Kolje za vlnograda In za sadno drevje, kakai vsake visia rszan les prcdajjj all zamenja m dobro rlno Franjo Gnllšek, Haribor, Razl«. gova ullea 25. 36j »nug»€ kose s kosirjem I. VIDEMSF.K, MA« RIBOR, Koroščeva cesta 36. m Čemn sa zemlja negnje? Da zamor« v zemijo zrak, ki je potreben k koristnemu razpoloženju zemlje in k vzni« kanju semena, dalje zahtevajo rastii. ne vlago, ki omogočuje močne koreal« ne in čvrsto steblo. Z negovan.jem se tu di voda t zemlji potrebno in enakomerno razdeli. Razen tega se z negovanjem zemlje uničuje pleve), zaeno se pokončujejo tudi razni škodljircl rastlin ali njihov zarod, clalje se pa« maga s tem koreninam do širšega ra* vitka po zemlji. Plevel je veliki škcdljivec njive. Oq krade rastlinam hrano, prostor in v«N do, se ovija krog steblic, katere potena poležejo, prenaša na rastline mnogo« vrstne svoje bolezni, se jadrno razkošl ter kvari zemljo in njeno rodovitnost, Obstoj se mu prepreči s Bejanjem izči^ ščenega zrna, z izvrševanjem okopava* nja In pletve ob pravera času, s poko* šenjem ob času ko cveti, sploh z nego« vanjem okopanin. PravUa o krmljenju kcmj. V prven letu morajo dobivati žrebeta dobro iq izdatno krmo, kajti ta čas pridobe n* teži in rasti toliko, kakor poznojo vs* leta skupaj. Kar se ta čaa zanemari, n« nadomestl se pozneje tako z lahkoto^ Radl t«ga pazimo na pogostne in pra* vilne porcije ter na pravilno polaga« nje istih. Navedeno prihaja v pošter osobito pri žrebetih. Konjski želodef je v primeru z velikostjo cele živali -^ majhen. Konje krmimo izdatno ne s«< mo ob času, ko se od njiii zahtova miM go moSl, nego privoščimo jim že tudi pred t«n. Zakaj pred težko ali nagl« vožnjo se ne sme dati konju obilice krme. Konj prebavlja naglo. Kar mu v jutro položiš, prebavi do večera, kar mu daš zvečer, to torej najuspešnejše učinkuje na širitev njegovega brbta in na krepkost njegovih mišic. Daj mu to rej nafboljše in največ krme zveeerpo delu. Če mu nasuješ zrna pred težkim delom, ga prebavi le polovično. Čim bolj za hitro delo konja rabiš, tim laglje prebavljivo hrano mu daj. Glavno krmilo konj za ježo ali koleselj je oves. Voznim konjem gre koruza in doiti sena, detelja ali nekateri tovorniški odpadki. Kot izdatna vrsta konjskih krmil pridejo v poštev tudi: konjski bob, kolači iz leče, stebla mlade koruze in posušen pivovarski slad. Tudi pri konjih žlahtnejših vrst je mogoče oves s temi cenejšimi krmili nadome•titl. Zeleno krmo pokladaj konju vsikdar pred ovsom ali koruzo in je ne mešaj z zrnom. Ako konj po ovsu popije veliko vode, tedaj bi zrna zadostBo ne prebavil, kar pa bi bila škoda. Ako imajo konji zdrave zobe, tedaj se jih umetno ne sme krmiti, imelo bi to Ikodljive posledice. Konje s takšnimi le dobrimi zobi se odsvetuje tudi krmili jih z zmočeno, sparjeno in kubado krmo ali s šrotanim ovsom. Pomce hmeljarjem zaradi krlzel V petek in soboto dne 14. in dne 15. t. m. it«i se v Beogradu mudila g. Steblovnik iz Šmartna ob Paki in g. Senica iz Žalca kot zastopnika Zadružne zveze v Ce !ju in v Ljubljani in kot odposlanca hrneljarjev iz Savinjske doline v svrho Intervencije zaradi državne pomoči hmeljarjem v dravski banovini. Obiskala sta razna ministrstva