Po$tn!na plačana v zttbvfA Posamezna Stevfflčat 8 din. IZDAJA FiZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Davisov pokal — Jugoslavija : Švedska Leto V. — Štev. 23 LJUBLJANA, 5. junija 1949 IIZKULTURNI TEDNIK Ob tednu tehnike Izgraditi socializem pomeni ustvariti in obvladati tehniko. Tehnika danes nima meja, je univerzalna ter služi vsemu človeštvu; tehnični in znanstveni izsledki niso ozki — omejeni, temveč so last človeštva. Narod, ki temu človeštvu daje več, se tudi več ceni. (Tito delegatom I. kongresa LT) Ljudska tehnika je vseljudska, patriotska organizacija, ki ima glavno nalogo pomagati k dvigu kadrov, ne samo v industriji, temveč tudi v Jugoslovanski armadi. Tehnika mora dvigniti nivo našega mladega kadra ter pri delovnem ljudstvu razvijati visoko tehnično kulturo, ki je eden izmed glavnih pogojev za izgradnjo socialistične države. Po zmagi v osvobodilni vojni je naša Partija na čelu s tov. Titom pripeljala naše ljudstvo s poti zaostalosti na pot industrijskega razvitka. Država, ki je industrijsko zaostala, pomeni siromaštvo vasi in mest, vojno slabost ter nemoč pred zunanjimi neprija-teiji. Da bi naši narodi odvrnili vse te nevarnosti, so pod vodstvom Komunistične partije prevzeli na sebe ogromne naloge — izvršitev petletnega plana, izgradnjo socializma. Ljudska tehnika, ki je postala samostojna organizacija leta 1943, je dosegla veliko uspehov. Da bi se pa Ljudska tehnika še bolj organizacijsko učvrstila ter postala bolj množična, prireja Teden tehnike, ki traja od 5. do vključno 12. junija. Letošnji Teden tehnike ima še veliko večji pomen kakor lanskoletni, ker se vrši v smislu odločb II. plenuma CK KPJ, ki je dal linijo nadalj-nega razvoja naših proizvodnih sil. V Tednu tehnike se morajo naši delavci še bolj zbližati ter tako doprinesti velik delež k dvigu nivoja tehnične kulture ljudstva, okrepiti borbo za usposobitev naših strokovnih kadrov za naše gospodarstvo in Armado, razviti borbo za izboljšanje kvalitete proizvodnje, pomagati vključevati delovno silo vasi v industrijo, vključevati žene v gospodarstvo ter k razvijanju socialističnega tekmovanja, no-vatorstva in racionalizatorstva. Tako bo postal Teden tehnike eden izmed tistih faktorjev, ki bodo razvili ljubezen naših narodov do Partije in tov. Tita, faktor, ki bo pripomogel k izvrševanju nalog tretjega leta petletnega plana. Prvi okrajni fizkuSisirni zleti v Sloveniji Na mestnem nastopu Ljubljane je sodelovalo preko 6.500 fizkulturnikov Po večtedenskih temeljitih pripravah so včeraj ■ ljubljanski fizkulturniki v dveh množičnih nastopih pokazali javnosti svoj mladostni polet in svoje sposobnosti. Na slavnostno okrašenem telovadišču v Tivoliju so nastopali fizkulturniki in fizkultumice vseh oddelkov, športniki najrazličnejših športnih panog, sindikalni aktivi, dijaki in učenci v gospodarstvu. Ta največji dosedanji fizkulturni nastop mesta Ljubljane je posebno pomemben za to, ker je v programu nastopajočih uspešno vključil 'tudi športne igre in prikaz različnih športnih panog. Tokrat je bil izražen močan poudarek z ozirom na množičnost in zlasti na vsestranost naših fizkultur-nikov. Se posebnega poudarka pa je vredno dejstvo, da se je na letošnjem nastopu v zadovoljivem številu pojavila tudi delavska mladina, učenci v gospodarstvu in učenci strokovnih šol, ki so skupno s srednješolci in članstvom telovadnih društev pokazali vsestransko pripravljenost služiti domovini in graditvi socializma. V dopoldanskem nastopu je sodelovalo dva tisoč fizkulturnikov. Pred velikim številom gledalcev se je ob napovedanem času pričel spored z mimohodom vseh nastopajočih. Za tem so po nastopu pionirjev in pionirk, ki jih je nastopalo skoraj tisoč, prikorakali na telovadišče mladinci telovadnih društev in izvedli letošnje proste vaje. Dalje so se predstavili srednješolci v športnih igrah, košarki in odbojki, rokometu, mladinke strokovnih šol pa v prostih vajah in enako tudi srednješolke. Na programu je bilo tudi vlečenje vrvi za prvenstvo srednjih šol, kjer je dosegla prvo mesto V. drž. gimnazija. V popoldanskem nastopu so vsi nastopajoči navdušili prisotne gledalce. Ze mnogo pred tretjo uro popoldne je občinstvo napolnilo letno telovadišče. Ob prisotnosti štiri tisoč gledalcev ter zastopnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij se je začel spored s pozdravom in dviganjem zastave. Takoj po pozdravu se je razvil mogočen mimohod vseh nastopajočih, ki je povzročili viharno navdušenje pri gledalcih. V dolgih strnjenih kolonah so korakali pionirji obeh spolov, stasite mladinke, mladinci ter zastopniki športnih zvez. Ze sam mimohod je nudil prepričljivo sliko sile in zdravja naše mladine. Kot prvi so nastopili starejši pionirji in pionirke. Prvi s palicami in deklice z obroči. Vaje so izvedli lepo in skladno ter želi ob pestrem odstopu živahno odobravanje. Za njimi so tekmovali pionirji v štafeti čez zapreke, nakar so nastopili v manjši skupini zastopniki predvojaške vzgoje v vajah s puškami. Za vlečenjem vrvi, kjer so sodelovali člani sindikalnih fizkultur-nih aktivov, je nastopilo več vrst mladincev, mladink in članic v preskokih in vajah na orodju. Posebno so se odlikovale mladinke na dvovišinski bradlji in mladinci v drznih vajah na krogih v gugu. Med tem, ko so številne vrste telovadcev odstopale, so najboljši atleti startali v štafeti 4 X 100 m. V nadaljnem sporedu so nastopili mladinci srednjih in strokovnih šol ter člani telovadnih društev v prostih vajah in nato zastopniki športnih društev v svojih panogah. Videli smo atlete, sabljače, težkoatlete in znani drsalni par Palmetova-Lajovic, ki sta žela za svoje mojstrsko izvajanje ob zvokih valčka splošno priznanje. Enako je s posebno močjo pritegnila gledalce osmorica članic v dolgih belih oblekah, ki je izvedla umetniško skladbo »Pesem brez besed« v sestavi inž. Lindtnerja. Za prikazom rokometa so prikorakale na telovadišče stasite mladinke z dvajsetimi nizkimi gredmi in na njih odlično izvedle simultane vaje na gre-deh, kar je bila ena najlepših točk v celotnem nastopu. Vaje sta posrečeno in efektno sestavili prof. Trdinova in Puštiškova. V enaki meri je doseglo navdušeno priznanje 500 mladink Ekonomskega tehnikuma, ki so se razvrstile v živahnem tekovnem koraku v dolgih vrstah na svoja mesta. V zadnji točki je nastopilo 700 mladink v vajah s kiji. Ze takoj ob pristopu so nudile nepozabno sliko, ki se je ob lepi sestavi in tudi dobri izvedbi še stopnjevala. Predviden je bil za zaključno točko nastop zastopnikov JA, ki pa je iz neznanega razloga izostal. Nastop je vodil podpredsednik Mestnega telovadnega odbora tov. Borko Franc ob pomoči svojih sodelavcev. Prireditev je bila odlično pripravljena in je dosegla v vseh točkah popoln uspeh. Grajati bi bilo edinole udeležbo članstva telovadnih društev, ki bi bila lahko še mnogo večja. V ostalem je nastop pokazal veliko delavnost ljubljanskih fizkulturnikov, ki iz leta v leto napredujejo v številčnosti in tudi kvaliteti. Uspel telovadni nastop v Šempetru Šempeter, 5. junija. Pri današnjem telovadnem nastopu, ki je bil povezan z zaključkom šolskega leta, je nastopilo 988 telovadcev in telovadk. Poleg dijakov šempetrske gimnazije so sodelovali tudi člani in članice telovadnih društev iz Šempetra in okoliških vasi. jelovadni nastop je bil prvotno predviden že prej, so ga pa morali zaradi dežja dvakrat preložiti. Visoka zmaga Jugoslovanskih plavačev nad Avstrijo Skupščina Smučarske zveze Slovenije Ljubljana, 5. junija. Danes je bila na Taboru skupščina Smučarske zveze Slovenije, katere so se udeležili dele- gati iz vseh okrajev Slovenije. ° Po uvodnih besedah predsednika Smučarske zveze Slovenije Franca Primožiča je bilo podano tehnično poročilo za preteklo sezono, ki ga je imel tehnični referent Ante Gnidovec. Med drugim je omenil, da je bil dosežen V tej športni panogi velik kvaliteten napredek, ki so ga dosegli naši smu-čarj posebno na tekmovanjih z inozemskimi smučarji. Se prav poseben uspeh pa je bil zabeležen v smučarskih