 3. in 15. majem potovati v Bud mpešto. 50°/o v Madžarski, za obisk na sejmu, kaki r tudi v Jugoslaviji za povratno vožnjo. 33°/„ za tri nadaline vožnje v madžarski provinci. Vizum nepotreben. (Vizum naknadno za 3 pengtt v Budimpešti.) Legitimacije in informacije: Becgrnd, Centralno zastopstvo za Jugoslavijo. Putnička pisarna madžarskega trgov, zastopstva. Beograd, Palača Akademije Jakšičeva ul. 2. — Cena sejemske legitimacije Din 40'—. Za Jugoslovansko Uafcaroo t Ljubljani t Karel Ce&. Izdajatelj: Ivan Rakove« U'.<;dnik: Franc Kremžor.