in merodaj ne krocre, kjer sta predložila tozadevne gpomenice, priporočene tudi od Glavnega zadružnega saveza v Beogradu. Pomoč se je obljubila. Ljutomer. Tukajšnja podružnlca Kmetijske družbe priredi krožek poučnih gospodarskih predavanj s filmom, !n sicer bodo po tem-le sporedu: Dne 83. marca po rani službi božji v Veržeju, dvorana pri Hedžetu, popoldne iste ga dne na Cvenu, pri pošti; dne 24. t. m. ob 16. uri v Cezanjevcih, umetni mlin Ribič, in dne 25. marca, to je na praznik Marije Device, ob 9. uri v Ljutomeru, Sokolski dom. NHnovejše velezanimive filme o obdeiovanju zemlje v najnaprednejših kmetskih deželah bode predvajal šef Agrikulturncrkemičnega urada iz Zagreba g. Pučnik Želeti je, da se kmetovalci v lastnem interesu udeleže teh predavanj v obilnern številul Kriza Beograd, 10. 3. 1930. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil v Beogradu drugi kongres jugoslovanskih vinogradnikov, ki je privedel iz cele države nad 4000 Ijudi, dokaz, kako nujno je to vprašanje. Strokovni referati so ugotovili, da se obdelovanje vinogradov več ne izplača zaradi slabih prodajnih cen vina in grozdja in da je v sedanjih razmerah izključena vsaka rentabilnost vinogradništva. Dočim pa se n. pr. podpirajo fabrike piva, ki zaposlujejo jedva 10.000 Ijudi, z malimi trošarinami, je vsaki liter vina obremenjen z 2 do 2.50 Din, vkljub temu, da živi od te gospodarske panoge na milijone vinogradnikov in delavcev na zemlji, kl je za vsako drugo gospodarstvo skoraj nesposobno. Visoke carino in transportne težkoče uplivajo na niz ke cene vina, kakor tudi dejstvo, da so se vsled povojnih razmer nasadile ponekod direktno rodeče trte (šmarnica, delavara itd.) na zemlji, ki je prej rodila v obilni meri žito in koruzo. Ta kvalitetno slaba vina kvarijo sedaj cene dobrih, v hribovitih in strnrrh legah pridelanih vin, ter otežko^ujoje ?.ivljenske pogoje onim vinogradnikom, ki so že stoletja gojili vlnsko trto. V začetku kongresa se je Nj. Velič. kralju poslala navduSeno sprejeta udanostna brzojavka. Predsedoval je vinogradnik g. Vla.do Savič iz Sremske Kamenice. Iz Slovenije je bilo precej delegatov, med katedrni smo opazili: bivšega ministra Ivana Vesenjaka, biv šega poslanca Josipa Nemaniča, ravnatelja Kmetiijske družbe Inž. Laha, ravnatelja Rudla od Sadjarske zadruge v Mariboru in Roberta Košarja od Osrednje vinarske zadruge istotam. Nato so sledili razni referati, ki so se sukali okrog vprašanj: kako povcčati izvoz vina in grozdja v '.nozemstvo in kako dvigniti potrošnjo vina in grozdja v domači državi, da se reši vin ska kriza, ki je nastala vsled novih razmer. Ako vinograduiStvo ne bo na« šlo pomoči, bo sledilo — hmcljarstvu; Soglasno sprejeto resolucije so bile odvseh teh razprav. Resolucija """ Vinogradniki iz vse države, zbranl na kongresn v Beogradu, so soglasno jgotovili, da so radi slabe pi-odaje vinskih produktov cene grozdja in vina isko padle, l-\ j« izključena vsaka ren tabilnost vinogradništva. V zvezi s tem, da je trošarina na vino, kl znaSa danes okrog 125 odstotkov vrednosti, nevzdržna, smatra kongres visoko trošarino, kakor tudi način, kako se pobira, za enega glavnih vzrokov današnjih nizkih cen