skokih, medtem ko je treba ostalim smučarskim disciplinam posvetiti mnogo več pozornosti. Poleg tega pa je treba poskrbeti za nov kader smučarjev in organizirati tečaje na vseh obstoječih skakalnicah, ki jih imamo v Sloveniji. Kot najvažnejša naloga pa je brez dvoma priprava za olimpijske igre, ki bodo leta 1952. Treba se je lotiti resnega in sistematičnega dela, tako da pred nastopom ne bo problem sestaviti dokončno število olimpijskih kandidatov. Po Sporočilu sekretariata Smučarske zveze Slovenije je bil izvoljen izvršni odbor: predsednik: Primožič Franc, podpredsednika dr. Jože Novak, dr. Franjo Pavlin; sekretarji: Pohar Avgust, Ančka Magušar in dr. Tone Dečman. Tehnično vodstvo: Ante Gnidovec, finančni referent: Miha Dermota; gospodar Gustel Jereb; propagandist: major Albin Vengust; referent za kadre: major Maks Završnik; ostali člani: Bajželj, Kališnik, dr. Alojzij Sef, Stane Pelan, Bervard Nani, dr. Leon Bebler, Boris Kogovšek, Marjan Bertoncelj; nadzorni odbor: dr. Danilo Dougan, Milan Fajdiga in Gregor Klančnik. Ob zaključku skupščine je bil sprejet Plan dela za prihodnjo smučarsko sezono. (Od posebnega dopisnika) PRVI DAN Zagreb, 4. junija. Danes popoldne se je pričel na plavališču »Naprijeda« plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Avstrijo. Tekmi je prisostvovalo preko 3000 gledalcev. Pred tekmovanjem sta obe reprezentanci izvršili defile, nakar jih je v imenu Plavalne zveze Jugoslavije pozdravil Pero Lozica in predal gostom pokal, plavač Luka Ciganovič pa cvetje. Prva točka programa je bila 100 m prsno: prvih 50 m so skoraj vsi pla-vači bili v isti črti, vendar je prvi obrnil Korpes z malo prednostjo v času 33.4. Do 57 m so bili Korpes, Pav-liček in Ljepotica v isti črti, vendar je uspelo Pavličku z odličnim rinišem zasesti prvo mesto. Rezultati: 1. Pavli-ček (A) 1:14.7, 2. Korpes (J) 1:15.2, 3. Ljepotica (J) 1:15.4, 4. Augustin (A) 1:17.2. Točke: Avstrija 6, Jugoslavija 5. 100 m prosto: Na 100 m prosto so začeli plavači s prepočasnim tempom. Po prvem neuspelem! startu je prevzel vodstvo Skanata, ki je prvi obrnil v času 28.6, tik za njim Ilič in oba Avstrijca. Drugih 50 m sta se oba Jugoslovana z lahkoto otresla Avstrijcev in prešla v borbo za prvo mesto. V fi-nišu je proti pričakovanju zmagal Ilič z dobrim časom 1:01.7. Rezultati: 1. Ilič (J) 1:01.7, 2. Skanata (J) 1:02.4, 3. Rei-ner (A) 1:04.2, 4. Loy (A) 1:05.0. Točke: Jugoslavija 13, Avstrija 9. 1500 m prosto je bila za gledalce nezanimiva točka. Jugoslovana Kvinc in Vidovič sta takoj po startu prevzela vodstvo in ga vedno bolj povečavala, tako da sta oba prehitela Avstrijca za več kot 100 m. Tu se je zlasti odlikoval Kvinc, ki je dosegel svoj najboljši čas in zelo dober rezultat za težak bazen in sladko vodo (20:34.8). Rezultati: 1. Kvinc (J) 20:34.8, 2. Vidovič (J) 20:59.2. 3. Bohuslav (A) 22:41.6, 4. Frie-denthal (A) 23:45.2. DRAMATIČNA BORBA V ŠTAFETI 3 X 10° m mešano Štafeta 3 X 109 m mešano je bila točka, ki smo jo vsi imeli za izgubljeno, zlasti ker sta v avstrijski reprezentanci plavala oba rekorderja K8p-pelstatter in Pavliček. Vendar je dvoboj prinesel veliko presenečenje in obenem najbolj napeto točko prvega dneva. Za Avstrijo je prvi startal Kop-pelstatter, za Jugoslavijo pa Stipetič Marjan. Kljub odličnemu avstrijskemu tekmovalcu se je Stipetič držal Kop-pelstatterja vse do 70 m. Sele v zadnjih metrih si je Avstrijcu posrečilo dobiti z neverjetnim sprintom nekoliko prednosti. Za Koppelstatterjem je startal za Avstrijo Pavliček, za Jugoslavijo pa Ljepotica, ki je z izredno borbenostjo nekoliko zmanjšal prednost Avstrijca. Skanata se je kot tretji Jugoslovan s silnim sprintom pognal za Reinerjem, ga že pri 50 m dohitel, zadnjih 50 m pa celo pridobil 1 meter prednosti. Rezultati: 1. Jugoslavija 3:29.1, 2. Avstrija 3:31.0. Točke: Jugoslavija 31, Avstrija 18. Po programu so sledili še propagandni skoki s 3 in 10 m, ki so navdušili gledalce, kajti bili so prvič v Zagrebu na programu. Za Jugoslavijo so skakali Pribošek, Dobrin, Selan, Gala in Keber, za Avstrijo pa Lippa in Steimvender. Na zaključku je bila odigrana še waterpolo tekma. Jugoslavija je nastopila v postavi: Kovačič, Vuksanovič, Giovanelli, L. Stakula, Curtini, S. Strmac in L. Ciganovič', Avstrija pa: dr. Reichelt, dr. Schuh, Stein-bach, Loy, Bochuslav, Kunz in Pettel. Jugoslovanski igralci so bili neprecizni v podajanju in streljanju na gol in se Zvezna košarkaška liga Esmtnest premagala Milidenarja, Železničar tesno Izgubil proti Mladost! Ljubljana, 5. junija. V nadaljevanju prvenstva zvezne košarkaške lige je zagrebško Jedinstvo v četrtek zasluženo premagalo v Beogradu domačega Metalca z 49:32 (20:13).Najboljši igralec tekme je bil Arapovič (Jedinstvo). Istega dne je beograjska Crvena zvezda v Ljubljani tesno premagala domačega Železničarja z 48:32 (28:15), na Reki pa je sarajevski Miilcio-nar dobil tekmo proti domači Lokomotivi z 34:29 (12:14). Stipetič Marjan je na dvoboju plaval le na progi 100 m hrbtno ko 7:0. Sodil je italijanski sodnik Mar-chetti. Točke; Jugoslavija 41, Avstrija DRUGI DAN Zagreb, 5. junija. Danes se je tukaj nadaljevalo srečanje v plavanju med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije igračem poznalo, da še niso vigrani. Zmagala je Jugoslavija z visoko razlije. Za naše plavače je prišlo prvo letošnje mednarodno srečanje nekoliko prezgodaj, tako da je nastopila naša reprezentanca nekompletna. Kljub temu pa so naši plavači skoraj na vseh progah prevladovali in zmagali z velikim nastopom. Značilno za jugoslovanske plavače je to, da so v reprezentanci nastopile mlajše moči, ki do sedaj še niso nastopale v naši državni reprezentanci, kot so to Lepotica, Kor-bes in Klinc, medtem ko smo v reprezentanci pogrešali starejše plavalce kot Cerarja, Pelhana, Puharja in druge, ki še niso v polnem treningu. Tudi waterpollo reprezentanci se pozna, da še hi vigrana, medtem ko so skakalci skoraj prijetno presenetili in niso mnogo zaostajali za Avstrijci. 400 m prosto: To progo je do 350 m vodil Stipetič Mislav, ki ga je v končnem sprintu prehitel Ilič. 1. Ilič 5.01.0, 2. Stipetič 5:02.9, 3. Bohuslav (Avstrija) 5:33.1, 4. Friedenstal (A) 5:43.9. Stanje točk: Jugoslavija 49, Avstrija 27. 100 m hrbtno: Ta točka sporeda je bila zelo zanimiva, ker je startal avstrijski prvak Koppelstatter, ki spada Nadaljevanje na 4. strani Mladost : Železničar ,26:25 Prvenstvena tekma. Igrišče Železničarja. Vreme oblačno. Gledalcev 200. Sodnik Colovič (Bgd) in Siivani (Reka) Mladost: Cvetkovič 5, Branica 4, Or-lovič 8, Holer 7, Despot 2, Siprak; Železničar: Vozelj 8, Amon 10, Fe-gutš 1, Miler 4, Deu 2, Dvoržak, Remic, Gričar, Novak. Ljubljana, 5. junija. V zadnjem mesecu je ekipa Železničarja s svojo igro navdušila občinstvo v Ljubljani in Beogradu. Posebno s Crveno zvezdo je zaigrala eno svojih najlepših in najuspešnejših tekem. Danes pa je na lastnem igrišču utrpela sramoten poraz. Vsi smo bili začudeni . nad tako slabo igro Železničarja. Kje je vzrok? Predvsem v podcenjevanju nasprotnka, ki se je tega zavedel in tudi temu primerno zaigral. Res, da so v drugem polčasu igralci Železničarja proti koncu na vse načine skušali zmago odločiti v svojo korist, saj je bil ta del tudi najbolj borben in razburljiv, vendar so ofenzivni in boljši Zagrebčani zasluženo zmagali. Enotnost : Milicionar 33:21 Prvenstvena tekma. Igrišče Stadion. Gledalcev 250. Sodnik Colovič in Silvani. Enotonst: Fugjna 2, Supančič 6, Kravlje 4. Šerbec 6, Breznik 2, Škerjanc 13, Ciglar, Olivieri, Filipan, Steiner: Milicionar: Karaman 4, Dessi 4, Ca-nak 4, Džulepa 9, Fejsa. Ljubljana, 5. junija. V IV. kolu je bjl nasprotnik prvega slovenskega predstavnika Enotnosti Milicionar iz Sarajeva, ki je dal borbeno in enakovredno tehnično igro boljšim Ljubljančanom. Igralci so bili zelo napadalni in prodorni predvsem v drugem polčasu. Le pod košem so bili čestokrat počasni in nerodni. Džulepa je najboljši in edini koristni igralec pod košem. Enotnost je zaigrala mimo vendar učinkovito. Bili so