vina Kongrcs vinograd nikov ugotavlja, da je gospodarsko sta nje naših vinogradnikov v vsej državl radi nizkih cen in radi nemožnosti odprodaje vina naravnost brezupno. Da bi se težko stanje naših vinogradnikov vsaj malo ublažilo, je kongres mnenja, da bi bilo nujno ukreniti sledeče korake: 1. Državna trošarina na vino, kakor tudi banovinske in občinske doklade bi se morale fiksirati na znesek 1 Din na liter in sicer na vina v sodih ter tudi na vina v steklenicah. Občinam se naj izjemno dovoli, pobirati višje občinske trošarine na šampanjec in destilirana vina. 2. Trošarina naj se plaCuje v krajih neposrednega konsuma, tako da bi se prevoznina iz kraja v kraj ne obremenjevala s trošarino. Pobiranje državna ln banske trošarine naj se da v najem občinam. 3. Občinam naj se prepove maksimirane trošarine povečevati z raznimi dokladami, kakor z dokladami na uvoz, na tlakovanje cest W drugimi iličnimi. 4. Prepove naj se prodajanje vinskih idestilatov, drozgovca ter fabrikacije Tseh sadnih žganj z uporabo špirita. 4. Omogoči naj se destilacija slabih In pokvarjenih vin ter se naj tozadevna trošarina zniža. 6. Da državne, banske in občinsko trošarine obremene vse umetno izdelane brezalkoholne pijače v isti višini kakor vino. 7. Da se vino pri transportu smatra za brzovozno blago. 8. Takoj naj se ukinejo carine na uvoz vinogradniških potrebščin. 9. Da se s povoljnimi trgovskiml pogodbami olajša izvoz vina in da se epremeni sistem naše trgovinske politike, ki bazira na kvazuli največjih Ugodnosti ter da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo in Čehoslovaško in ee pri tem doseže večji kontingent za Izvoz vina v te države. 10. Potrebno je, da se lzvozna premija ra vino zviša od 40 na 100 Din. 11. Da se ugodnosti za izvoz vina razUrijo tudi na vinski mošt. 12. Da se uvede izvozna premija 60 Din na 100 kg za izvoz grozdja. 13. Da se v vseh potroSnih središčih našega vina v inozemstvu ustanovijo državne kleti za reklamo našega vina. 14. Da se dovoli kreditiranje carin pri uvozu sodov iz inozemstva. 15. Da se z ozirom na pasivnost vinogradništva zmanjša davek na čisti dodohodek vinogradov. ¦ 16. Da se od 1. januarja 1931 v krajih, kjer do sedaj obstojajo vinogradl, prepove sajenje novih vinogradov. 17. Da se Cimpreje in člm ostreje Izvede očiščenje našl vinogradov od Bmarnice. 18. Da se čimpreje uzakon! nov vlngki zakon, ki naj določi: a) ustanovitev vinogradniških šol v vsaki bf^ovini, b) zadružno organiziranje vinogradnikov, c) podpiranje obstoječih vinogradnih zadrug, d) da se v zvezi s tem podpirajo tudi one zadruge, ki pridclujejo grozdje v brezalkoholne pijače. 19. Da naj v bodoče pri sklepanju trgovinskih pogodb sodelujejo tudi vinogradniški strokovnjaki. Te soglasno sprejete resolucije so skoraj v vseh točkah velevažnega pomena tudi za Dravsko banovino, ki nima nikjer zemlje, kl bi se dala v kratkem času uporabljati za druge kulture. V Sloveniji so izgnbe vino«radnlštva največje. Ako se je n. pr. ugotovilo, da znaša izguba vinogradnikov vsled povišanja obdelovalnih stroškov in padanje vinskih cen pri vsakem hektolitru pri kvantitativno dobri letini 1928 v brodskih vinogradih 93, v zagrebških 110, v hrvatskih in zagorskih 105, v Dalmaciji 114 in v vojvodinskih 80 do 90 Din, potem moramo reči, da znašajo Izgube v dravskl banovlni okrog 200 do 250 Din prl hektolltru, ker so se naše vinske cene že skoraj prilagodile cenam južnih vin ln je pridelek vsled alpskega značaja naših krajev za polovico manjši. Na kongresu vlnogradnlkov ee Je polagala velika pažnja na ustanovitev vinarsklh zadrag, katere organlzaclje bi se morale tudi t Slovenlji Be lzpopolniti, Ceprav so nekatere že združene na primer na štajerskem v Osrednjl vinarski zadrugi. V Mariboru se Je ustanovila tudi Ze lzvozna zadruga za Jugoslavijo, ki ei je nabavila t bližlnl Gradca veliko lastno klet ln 2e zaCela obratovatl. Morda bo ona kot najbližnja lzhodna toCka za »avernl trg postala velevažen faktor *a lzvor Jugoslovanskih vin In bl JI bilo potrebno dati lzdatnih državnih podpor, doClm je dosedaj uživala pomoč le od domaCih denarnih krogov, potom Zadružne zveze v LJubljani. K stvarl Je govorll ludi vladnl >xastopnik, pomočnik flnanCnega ministra dr. Fran Gospodnetič, kojega važna izvajanja prinesemo prihodnJiC. fficsto dr€Ąesa tircvcsce. V vsakem tudi še tako dobro oskrbovanem sadonosniku začnejo po letih izumirati starejša drevesa iz razliČnih razlogov. Žlahtnejše sorte so obCutljive mnogo bolj za elementarne nezgode, ki uničijo tu ali tam kakšno drevo. SkoraJ večina dreves v sadonosniku je bila posajena postopnjema in tako za« čnejo starejša drevesa izumirati, dočim so mlajša še v najboljši dobi. Škoda se nam zdi pustiti prazno mesto, kjer smo drevo izkopali. Vsak kma tovalec le z malimi izjemami posadi na izkopano mesto zopet mlado drevesce brez pravega preudarka. Dragl prijatelj I Poglejva si čez 15 let ona dreves« ca, ki so bila podsajena pod krone starejših dreves. Opaziti moreš le stara krevlje s par visokimi vejami, ki so po večini spodaj gole, le na vrhu se nahaja venček rodnih vejic. Slab vtis si dobil, kaj ne? Nehote ti pride iz ust kritična opazka glede na drevesničarja, sorto in drugo, samo sadjar je nedolžen. Mlado drevesce tudi ljubi solnce, ki mu ga pa pod starejšim drevjem pr{ manjkuje; zato eill kvišku le z neka« terimi vejami, doCim se spodnje posu« Se. Iste slučaje sem opazil pri drevju. sajenem za vlsokiml zidovi (na severni štranl). Bilo je pred par letl. Podrl sem se« dem starlh Jablan, ker niso prinašala skoraj nobene koristi. Ker se nahaja sadonosnik v brežlnastl legi, sem se od ločil, da posadim na njih mesto sorto »Stajerski moSanckar«, kl se v tem o-« koliSu najbolje «ponaša. Zemlja pod izkopanim! drevesi Je bila docela izvlečena in nitl najmanJSega sledu o humusu ni bilo v njej. Kako bi tudi bilo? Sa] so črpala izkopana drevesa skozl vso življenjsko dobo (60 let) hrano iz nje, ne da bi se kaj gnojilo. Izkopal sem veliko Jamo (okroglo 2 m premer), polovico Jame eem napolnll spo* mladi z dopeljano dobro zemljo, drugo polovico pa neposredno pred sajenjem z dobro razkrojenim kompostom. Ša kolobar sem napravil iz lzkopane zem- lje, kl se Je vsled rednega okapanja še znatno izboljšala. Travl nikoli pustitl, da bi se pod drevescem mogla razvija- jtl; zakaj ona mu krade hrano in vodo, ki je baš v brežinastlh Ugah