vseskozi v rahli premoči. Za razliko od Milicionar ja je Enotnost lepo in koristno kombinirala. V zadnjih minutah so Ljubljančani po Škerjancu z »lepimi« koši višali in postavili končni rezultat 33:21 (16:12). V predtekmi je ženska vrsta Enotnosti premagala žensko vrsto Železničarja z 21:13 (10:9). M. S. Crvena zvezda : Jedinstvo 57:36 (34:10) Partizan : Proleter 58:29 (24:11) LESTVICA Crvena zvezda 4 4 0 244:117 8 Partizan 4 4 0 207:118 8 Enotnost 4 2 2 108:113 4 Jedinstvo 4 2 2 159:177 4 Mladost 4 2 2 97:144 4 Milicionar 3 1 2 89:98 2 Železničar 3 1 2 86:96 2 Metalac 4 1 3 103:121 2 Proleter 3 1 2 79:131 3 Lokomotiva 2 0 2 53:120 0 Namiznoteniški turnir na Bledo Anton Strahi-iDinamo Zagreb) državni Kolesarski prvak Mladinsko prvenstvo FLRJ osvojil Rosek Ivan (Milicionar — Beograd) Zagreb, 5. junija. Danes je bilo kaj izvedeno cestno kolesarsko PlV<;„ vo FLRJ. Tekmovali so člani in mladinci. Proga je bila dolga 200 ton J je vodila iz Zagreba čez Sesvete Varaždin do Ormoža, kjer je bil oblat, nakar so vozili dirkači po isti VT0°. nazaj na stadion Dinama v Mal'**" miru, kjer je bil po enem krogu eiL. Mladinska proga je šla po isti pros* z obratom pred Novim Marofom tei je bila dolga 100 km. Prvi so prispeli na cilj mladinci in sicer skupina 20 vozačev. Ker je buo število tekmovalcev omejeno, so na" stopili le najboljši iz irse države 1° se jo videlo tudi po sami dirki, najbolj pa na veliki hitrosti, ki so jo vzdržali skoraj vsi mladinci. Na cilj je P*'1" spelo istočasno 20 tekmovalcev, tako da je bilo mogoče določiti le prvin šest ostalih 13 pa so ocenili skupno ia sedmo mesto. Potelc in rezultat današnjega tekmovanja kaže. da imamo v kolesarstvu pri mladincih dober naraščaj. Skupno je startalo na 109 km dolgi progi 41 mladincev. Rezultat je bil naslednji: 1. Bosek Ivan (Milicionar, Beograd) 2 » (povprečna brzina 34.140-), 2. Bajlo Josip (Zadar), 3. Vidali Ljubo (železničar Ljubljana), 4. Stanko Stjepan (Jedinstvo, Zagreb), 5. Bulatovič Ka-doje (Metalac, Beograd), <1. Ciger Josip (Spartak, Subotica). Med ostalimi so prispeli v prvi skupini tudi Perne Vinko. Kastelic Rado in Zanoškar Zvone (vsi železničar, Ljubljana). . Vsem prvih 20 je dobilo isti čas ib. je prispel na čili Vidmar Boris (m-ieznioar, Lj.) v času 3:20.11. Slovenski vozači Vovk (Krim), Valentinčič (železničar, Lj.), Arnšek (Kladivar Celje) so morali zaradi okvar in pad-cev odstopiti. Članov je startalo 38. V začetku je bila dirka zelo ostra, toda že pri 60. km se je odrgal hrvaški vozač Anton Strain., ter je v nadaljnjih 140 km še povečal razliko in je privozil celih 15 minut pred ostalimi prvi na cilj. Dosegel je čas 5;45:45 in povprečno hitrost 34.8 km. Ostali vozači so vozili v strnjeni skupini. V začetku so poskušali dohiteti Stvaina, vendar pa med njimi ni bilo pravega razumevanja in so v hitrosti popustili. Vozači Zorič, Varga, Bat, Pored-ski in Solman so se sicer zadnjih 20 km pred ciljem skušali odtrgati cd skupine, vendar pa jim to zaradi preutrujenosti ni uspelo. Na cilj je 15 minut za Strainom prispela skupina 17 vozačev. Sam plasman se je odločil gele v zadnjem krogu na dirkališču, in sicer: 1. Strain (Dinamo, Zagreb) 5 ;45 :45 (34.8 km), 2. Poredski (Jedinstvo Zagreb) 6;01:00 (33,2 km), 3- šolman'(Jedinstvo, Zagreb), 4. Bivoli (Pulj). 5. Polak (Krim, Lj.) 6, Bat (Partizan), 7. Rozman (Polet, Mrb). 3. Zorič Metalac, Beograd), 9. Varga (Partizan), 10. Ješič (Milicio-ner, Beograd), 11. Todorovič (Metalac, Beograd) 12. Crnobrnja. (Milicioner, Bgd) 13 Borsi Carlo (Pulj). 14. Valant (Polet Mrb), 15. Mauri (Pulj). 10. Robbo (Pulj), 17. Mlčič (Partizan), 18. Tišma (Trgovačld. Reka). Za prvo skupino je prispela skupina _ 5 vozačev z Grajserjem (Krim, Ljubljana) na čelu v času 6:16.48. Ostala slo. venska vozača lTsav in Godnič (oba Krim) sta. morala odstopiti zaradi de-fektov. Od 38 vozčev je prispelo na cilj 30, Inž, Sel Bled, 5. junija: Včeraj in danes je bil na Bledu namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležili vsi naši najboljši igralci, med njimi tudi nekateri državni reprezentanti. Organizacijo je imelo SD Enotnost, ki je svojo nalogo v glavnem dobro rešilo. Tekmovanje je bilo v 8 disciplinah in so rezultati naslednji: Moški — ekipe (13 ekip): polfinale: Mladost : Železničar (Zgb) 5:1, Spartak : Enotnost 5:1. Finale: Spartak : Mladost 5:2, Kljub temu, da v ekipi Spartaka ni igral Roža, so člani Spar-taka z lahkoto dosegli prvo mesto. Pomembne so zmage Tiborja in Vilima Harangoza nad Dolinarjem ;dobro se je plasirala ekipa Enotnosti, ki deli 3. in 4. mesto. Mladinske ekipe (7 ekip) polfinale: Udarnik : Spartak 5:3, Mladost : Enotnost 5:3. Finale: Udarnik : Mladost 5:4. To je največji uspeh Slovencev na tem turnirju. Mladinska ekipa Udarnika je dokazala, da je najboljša v državi. Pohvaliti je treba igralce Enotnosti, ki so nudili Mladosti mejčan odpor. Zenske ekipe (10 ekip): polfinale: Spartak : Kladivar 3:0, Crvena zvezda : Mladost 3:2. Finale: Spartak : Crvena zvezda 3:2. Prvo mesto je sigurno osvojila ekipa Spartaka. Preseneča zmaga Beograjčank nad Mladostjo. Moški — posamezno (50 tekmovalcev): polfinale: Harangozo II. : Vogrinc 3:0, Dolinar : Bogataj 3:1. Finale: Harangozo II. : Dolinar 3:2. V finalni igri je Harangozo II. v ostri borbi premagal svojega stalnega nasprotnika Dolinarja. Ogromen uspeh je dosegel Slovenec Bogataj, ki se je po zmagi nad Horvatom in Blažijem plasiral med prvo četvorieo. Preseneča neuspeh Tiborja Harangoza, ki je v prvem kolu izpadel proti Horvatu. ženske — posamezno (28 tekmovalk) polfinale: Čovič : Harmat 3:0. Pauk : Pečnik 3:2. Finale: Čovič : Pauk 3:1. Zmagovalka iz Karlova Harmato- va ni mogla ponoviti svojega uspeha zaradi odlične igre Čovičeve, ki je bila daleč najboljša Igralka. Mladinci — posamezno (32 tekmovalcev): polfinale: Bajič : Gramatčikov 2:0, Petrovič ; Roža 2:0. Finale: Bajič : Petrovič 2:0. Tudi v tej disciplini so kranjski mladinci ponovili svoj uspeh z ekipnega tekmovanja. Preseneča zmaga Gramatčikova nad zmagovalcem karlovškega turnirja Saljačičem. Moške dvojice — finale: Harangozo I. in II. : Grujič-Borisavljevič 3:0. Brata Harangozo sta še enkrat dokazala, da sta najboljša igralca v državi. Mešane dvojice — finale: Harangozo I. - Pauk : Harangozo II. - Čovič w. o. V tej disciplini se je videla absolutna premoč Spartaka. Skupni plasman moštev: 1. Spartak (Subotica) 138 točk, 2. Mladost (Zagreb) 63 točk. 3. Udarnik (Kranj) 36 t., 4. Železničar (Zagreb) 32 t., 5. Enotnost (Lj.), 31 t. Sledijo ostala društva. ZADNJA TEKMA I. ZVEZNE LIGE Sloga : Dinamo 1:0 V zadnji tekmi je novosadska Sloga v ponedeljek na lastnem igrišču v nezani-mivj igri premagala zagrebški Dinamo z 1:9 (1:0). Zmagoslavni gol jc dal Karan-filovir t 23. minuti prvega polčasa. Sodil je čolič iz Beograda. SLOVENSKA LIGA Murska Sobota : Železničar (Mb) 5:1 Murska Sobota, 5. junija. Danes je bila tukaj zadnja prvenstvena tekma in sicer med mariborskim Zeelzničar-jem in domačo Soboto. Po zanimivi igri je Sobota premagala Zeelzničarja s 5:1 (4:1). Zmaga Sobote je povsem zaslužena. Sodil je Pucihar iz Ljubljane. V predtekmi je moštvo Ljutomera premagalo moštvo Sobote II. s 6:1 (3:1). Hasl Srednješolski nastopi e Celju, Tržiču m Kočevju Najlepša borba na II. študentskih igrah . ............. S'" * L w 'v •' ■ črte, na naibllžniem mestu od točke, kjer je bila storjena napaka. Na črtah, ki omejujejo koridor, se Bilo je drugi dan atletskega tekmo- nazaj. Se 10 m in Sprejel bo to, sedaj poleg že obstoječih črt, ki so bile zavali j a. Pravkar je napovedovalec o o- tako važno palico. Za hip se je obrnil risane 1.20 m od osnovne črte, zariše javil stanje točk: Beograd 102, Zagreb naprej — oko se mu je zaustavilo na §e druga črta, ki je oddaljena 1.80 m 88, Ljubljana 88. Do konca tekmovanja Zenkoviču, ki je že s prednostjo 25 m 0 v katerem morajo biti igralci, univerze osvojiti drugo častno mesto tem hipu je že zgrabil palico in za- kadar se izvaja kazenski met. ali ne? To je bila misel slehernega čela je tista veličastna borba, ki se je turna parada, v" kateri Je sodelovalo našega tekmovalca. vsem tako gluobko vtisnila v spomin, vse dijaštvo. Iz zvočnika je zadonel glas napove- Nobena nogometna tekma, nobena Vsi oddelki so na izmenično izv«- doValea: objavil je rezultate troskoka vrhunska športna prireditev ni še ni- ii; m < w i nnniH (UH rfl tti c* \rnif> tri sn J J TUDI KOČEVSKA GIMNAZIJSKA MLADINA JE PRIREDILA SVOJ NASTOP . V nedeljo dne 29. t.m. le nastopila mladina kočevske gimnazije. Ob 10. uri dopoldne je bila fizkul- 1;ui med pohodom razne vaje, ki so . , ............ „ , ... , , . . . s© odliko val e po skladnosti in razgi- in plasman ženskih ekip. Kocka je koli tako navduši la g.edalcev iia tri- ha.nost 1. Po ulicah so številni gledalci padla — vse oči so se obrnile na se-, buni, kakor Igorjeva borba. Zenkovič navdušeno pozdravljali flzkulturnike. verno stran stadiona Crvene zvezde, je pretekel že 200 m, ozrl se je nazaj, se v modrih trenerkah ogre- razdalja je bila še vedno 20 m. Se Drugi krog, ki se zariše v sredi igrišča okoli centralnega kroga, ima premer 180 cm. Pri izvedbi začetka igre je prepovedano igralcem obeh moštev (kar se ne nanaša na igralce v centru) iti v notranji krog toliko časa, dokler se eden od igralcev ne dotakne žoge. To pravilo veija tudi v primeru spornih metov. V tem primeru mora biti narisan drugi krog namišljeno. Pri prekršitvi te točke pravil se žoga preda nasprotni ekipi, da meče žogo izza bočne črte na najbližnjem mestu Proste vaje na sred nješolskih nastopih Na Titov rojstni dan je priredila mladina celjskih srednjih šol svoj prvi samostojni telovadni nastop. Na- Popoldne ob 15. uri se je na. vzorno urejenem in okrašenem šolskem telo- K)er 50 vadtšču vršil javni nastop, ki je olj- vali naši tekmovalci za tek na 4x400 enkrat se je ozrl — popolnoma nepra-sega.; 20 točk. Po pozdravu državni metrov. Vsem je bilo jasno: na teh vilno — a zakaj se 'e že dvakrat pre- im el a.V t ov 6 ravn at el T* - * V ed mm jako v a štirih leži plasma« naše ekipe: če grešil, - morda je bil to strah za k ra tek nagovor o pomenu fizkulture. zmagajo, se plasiramo pred zagrebško prvo mesto, morda samo stran pred Spored je obsegal poleg- množičnih univerzo na drugo mesto in to bi bil nevarnim sotekmovalcem, ki je prvi ^ Uuv.uc u ic „„ _________ dmoov 7n3 ^jadlnkV’tekmovlnlam,rž izreden uspeh' saj smo lansko leto «► dan tekmovanja na 110 m zapreke v ^Va^kJ«1eTiirsTorjeM napaka, lahke atletike, štafetna tekmovanja ostali za beograjsko in zagrebško um- borbi z nevarnim Amilom m komaj (s kratko kolebnico, s hodalkaml, s verzo za veliko število točk. dobro uro pozneje v konkurenci z nabili. Z žogo), štafetne teke. simultane „TeVe,.,„oici no čtort » le votlo yi- Šim državnim reprezentantom in olim- va je na orodju točko iz prerlvninške »Tekmovalci na Start,« je votlo za R„Hčem na 400 m dosegel nrvo vzgoje, preskoke preko koze. ljudske donel glas iz zvočnika. Nastopili so Pucem Buličem na 400 m dosegel prvo plesa, vlečenje vrvi, akrobatiko Irt ša- tisti mučni trenutki pred startom. — mesto, sotekmecem, ki je pr. P l.ilv. Igre. Nastop je vodil učitelj Vsak je sta, na svojI prog1; l. Alič Bo- drugo uro že tretjič stopil kot prvi na Str-vllno občinstvo — 800 fče po- na bradlji, ki je pred kratkim osvo- mislimo, da jo na prvenstvenih nogo. ....... *,----- . ..... - ^r^edu "poir^^VnM 1 ^^^[^1 mo^aftfdan “ati Ta teTd^h- prvi z ogromnim nasko- skem metu. III. razredu. Poleg so piomrj Prvllavn, »»kulturni na,top po oavo.. ^ " • q „ .... v * , mo. kom, a z nekim neugodnim občutkom Po kazenskem metu za tehnicno_na- V zadnjih treh minutah druge polovice igre lahko igralec moštva, ki si je pridobilo pravico za kazenski met zaradi osebne napake, od kazenskega meta odstopi in meče žogo izza bočne mstvn - MK, ,ce po- žo iz agronomije, ki se je prejšnji ^tn° ‘“mesto v teku^M črti "ro Travilo^p" se nf uporablja dan pIasiraI v fm?!e, 400 K?1 ™Jmi? - Kakšen bo izid boja Pri dvojnem in pri tehničnem kazen. [o 'udeleže^ TRZISKI GIMNAZIJCI SO IZVEDLI nez. “S, M jfpre/dobro uro S P^žet™ pož^vc^^torbenostjo padla, v ss a s ;=~, ~~ *- Sl Kws Sara m pionirjem je čestital ravnatelj I. prikazane zanimive borbe. V sredini cev vestno pripravljali na svoj končni dneh nastopil v treh disciplinah. tike na naši erzi. Preden Izvede met žoee ie dovotje- girnnazije tov. Orel, ki je v svojem igrišča so se pomerili med seboj naj- fjzkulturni nastop, na katerem bi po- Vseh se je polastil nernir. Bodo Tekmeca sta prešla v zadnji ovi- Preden se izvede miet zoge^je o govoru poudaril vzgojni m politični boljši celjski košarkaši. Prikazana je kaza]i uspehe svojega fizkuimmega zmogli naši tekmovalci v teh pogojih nek. Takrat - takrat - se je začela no odtrgati oporno nogo ou poo . pomen fizkulture in športa pri usta- bna tudj odbojka. Na dveh dvovišin- udejstvovanja. voditi borbo za prvo mesto? Strel Iz razdalja zmanjševati — Igralcu, ki zapusti igrišče, Je °°* navijanju socialistične družbe. Kape- skib bradljah so pokazali svojo spret- 28. maja ob štirih popoldne so se štartarjevega samokresa je prekinil »I—gor — I—gor I—gor« je odmeva- voljeno razgovarjati se s soigralci, ne tan JA tov. Miloš, je prečita! mladini nost pionirji, v ozadju pa so nasto- 7brali pionirji in pionirke v krojih na naše misli. Začel je tek. — ne tek —, lo s tribun — lovil ga je. Navdušenje glede na to, ali se nahaja žoga v igri pile pionirke z razgibanimi vajami na gimnazijskem dvorišču. Nato se je začela se je ostra borba. je raslo. 40 m pred ciljem še vedno ali izven igre. Dovoljeno je neomejeno katerem se izreka mladini I. gimnazije Švedskih klopeh s kolebnicami in žoga- razvila povorka z zastavami in sindi- »Božo — Božo — Božo« smo skan- vodi Zenkovič, a naenkrat opazimo, število zamenjav igralcev. Vsak igra. pohvala za uspešno delo pri predvo- dočim so jaški vzgoji in jim čestital k uspehu. seb<)j v igro pionirji borili med kalno godbo na čelu po mestu na fiz- hirali na tribuni. »Hura!« prvi je pre- tla se je pojavil Igor na njegovi desni lec sme med igranjem začeti z „ , . ... ..... - živahnih štafetnih igrah. kuitUrno igrišče. Točno ob napoveda- dal palico Ze ie Marko švignil v ovi- strani — vedeli smo, kaj to po- kolikokrat koli. illadinec tov. Hvala je ob tej priliki Atletika je bila zastopana po skokih s ,1Pm tasu sf> jP pred številnim občin- nek na 200 m a Beoerajčan in Zagreb- meni ~ prehiteva ga. Vsa tribuna se Med igranjem ima vsako moštvo pra- ■lil mmrn Tmmss. mmm mmm o izvajanju prostih vaj za posamezne banja noVe Jugoslavije. Po nagovoru beograjske univerze, znani tekač Ilič, to usodno? 7 m pred ciljem ga Igor ~Me'Vi ............... " se je naglo oddaljeval od Janeza. dohiti - dajeta vse iz sebe - kdo bo ......- - - ... -..... Janez se je boril, zaveda! se je, da uspel? - Hip na to napolni zrak val publika cah izvajali so vale s palicami. Opa- tudi od njega zavist uspeh naše efei- nepopisne radosti - Igorja že nosijo na je kljub delovnemu dnevu s svoj,m zi,„ $e jp pa, da manjka poedincem pe, toda rutinirani Ilič je povečal trsMe n«s^i smisel za ritem. Za pionirji so nasto- razdaljo na 10. 