tako veli- ke važnosti za drevo. Jeseni sem jim pognojil z apnenim duSikom, spomla- jdi sem potrosil ves kolobar z lesnim pepelom in superfosfatom (na eno dre- ivesce 30 dkg apnenega duSika in isto |množino superfosfata). Lansko »po- imlad sem jim pognojil z gnojnico (raz- redCeno 1:1, 20 1 na drevo). Par kolo- barjev sem pokrll tudi s travo, kar je jako ugodno vplivalo na rahlost zem- Uje. Opazoval sem tudi sosede, ki so za- eajali na isti način, so pa seveda po- rabili, da je treba drevescem posebno v takšnih slučajih kaj dati, zato pa I- majo danes starikave sirote, ki komaj Eivotarijo. Tak način posajanja je umesten le tam, kjer stoje drevesa v primerni raz daljl (v vrste 10, vrste pa 15 m nara- ren), pa tudi brežinaste solnčne lege eo primerne za ta način podsajanja, ker dobi tukaj drevesce dovolj solnca, kl Je predpogoj uspevanja. Sploh pa je {opustiti tako saditev v pregostih sado- |nosnikih, kjer ne dosežemo s tem rav- inanjem nikdar nobenega ciija. V mla- jdostl, pa tudi v poznejših letih je po- trebno redno gnojenje in obdelovanje nemlje pri takem drevju mnogo bolj 'kot prl onem, ki pride prvič v neizčr- jpano zemljo. Martin Potočnik. Marlborskl tzg. Na mariborski trg v soboto dn« 15. marca so pripeljali špeharji na 53 vozeh 147 zaklanih svinj. Meso so prodajali po 15 do 28 Din, špeh pa po 10 do 21 Din. KmetJ« »o pripeljall 17 voz krompirja po 1 do 1.50, 4 voze čebule po 2.50 do 3, zelje 1 do 6 Dia. Na trgu je bilo 28 vcm sena po 75 do 90, 6 voz otave po 85 do 90, 8 voz slame po 50 do 65 Din. Pšenica 2.25 do 2.50, rž 2, Ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.75 do 2, ajda 1.50 do 2, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 30 do 50, piščand 45 do 50, kozličl 100, goa 70 do 80, puran 65 du 85, domači zajec 9 do 40 Din. Cesen 16 Din. Jabolka 6.50 do 8, suha sllve 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.65 do 1, ined 13 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bi!o 61 konj, 21 bikov, 240 volov, 421 krav in 12 telet, skupaj 755 komadoT. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dn« 11. 3. 19fiO so bile sledeče: debeli voli 1 kg živ« teže od 9.50 do 10 Din, poldebell voli od 8.75 do 9 Din, plemenskl voli od 6 do 8 Din, bikl za klanje od 7.50 do 10 Din, klavne krava debelo do 7.75 do 9.25 Din, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3 do 5 Din, molzne krave od 8 do 9.50 Din, breja krave od 8 do 9.50 Din, mlada živina od 8 do 9.25 Din, teleta od 12 do 13 Din. Prodanih je bilo 375 komadov, od teh za fzvoz t Avstrijo 49 kom. Marlborsko sejmsko pcročllo. Na svinjski sejem dne 14. marca 1930 j« bilo pripeljanih 184 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašifi 7—9 tednov stari komad 175 do 250 Din, 3—i mesece stari 350—450 Din, 5—7 meaecev stari 480—550 Din, 8—10 mesecev stari 650—950 T), 1 leto stari 1000 do 1700 Din, 1 kg zive te?.<? od 10 do 13 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din Prodanih je biio 129 svinj. Mes&e ceme v Hariboru. Vo!ov?ko meso 1 ksr od 16 do 20 Din, meso od bikov, krav, telic od 10 do 14 Din. teiečje meso od 16 do 25 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 28 Din.