15, 20 m in že je pre- *lkl, bo] 'c ‘ .. P pile pionirke ter skladno izvajale svo- dal palico svojemu zadnjem tekaču. vrvico pre svo,, je vaje s krogi. Sledila je talna telo- Gledal sem Igorja. Mirno je gledal Vsi nastopajoči oddelki bili od preko 2000 gledalcev enako na svoja izvajanja polnjevala telovadba in šport. Ta ob lika podajanja je bila zelo posrečena oddelke in zanimiva za nastopajoče, kakor za gledalce. Vsled vzorne organizacije ni grajenj bilo med posameznimi točkami nikakršnih odmorov. Kot prve so nastopile ,':bisk,'.,n pokazala veliko zanimanje za pionirke v vajah z obroči — po številu 384. V istem številu so sledili pionirji z vajami s palicami, na kar se je vršila zanimiva švedska štafeta med višjimi razredi. I. gimnazije. Po prostih vajah 324 mladink v rievetori-cah po sestavi tov. Trdinove, so na- te vrste prireditev. Brez dvoma bi bil efekt celotnega nastopa veliko večji, če bi imeli vsi nastopajoči ena- J' '°J', , . ■ J ’ . , , ... r,, .. . ... vadba, ki je bila poleg vai s krogi naj- ka vadbena oblačila. Zlasti je prišlo 9 9 Naprudnik Milan to do izraza pri izvajanju prostih vaj z mladinci v raznih poklekih in Jež-nih oporah, kjer je bilo opaziti vsa boljša točka sporeda. Mladi pionirji so pokazali lepe prvine talne telovadbe, ki so zahtevale precej spretnosti Turnir SŠD Litostroja stopili mladinci z razgibanimi prosti- mogoče barv-e Vsekakor pa'ta hiba ne in pt*uma. Za njimi so nastopile pio- V proslavo Titovega rojstnega dne tostrojem pa se je končal s presenet-■ -................. .. .. ° «,-i-“ ° ,..i«.. je SSD Litostroj organiziralo turnir v Ijivim rezultatom 5:3 za Graficarja. mi vajami. Sledila je zanimiva štafeta pionirjev 8 x 50 m v obliki dvoboja I. in II. gimnazije, kjer so zmagali pionirji I. gimnazije s 7:4 točkami, gre na račun prireditelja. nirke s tekmovalno štafeto, a nato pa zopet druga vrsta pionirjev s preskoki Prvi telovadni nastop celjskih sred- čez konja povprek. Drug za drugim riješolcev, kjer je nastopilo preko 1700 so se v različnih skokih poganjali pio-zmagovalna ekipa pa je pretekla progo dijakov in dijakinj, je šteti za eno nirji preko konja s sicer pomanjkljivo v času 57 sekund. Nato so nastopile največjih množičnih fizkulturnih pri- eleganco, pa zato s tem večjim po- mladinke z efektnimi vajami s kiji, ki reditev v Celju, na kateri je prišla gumom. Za konec so se pomerili v igri udeležbo, je mesto njega nastopil SS1) Grafičar, Id je po kratkem času svo- jega delovanja nastopil v vseh treh odbojki, nogometu in namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo na igriščih SSD Slovana, udeležila pa so se ga sindikalna društva mesta Ljubljane. Popoldne se je turnir nadaljeval. Prve so bile končane igre v odbojki. Litostroj je premagal Slovana 2:0, v finalu pa je Partizan zmagal nad Gra- Ker je Torpedo lz Reke odpovedal fičarjem z rezultatom 2:0. Igra je bila jih je prav tako sestavila tov. Trdi- do posebnega izraza tudi kvalitetna med dvema ognjema pionirji III. b in nova. Sledile so igre in orodna telo- stopnja nastopajočih. Želimo, da bi H. b razreda. vadba. Tu se tudi razvajeni gledalec srednješolski nastop postal odslej tra- Nastop je ob sodelovanju vsega pro- disciplinah in to prav uspešno. Orga- Litostroj, 4. Slovan, ni mogel odločiti, kaj bi opazoval. V dicionalna letna prireditev pred za- fesorskega zbora in ob pomoči tržiških nizacija tekmovanja je bila dobra, v namiznem tenisu je moštvo Grati- vse skozi zanimiva in borbena, PLASMAN MOŠTEV v ODBOJKI je naslednji: 1. Partizan, 2. Grafičar, 3. ospredju je nastopila vrsta mladincev ključkom šolskega leta. Met krogle: 1. Polutnik Karl (K) 11,10. 2. Peterka Andrej (K) 10.65. 3, Corsi (Tj 9,16. Točke: (T) 3, (K) 7. 4x 100 m: 1. Kladiva! (Juvane, Lorger, Pristovšek. Hvala) 47,3. 2. Trst 47,8. Točke (T) 6, (K) 8. KLADIVAR 100 m: 1 2. Rehar Fani (K) 13,4. 3. Giart (T) Atletski dvoboj Kladivar (Celje):Trst ?.'a prireditvi je Ivanka Knezova (Kladivar) postavila nov drž. rekoord v skoku v višino (131 cm) Na vabilo SSD Kladivarja so se v nji nastopili v troboju prejšnji dan v ponedeljek 30. maja ustavili v Celju Mariboru. tržaški atleti na povratku iz Maribora TEHNIČNI REZULTATI" ter izvedli dvoboj z domačo moško in J MOŠKI" žensko ekipo. Kljub delavniku je vla- ' _ T dalo za prireditev veliko zanimanje in “0 m zapreke:, \}g°T na Glaziji se je zbralo okoli 3000 gle- t bil« lepšn. i’o pre- ' • Pravilo »treh sekund« se ne uporab- srčnih prizorih in ovarija!, je končno po i. , hil. snoa dobi ie- Pet dni Irnj.i.’1-', vožnji na.s kolesar nri- lja v primeru, če je bila žoga dobue- v N.)vi Iu.ot,rM,| kjer ie štafeto V avgustu preteklega leta so bila na kongresu Mednarodne košarkarske zveze (FIBA), na katerem so sodelovali tudi delegati Sovjetske zveze, določena V principu so spremembe v pravilih igranja naslednje: Širina koridora kazenskega prostora se poveča od 1.80 m na 3.60 m. Na ta na področju kroga kazenskega meta. Koridor se Je torej razširil. V pasu kazenskega meta ne smejo _ igralci napadajočega moštva zadrže- prekršitvi tega pravila se žoga odda vati žogo več kot tri sekunde, (čas se na od igralca nasprotnega moštva. Pri spel v Novi Beograd, kjer prevzela delavska mladina, še šest kilometrov vožnje in končni cilj — dvorec. na^r^neimTIi izvede met izza bočne ^ ....................................v,,-..,.,,,.... Jeseničani tekmujejo za masovni atletski eup ter tako zbrisala s tablice ženskih re- maja atletski miting. Člani ln članice kordov zadnjega iz pred aprilske Jugoslavije. Po naknadnem merjenju se je izkazalo, da je znašala rekordna višina V okviru tekmovanja za atletski kup 11.9. 2. Sodja Ivan 12.5. 3. Legat Peter 1949, ki ga je razpisala atletska zve- 12.5. — Mladinci: L Pšenica Janez za Slovenije, je atletska sekcija SSD 13.0. Joža Gregorčiča priredila v torek 31. 2. Pandur Lado 13.0. Franc 13.1. 3. Ažman Skok v dalj — člani: 1. Hutar Jože so tekmovali v predpisanih discipli- 6.10, 2. Legat Peter 5.65, 3. Sodja Ivan nah: tek 100 m. skok v dalj, met krog- 5.40, — Mladinci: 1. Ažman Franc tek 1500 m. Članom so se v tek- 5.40. 2. Polc Anton 5.20. 3. Pšenica Ja- 151,7 cm! S° dvakrat je tega dne množica ploskala novim rekordom. Pri skoku v 1 je, movapju pridružili mladinci m mla- nez 5.15. dinke, ki so tekmovali v istih discipli- Met krogle — člani: L Vergel Franc nah z razliko mladink, ki so dodatno 9.10. 2. Legat Peter 9.05. 3. Sodja Ivan dalihio^za'ženske' .ie Milka Majcnova tekmovale še v metu žoge. Udeležba je 8.95. — Mladinci: 1. Cifer Mirko 11.35. v četrtem skoku postavila z rezultatom bna zelo dobro. Skupno je nastopilo 2. Djapa Dušan 10.80. 3. Kardoš Vinko 5 19 m nov slovenski rekord, katerega 4g atletov in atletinj. V tekmovanju 10.20. na ie Ivanka Knezova poboljšala ta- za atletskim kup so med člani dosegli Tek 1500 m — člani: 1. Milovanovič koi nato z rekordnim rezultatom posebno vidne rezultate: Hutar Jože, Mijodrag 4:24.9. 2. Klinar Tone 4:59. 24 p,: Kliub temu pa je do konca v teku na 100 m s časom 11.9 in Milo- J- Knific Jože 5:00. Mladinci. 1. Noč skekania v daljino poboljšanje te vanovič Mijodrag v teku na 1500 m s Zdravko 4:28.2. 2. Ažman Franc 4:58. • J - -1 -»- -ss- - .... --»»-»= -i- 3. Mlakar Alojz 5:30. Tek 60 m — članice in mladinke: L Torkar Marija 9.2. 2. Omejc Ladica 9.3. 3. Baloh Cilka 9.5. Met krogle: 1. I.abura Poldka 7.30. 2. Pristov Sonja 7.10. 3. Omejc Ladica 6.97. Skok v dalj: 1. Pristov Sonja 4.20. daljave »viselo« v zraku, saj sta obe časom 4:24.9. Tudi ostali rezpultati čla-tekmovalci. kar posebno velja za nrvv so bm zadovoljivi posebno, če upo-Maicnovo. s prestopi dosegli še boljše jtevamo. da je število kvalificiranih rezultate atletov v sekciji zelo neznatno. Med Gostje so daleč zaostajali za doma- mladinci ki so „ v večjem številu pri-čini, njihove slabe rezultate pa je pri- ključih tekmovanju v cilju, da izpol-’ J • — - nijo predpisane norme tekmovanja za fizkulturno značko, se je posebno od- pisovati dejstvu, da so po naporni vož- •štran 2 likoval v teku na 1500 m Noč. Zdravko 2 Omejc Ladica 4.00. 3. Torkar Marija s časom 4:28.2. 4 00, Posamezi rezultati so sledeči: Met žoge: 1. Lapajne Ivica 18. 2* Pri- Tek 100 m — člani: 1. Hutar Jože stov Sonja 18. 3. Omaje Ladica 18, športno obleke in se ob 18.15 jiodnlo na. dvor, kjer »o prisostvovali »več«m j>rp_ daji ' štafetnih palic. V poeetmi dvorani jp bU naš France »kupno s tovariši, drugimi fizkuBurniki pogoščen od dragega Tita. Tako je končalo n.ieinjvo potovanje Ofl Triglava do Beograda kot spremljevalca »Titove štafete«... Jl-r. ■ KRITERIJ KOLESARSKE SEKCIJE ID TRIGLAVA V zvezi s kolesarskim dnem je priredila kolesarska sekcija TD Triglava klubsko krožno dirko (kriterij) po ulicah Šiško in Kosez. Proga sama je merila 1760 m in so jo morali prevoziti pionirji 1 krat, mladinci s turističnimi kolesi 8 krat, člani s turističnimi kolesi 10 krat in mladinci z dirkalnimi kolesi 12 krat. Tehnični rezultati: Mladinci z dirkalnimi kolesi: 1. Bla- žun Slane 38.55. 2. Šubic Pavel 41.30 Turisti člani: 1. Babalič Ciril s časom 34.27, 2. Vidmar Milan 3,1. 3 Zakotnik Jože 37.45. Turisti mladinci: 1. Poženel Srečo 29,17 km na uro. 2. česen Boris 29.30, 3. ’ Belič Tine 29.35. Pri pionirjih si je osvojil prvo mesto ti tube! j Bogo s časom 4.22. Tekmovanje za množični atletski cup v Idriji Dne 26. maja je priredilo -SD R-u' dar v Idriji tekmovanje za, niasovn atletski kup: Omembe vredne rezultate so dosegli Prmozar Lavra 100 m s 1-.4 m Šinkovec Janko na isti progi s 1^,1 ter Šinkovec Janko s skokom v daljino 5.52 m. Brus Marijan .ie na cesti dose* gel v teku na 1500 m 5as o,lb. Skupno s člani so dosegli 6.38^ tocJt, članico pa 1.351 točk. Pred četrtfinalom za Davisov pokal 111 se bomo revanžirali Švedom za poraz v S. 1946 Samo Se pet dni nas loči od četrifinainesa srečanja s Švedsko v letošnjem tekmovanju evropske cone za Davisov pokal. S Švedsko smo se srečali zadnjič in obenem samo enkrat po osvoboditvi 1.1946 v finalu evropske cone, ki je bil y švedskem letovišču Malinbju. Nikoli po osvoboditvi nismo bili tako blizu naslovu prvaka evropske cone, kakor takrat, ker smo po prvem dnevu vodili z 2:0, Skoraj vsi smo bili prepričani, da bomo zopet postali prvaki Evrope in igrali v medeonskem finalu z Avstralijo kakor 1. 1939, ko smo v evropskem finalu premagali Nemčijo v Zagrebu. Vendar nam ni bila sreča naklonjena in smo izgubili srečanje s končnim rezultatom 2:3. Zaradi tega je naš letošnji četrtfi- Čanje s Švedsko. Zato poglejmo, kakšne nale tem bolj zanimiv, ker se nam izglede imata naša igralca za sko vsiljuje vprašanje, ali se bo našima rajšnje srečanje, ki bo od 11. do 13. igralcema Mitiču in Paladi, ki sta nas t. m. v Zagrebu. zastopala tudi pred tremi leti, posre- pQ prikazani igri in doseženili uspe-čilo revanžirali istima švedskima igral- hjh y )etošnji pumladanski sezoni na cerna Bergelinu in Johanssonu ter s Oh zaključku prve iti 'druge zvezne lige Partizan in Sarajevo prvaka letošnje I. in II. zvezne nogometne lige Prihodnje prvenstvo se začne marca 1950 in b o trajalo do septembra tem doseči plasman Jugoslavije za evropski polfinale verjetno proti Italiji v Milanu in tako še bolj povečati irancoski rivijeri, v našem prvem letošnjem srečanju v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal z Avstrijo na Dunaju in na pravkar končanem zanimanje ljubiteljevte športne panoge turnirju za ,etošnje mednarodno prven-za največje vsakoletno tenisko tekmo- styo Francije v ParlzU| bi moral, po vanje na svetu. V primeru naše zrna- ygeh znakih godeč, naš igralec št. 1 ge nad Švedsko bi bila namreč se bolj j^ragU^n Mitič premagati oba Šveda Uprta pozornost našega občinstva na -n $ ^em doseči dve točki za Jugosla-to tekmovanje, ker smo dolžni revanž tudi Italiji, ki nas je premagala v lan- Državno nogometno prvenstvo I. in H. zvezne lige je končano. Novi prvak Jugoslavije je postalo moštvo Partizana, ki je ne samo s tremi točkami prednosti premočno osvojilo 1. mesto, temveč v vsem prvenstvenem tekmovanju pokazalo tudi najsolidnejšo igro. V II. ligi, čigar tekmovanje je bilo končano že sredi maja, je upravičeno zasedlo prvo mesto Sarajevo, ki si je tako s splitskim Mornarjem omogočilo vstop v I. ligo. V naslednjem navajamo nekaj zanimivosti iz letošnjega prvenstva. PARTIZAN JE ZASLUZENO OSVOJIL PRVO MESTO Moštvo CD J A je v letošnjem prven-Stvenem tekmovanju pokazalo izredno vst°P v L llgo- resnega tekmeca v I. ligi. S 5 točkami manj sledi Mornar, ki si je z drugim mestom skupno s Sarajevom omogočil lepo, tehnično in ofenzivno igro z razliko od prejšnjega prvenstva, ko so zagrebški nogometaši v teh odlikah prednjačili. Partizanu je bilo prvo mesto odločeno že nekaj kol pred zaključkom tekmovanja, tako da mu eventuelni nadaljnji porazi ne bi mogli več odvzeti častnega naslova. Medtem ko je bila usoda prvega me- USPESEN FINIS SPARTAKA IN METALCA Posebno pozornost velja Spartaku in Metalcu, ki sta se po začetnih neuspehih ob zaključku nepričakovano uvrstila v vrhnji del lestvice. Oba nasprotnika sta imela zelo slab start in vse je kazalo, da Se bosta znašla nekje sta že odločena, se je borba za drugo med zadnjimi. P° dolgotrajni krizi sta J se naposled znatno popravila m iz ko- la v kolo vidneje uveljavljala. Najvaž- vijo. Take prognoze lahko dajemo tem Naš igralec št. 1 Dragutin Mitič v akciji na mreži mesto vodila še naprej med Crveno zvezdo in Hajdukom. Z nepričakovano zmago Ponziane nad Crveno zvezdo je imel Hajduk teoretsko možnost, da se uvrsti na drugo mesto. Toda v predzadnji tekmi z Dinamom je Izsilil sa- Djajlč (Vrv. zv.l eden najboljših krilcev v miši državi nejše zadnje medsebojno srečanje se je končalo z zmago Spat taka, ki se je a)i oni izmed njih vsak čas uspešno z enakim številom točk, vendar zaradi zamenja obolelega ali po kvaliteti boljše razlike v golih plasiral na tretje slabšega igralca! mo neodločen rezultat, zaradi česar se meato’ bolj, ker se je" Mitič poleg Italijana ju, potem bo dolžnost našega drugega .g piasjrai z eno točko manj za beo-skem četrtfinalu v Zagrebu. Vendar čUcellija in Francoza Bernarda z zrna- igralca Palade. da bo napel vse svoje „rajSkimi študenti. Omeniti moramo moramo najprej uspešno zaključiti sre- • ----*-•' ---- - ■ UV.k ovcusai igralec st. 1 Uergelm go nad francoskim Davis cup repre- moči in uporabil vse svoje teniško je Hajduk v poslednjih prven- zentantom Remyjem v osmini finala, znanje, da doseže tretjo potrebno edini od evropskih igralcev, plasiral točko Jugoslaviji z zmago nad dru-med letošnjo najboljšo osmorico na gim švedskim igralcem Johanssonom. igriščih Rolland Garrosa, kjer je v Se teden dni nestrpnega pričakova-četrtfinalu izgubil proti zmagovalcu nja in teniške napetosti pa bodo lju-turnirja in najboljšemu amaterskemu bitelji našega tenisa dobili odgovor na igralcu na svetu, ameriškemu prvaku negotovost, ki vlada za srečanje Jugo-Parkerju; švedski igralec št. 1 Berge- slavija : Švedska. Obenem upamo, da lin pa je izgubil že v osmini finala bosta naša zastopnika ponovno potrdi-proti francoskemu igralcu št. 2 Ab- |a vrednost tudi te športne panoge po-desselamu gladko v treh nizih To dej- leg drugih, ki jo tiova Jugoslavija po Stvo nam dokazuje, da lahko upravi- pravici uživa v športnem svetu, čeno pričakujemo zmago našega prva- jynua in Palada že ves teden po poka nad švedskim. vratku iz Pariza vestno trenirata na Ako bo naš par Mitič - Palada za- teniških igriščih Dinama na Salati, igral proti Švedoma tako kakor na kjer bo tudi dvoboj s švedsko m pre-Dunaju proti Avstrijcema Redlu in pričani smo, da bosta zastavila vse Hartvvichu, lahko upamo, da nam bo svoje moči za zmago nad Švedi m ta-priboril odločilno tretjo točko potreb- ko ponovno pokazala lik fizkultumi-no za zmago nad Švedsko. Ce pa bosta ka nove Jugoslavije v pravi m polni Mitič in Palada igrala kakor v igrah luči. ^ Dragutjn Z DRUGEGA NA PETO MESTO Kakor je moštvo Podrinja iz Sabca IN POSLEDNJA DVA ... Zaključni del lestvice tvorita pan- ki sta parov na nedavnem pariškem tumir- Lestvica tekmovanja za Davisov pokal 1949 EVROPSKA CONA: Madžarska sto. Dinamo iz Pančeva je lam veljal za favorita, medtem ko je v letošnjem letu vidno popustil. Po sklepu Nogometne zveze Jugoslavije bo letošnje kvalifikacijSKO tekmovanje za vstop v II. ligo, ki se začne že prihodnjo nedeljo, razdeljeno v Frane Matošič (Hajduk) je s 16 dose' ženim! goli letošnji najboljši strelec presenetilo, ko se je od zmage do zmage uvrstilo na drugo mesto, tako je v drugem delu tekmovanja odpovedalo. Slaba igra ga je dokončno privedla na peto mesto. ODRED, VARDAR IN PROLETER V SREDINI LESTVICE Vsa tn imenovana društva tvorijo dye jkupini, kjer se bosta morali ime-srednji del lestvice z enakim številom novani društvi boriti z republiškimi točk, toda sicer pasivna razlika v go- prvaki za ponovno "udeležbo v držav-lih je posameznim določila končni nem nogometnem prvenstvu, ki se bo vrstni red. Slovenski predstavnik je začelo gele prihodnje leto. s« vi arssMiJsrsa ss-tusss; car; -»«—w «-* Belgija Švica Grčija Francija 5:0 Danska 5:0 CSR 5:0 Anglija 5:0 Egipt w. o. Čile 3:2 Italija w. o. Juž. Afrika 5:0 Avstrija FLRJ Švedska Norveška AMERIŠKA CONA: Avstralija Kanada Meksiko Kuba Franclja Luksemburg Izrael Danska CSR Monako Portugalska Anglija Egipt Argentina Irska Čile Italija Turčija Juž. Afrika Nizozemska Madžarska 4:1 Švica w. o. Francija 4:1 CSR 4:1 Cilc 3:2 Italija 4:1 FLRJ 4:1 Švedska 5:1 rEEHrsSS na z uspehom zamenjala starejše. igralce. DINAMO JE RAZOČARAL Lanskoletni državni prvak Dinamo je v letošnjem prvenstvu znatno popustil. To dokazujejo tudi neuspehi v posameznih srečanjih. Ze v prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva je utrpel hud poraz od Naših kril. Pred začetkom spomladanskega dela prvenstva je Dinarrio v ekshibicijski. igri premagal na Dunaju avstrijsko nogometno reprezentanco s 5:2 (!), nedeljo kasneje pa je povratno tekmo z Našimi krili izgubil z 2:0! Zanimivo je, če se ob priložnosti spomnimo na preteklo leto, ko je Dinamo z velikim uspehom gostoval po Belgiji, po povratku v domovino pa je v prvem prvenstvenem srečanju z Našimi krili tudi nepričakovano Izgubil. Zares čudovita usoda Dinama! Sprva se je mislilo, da je to le nesrečen start, toda kasnejši neuspehi pa sn dokazali, da je Dinamo popustil. Ta neuspeh je treba pripisati predvsem, ker v moštvu Dinama igrajo po večini starejši igralci, sicer preizkušeni, vendar ne dovolj elastični. NASA KRILA, BUDUCNOST IN META1.AC ENAKOVREDNI V središče lestvice so se plasirali Naša krila, Budučnost in Metalac. ločilnega pomena tudi rezervni kader pi ivljena. igralcev, ki mora biti sposoben, da ta Lestvica I. zvezne lige PARTIZAN 18 CRVENA ZVEZDA 18 HAJDUK 18 DINAMO 18 NASA KRILA 18 BUDUCNOST 18 METALAC 18 LOKOMOTIVA 18 SLOGA 18 PONZIANA 18 Lestvica II. 3 SARAJEVO 18 MORNAR 18 SPARTAK 18 METALAC 18 PODRINJE 18 ODRED 18 VARDAR 18 PROLETER 18 DINAMO (P) 18 DINAMO (S) 18 14 11 10 7 6 6 5 6 5 3 11 10 6 8 6 7 6 8 5 3 3 3 3 6 8 8 9 11 11 11 2 6 5 7 7 8 7 9 9 10 39:14 37:19 41:20 29:25 32:28 29:36 31:34 23:38 17:31 12:45 27:14 34:17 33:27 25:24 21:25 19:23 28:34 22:29 25:34 17:33 S. L. 29 26 25 19 16 16 14 13 12 10 27 22 19 19 17 17 17 17 14 11 Tretja zmaga Crvene zvezde v Švici Crv. zvezda : Luzern 7:2 . 2 ... /»ML n ul no v sc m tnaSla, tako da Je Nogometaši Crv ene zvezde iz Beogra- „as,)rotl,jk to hi ho delno izkoristil m da, ki že teden dni gostujejo v Švici, so d( ‘ e, dva „uia polagoma pa je Crvtv Prva dva imata po 16, medtem ko si se v četrtek pomerili v Luzernu z isto- ^ ZVVzda uredila svoje vrste in * pove- tr,Av Novi imenskim klubom, katerega so visoko zam> tcr tehnično dovršeno igro popolno- porazili z rezultatom 7:2 (4:-). ,ua prevladovala na igrišču, s čimer po je Metalac priboril le 14 Zmagovalec tekmovanja za Davisov pokal 1948 — ZDA v, .T . . .. ...... i_________, porazi u L ma prevladovala n-a lunseu, s eimrr e v c an Nasa krila, edini, ki ima izmed R t v tes tekmi ponovno igralce Luzerna /lasti v kazenskem pro- omenjenih aktivno razliko v golih, je j je jnirosiovaiiski nogomet štoru zmedli Gole za Crveno zvezdo so v letošnjem prvenstvu pokazal z iz- 1IU.1() najboljšimi na svetu, hkrati pa, da dali Toniaševic 3, Vukosav 1 jevjč in J&-redno požrtvovalno igro Presenetljiv so prejšnjo tekmo BeVna. P° ' _______ Teden športa v št. Petru na Krasu Flzkulturniki SSD železničar iz St- Prvenstvo mariborske oblasti v odbojki Preteklo nedeljo se je vršilo v Ma- X nuli zn i tenis TD Radovljica : SŠD Železničar (Lj) 5 : 2 uspeh. Zanimivo je, da so bili letalci prav vodečim društvom najresnejši nasprotnik, Tako so dvakrat premagali Dinama, s Hajdukom so igrali neodločeno, medtem ko so tekmo proti Partizanu izgubili šele v zadnjih 25 zvezi z Incidentom n* tekmi Železničar- «« :«.__ 141 urn. Hiti 5 a Q j SIllzfaCHlCi ©bJclV© Maribor : Sobota (24. apr. 1943) še RAZPIS končana. Kandidat, kateri se želi vpisati na Tov. Sočan Dušan, član Železničarja h )va institut za fizkulturo v Beogra- Ljubljane, se kaznuje po 19. čl. v zvezi Petra na, Krasu so Titov rojstni dan riboru oblastno prvenstvo v odbojki Radovljica 4 junija Včeraj je bil . . • . e) ^ o.. Železničar : Enotnost -mela zaradi česar bo morala ^ x ^ 'v* 'ijetroi l u^bo 15. junija srečanje spet preizkušati svoje moči v II. ligi. na Državni institut za fizkulturo v K ramp v je v odgovor Je bil tako lakoni- V torek 24. t. m. so Imeli odbojkaši sv<„,tovn<) prvenstvo srednje kategorije z njo vred deli isto usoda tržaška Pon- Beogradu potom Komiteja za fizkui- fen kot tudi značilen, mariborskega doleta občni zbor kjer ^ |ininil(,,,,n naslova svetovnega prva- ziana k- gp z nekaj izjemami nikakor turo pri vladi LRS v Ljubljani, naj- ,Sam„ ge Ri„s prikaže pred meje bil ustanovljen klub odbojke ka Francpznm Marclom Cetvlanoin t . na- kasneje do 10 avgusta. 1949.. ao1 na tel strani mreže, — mu bom če leta. Najprej je govoril sekretar d ni- Američanom Jackom La Motta. nl mogla uspesno zoperstavljati na prošnji je treba priložiti naslednje sprotnikom. Nogomet v Šmartnem ob Paki v\martnem ‘‘»b Pakt prvenstveni no- Medtem ko je bilo prvenstvo I. Uge gometna tekma celjskega okrožja oie« ženske: 1. Tek na 60 m lu sel;. 2. Skok v višino 105 cm. 3. Suvanje krogle (4 kg) 6.25 m. 4. Skok vdaljino 3.25 m. 5. Prehod čez gred višine 150 cm. 6. Prosta vaja za tizkulturnika ......... ... 7. Plavanje na 50 m brez merjenja ga bodisi za zabavo, bodisi za denar. Ob časa nedeljah pa sem pripravljen igrati z 8. Ravnanje z žago. njim dvakrat, ne da bi me plačali za Vsak prosilec mora vložiti prošnjo dvakratno delo.« z naslednjimi besedami: »Tolkel bom Kramerja na travi in na zemlji, na cementu in na parketu, na odprtem ali ria pokritem igrišču, podnevi ,v.,.,. ali ponoči. Proti njemu lahko zmagam srebrno značko kot. se mi ho ljubilo. — Eno igro ali reto serijo iger. Pripravljen sem premagati SARAJEVO IN MORNAR NOVA ČLANA I. LIGE German. (2 :0) I®sk;kH:= .." iSSSči pokazal!« Ta izmenjava ljubeznivosti odkriva pravo plat buržoaznega Športa, v katerem velja geslo. »Človek človeku volk«. Stavi prebivalec teniških džungel in novi Tiri sivk sta pripravljena pregrizniti druer drugemu vrat za neka.? dolarjev, ki so namen ioni zmagovalcu. V resnici pa Sprejemni izpit in zdravniški pre- tako Riggs kot Kramer zavedata, da gtod so bo vršil od 13. do 18. soptem- * ^ njun I.VJJ..^i^dober ^ekl.mnj dokumente: 1 Rojstni list. 2. Šolsko spričevalo. 3. Potrdilo o vpisu v votivni imenik. 4. 3 fotografijo velikosti 0X9 v vadbeni obleki. 5. Kratek življenjepis. 6. Točen naslov zmagati. zultatom 3:1 (7:15, 15:8, 15:12, 15:0). Rezultati: mladinci: 15 krogov: L Blat- Moštvo^ Slovenjsradca Je bilo^ ves čas nik . (Pesnica) 21 točk. 49725. . ^ Članice: 4 krogi: 1- Podmilščak (Poleti zasluženo osvojilo moštvo Sarajevo, ki uHu^ v^B^gradu"»"l njej zanimanje ža "vrsto ienr. ki jih je edino izmed udeležencev do pred- mL (,127 Beogradu. Deligiad- ,msta odigrala med seboj za naslov prn- ske ul: 27. Komite za fizkulturo pri VLRS OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA ««i: Rozman (PcleOJl NaTOČajtC $6 11,3 »Polet«! '^ra“konšafa^s''ligurno deč zmago kluba JA 4:1. bosti. _ ______ fesionainega svetovnega prvaka v tenis«. 9:02 2 Pavlovec (Polet) 9:05. člani: 35 krogov: L Rozman b?,i »mm< Stran 3 suzpenz do uadaljnjetfa, ker preiskava v Na streMcem trebsp |e Slevenlfa ©svetila p?ve mtst© prei SrSlfe In Hrvatico „ V petek, soboto in nedeljo je bli v Plasman ekip: 1. Hrvatska. 1633 kro- Plasmaji ekip: 1. Slovenija 273 kr o Zfjublj-ani na Strelišču na Dolenjski g o v, 2. Slovenija 1624 krogov, 3. Srbi« gov 2 Srbija 1197 krogo 3. Hrvat* oesti strelski troboj Srbijau-Hrvatska in ja 1471 krogov. Točke: Hrvatska 3. ska 990 krogov. Točke: Slovenija 3, Sloveniva. Tekmovade se je začelo v Slovenija 2, Srbija 1, Srbija 2, Hrvatska 1. »etek dopoldne o-b prisotnosti pred* Cteai: Hitro streljanje z vojaško pi- Člani nočno streljanje — hitro stre-sedmka Komiteja za lUSfctilturo dpja. štplo: - —a,-*;—* Rnale atletskega cupa FLR Jugoslavije Partizan in Kladivar — zmagovalca med moškimi in ženskimi ekipami Posinekova (Kladivar) dosegla nov drž. rekord na 80 m zapreke Beograd, 5. junija. V finalu moških 45.85 m, 2. Rebula (oba P) 39.49 m, 3. 1. Krupalija (P) 15 m, 2. JeftoviS 4 Bednika Komiteja Za liekulturo drja. Štolo: ljanje Z vojaško puško S svetlečimi DR’S“1U’ v ‘iu.oa m, z. neuuia wua sr> oa.ti) m, ti. 1. ivujjanja / J-v »H, — Danila Dougana, g-eneralroajorja Stan. Poedinci: 1. Planino (Sl) 31 zaklet- naboji na osvetljene tarče: poedinci: 1. za atletski kup FLRJ, za katerega so Marčelja (MO 36.99 m; kopje: 1. Mirko (C. z.) 13.36 m, 3. Skoko (P) 13.54 m. narodnega, heroja. Staneta 8*- kav, 2. De Lorenza 28 zadetkov._ Markovič Mojmir (Sr) 12 'zadetkov, se plasirali Partizan, Crvena zvezda in Vujačič 61.07, 2, Dušan Vujačič (oba V finalu Žensk so tekmovale ekipe mič-Dakija ki so s častnimi streli na- Piasma ekip: 1. Slovenija 107 z®- 2™Kal'a7 K* Cestnlk^TsilT '& Mladost" sn bili danes doseženi nasled ajiamU začetek troboja. Tekmovanje detkov, 2. Srbija 87 zadetkov, 3. Hr- zadetkov 4. Mihorko (Sl) 8 zadetkov. Miaaost> 50 _6111 danes dos.zeni naslea lx~1~ - ■ Plasman ekip: 1. Slovenija 66 zadet- nR rezultati: Ste je pričelo s nreotenim streljanjem vatska 84 zadetkov. Točke: Slovenija 8 pištolo. Zmagal je večkratni prvak 3, Srbija 2. Hrvatska 3. De Lorenzo (Slovenija), istočasno je Članice: malokalibrska puška 50 m: bilo tudi hitro streljanje z vojaško stoje, klečfc in leže. pištolo. V tej disciplini so bili Šlo- poedinke: 1. Milanovič Milica (S) 235 110 m ovire: 1. Rebula (P) 16.2, 2. kov, 2. Hrvatska 52 zadetkov, 3. Srbi- Clani vojaška puška 300 m: Lukač (C. Z.) 17.2, 3. Markovič 33-70:2- Maraus (Zel. Mar.) 30.25; Tekmo je pred nekaj sto gledalci dc- Hrvatsko da ie že zmagovalka na tem miaamcev m nunam*, suu um glavni ^ ^____________,__/T __________ ' .. . bro sodil Erlich iz T.inMiano troboju * karakteristiki atletskega prvenstva. — 3- Baumkircher (Litija) 28.86. — Met bro 80,111 Erlich iz L5ubliane. mmmm Anten (Hrv.) 337 krogov 4. Planinc Kotlinšek, ki je zmagala pri vseh me-Franc (Sl) 33/ krogov, 9. Markovič ..^ - nred tednom dni nrvič tek-Mojmir fS) 308 krogov. . J le,k ______________________ movala v ljudskem mnogoboju. Bombo Nadaljevanje s 1. strani je zalučala 47,53, kar je le pol metra med najboljše evropske hrbtaše. Ta- P°d državnim rekordom, dočim je štiri koj po startu se je Kpppelstdtter od- kilogramsko kroglo sunila 9,91 m. Prav Stanje točk: Jugoslavija 54, Avstrija 33. teku na 100 m dosegel 11,4. Motorne dirke v Ljubljani Drava (Ptuj) : Branik II. 5:0 (2:0) Mladinsko nogometno prvenstvo Slovenije Rudar : železničar (II) 2:2 Nogomet C. zvezda : FC Lausanne 1:1 Lausanne, 5. junija. Na svoji turneji po Švici je odigrala danes Crvena zvezda svojo zadnjo tekmo proti FC Lausanne Šport. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:1). Lausanne Šport je bil na nasprotnik. To moštvo je igralo zelo dobro, zlasti v prvem polčasu, ko je vodilo 1:0. Moštvo Crvene zvezde je na in tako s 27 točkami osvojila naslov prvaka Francija : Švica 4:2 (2:0) Pariz, o1, junija. Na stadionu Colombes je bila včeraj reprezentančna tekma med Francijo in Švico. Zmagala je Francija s 4:2 (2:0). V Baslu je B reprezentanca Francija vsej turneji najnevarnejši Pisala B reprezentanco Švioe z 2:1 Kolesarstvo »Giro d’ Italia« sHEHeEisEHS ™ 1ET" HHHS gih krajev Slovenije. Med njimi je bilo je dooro Terko, gledalcev 500w gem polčasu je prehajala Crvena zve- Tenis 200 m prsno: Tudi ta točka sporeda je bila zelo zanimiva, ker je startal avstrijski prvak Pavliček, ki je nedavno postavil avstrijski državni rekord s časom 2.44,7. To progo je Pavliček preplaval v klasičnem slogu, medtem ko so Jugoslovani plavali metuljčka. Pavliček je takoj po startu REZULTAT: MLADINCI - ti-- ----------.--.V-V« »»JJIill J L- JV UVPIV 1. Ul IVO, Kicuaiutel -"ZU. gV-UJ JJV/JVUOU JV- v-a. »v*, j v- »v» • - večje število mladincev, ki so poka- V prvi tekmi so pionirji Železničarja zda češče v napad, vendar pa več kot , . « ^ -rvinni e io T? 'I /1 n r-1 n -T »)•(! _... - zali že veliko izurjenost. Tako je treba Premagali pionirje Rudarja z 2:9. bec (Železničar, Maribcfr) ^2. Lo" "^UTnj^na S’ 250 <£ Prvenstv0 mariborskega ber (Kladivar, Celje) 18,/, 3. Černe segei ]ep uspeh in napredek. Številno (Enotnost, Ljubljana) 19. 199 m: občinstvo je navdušil motorist Pan- T Hvala (Kladivar) 11,9; 2. Levstik gerCf ki je v izdržljivi in enakomerni (Enotnost) 12; 3. Lorber (Kladivar) vožnji v kategoriji motorjev 125 ccm Kramer prvak profesionalcev »u»jvn.a. » ev»»v=«. j« .-u .n - ________ . .«« m. . Tvialp (7el Maribor) " , , “." - - : za mariborsko okrožje med domačo Dra- je žogo zastreljal. Tudi Lausanne Šport gegUra (Eemadcr) 8:6, 6:3. 3:6. 6:3; prevzel vodstvo in vodil do cilja. ' , ' , , Premagal favorita Petra Mraka, hkrati ro in Branikom II. iz Maribora. Igralci v 45. min. drugega polčasa ni izkoristil Krtoer : Riggs 2:6. 6:4. 6:3, 6:4. izenačenja ni dosegla. Edini gol Lausanne Šport je dal Ritti, za Crveno Londcn, 5. junija. Na stadionu Wem- zvezdo pa je izenačil v 36. min. dru- Tm^Sal ^ gega polčasa Tomaševic. Pred koncem Kramer, ki je v finalu premagal svoje- isre v 40. min. je bil Tomaševic sam ga rojaka Bob"by Riggsa. Tehnični rezul- ^Ptuju^" prvenstvena^negometna^^tana nasprotnikovim golom, vendar pa ^ „ pelhnale: Ri^ u ^ (oba okrožja Drava (Ptuj) : Branik II. 5:8 (2:0) ZDA) 4:6, 6:2. 6:2. 7:5; Kramer (ZDA) : - .............. finale: 1. Pavliček (A) 2.48,6, Barbieri (J) 2.53,9, 3. Lepotica (J) 2.57.4. 4. Augu-stin (A) 2.58,4. Stanje točko: Jugoslavija 59, Avstrija 39. Štafeta 4 X 299 m prosto. V štafeti so bili Jugoslovani v prvi predaji v t,nn A. n A -U ( ij 1 v a.n A A. a ---- ---- ------------’ ------ \V lil AAJ. ruunu U_1 -IJL. j.'J.« a ivvj u. y nuu. Ul poivuua 1-—-. 4:82,4; i. booer (Zel. Marmor) 4:d4,4; pa dokazal, da se bo z nadaljnjimi Drave so igrali zelo požrtvovalno- in za- pna;qtmetrovke proti Crveni zvezdi. ^ nad 5000 8le' ostri borbi z Avstrijci, nakar je Ilič 5g _ staIeta '4 x 100 m: L Kladivar kot drugi plavalec prinesel precej 1. Hvala (Kladivar) 25,1; 2. z najboljšimi dirkači. Lep uspeh je g" M Berile’2. 'Drava je i tem postala dalcev. Hribar (Kladivar) 25.1; 3. Polc (2el. dosegel tudi Anton Jenko iz Kranja na prvak mariborskega o-krožja ter bo pri- Ljubljana) 25,2. — 400 m: 1. Barducki motorju Norton 350 ccm, ki je sicer za hodnjo sezono preizkušala svoje moči v (Zel. Ljubljana) 55,1; 2. Borštner (Zel. cestne dirke. T1 ek™nl 6tovea9Wa DrvenItvs- " V Ljubljana) 58,6; 3. Belšak (Domžale) Celje 48,6; 2. Železničar Ljubljana 49,0; 3. Enotnost Ljubljana 50,0. Skok v višino: 1. Kolbe (TD Litija) Tehnični rezultati so naslednji: motorji 125. ccm — novinci (5 krogov, 1 krog meri 508 m): 1. Meglič Vilko (Maribor) 2:44,0; 2. Ažman Edo (Ljubljana), ki je v tretjem krogu zaradi defekta od- II. skupini slovenskega prvenftva. predtekmi so pionirji Drave premagali pionirje Branika z rezultatom 3:1 (0:1). Evropska prvenstva Atletika Trije odlični rezultati v teku na 1500 m , , T , .. Na pariškem stadionu Jean Bouin ZSSR — 0. iu 10. kolo: Lokomotiv (M) ao bili v četrtek na večernem tekmo- prednosti Jugoslovanom, ki sta jo Sti-petič in Vidovič povečala na skoraj 50 m. 1. Jugoslavija (Gosel, Ilič, Stipe- tič, Vidovič 9.30.1, 2. Avstrija 10.28.6. 165 cm; 2. Štrukelj (Želez. Ljubljana) stopil od Točke: Jugoslavija 69, Avstrija 45. 165 cm; 3. Debeljak (Kladivar) 160 cm. -l0,,lrjl Po plavalnem sporedu je sledila pri- P^jubij^aTs^ri Dii^rič (B^ mnogoštevilnih prijateljev položili ; Tonpedo (M) 2»L Ženit : Spartak_5:0, vanju postavljni trije odlični rezul-Knafelc Dinamo (Tb) : Dinamo (E) 2:1, VVS : tati na 1500 m. Zmagal je Marcel Daugava 5:0* CDKA : Lokomotiv (H) 1:J, Hansenne v novem francoskem rekor-Dinamo (Mi) : Krilja Sovjetov 2:-, Tor- 3.4- 4 Njegov stari rekord je bil p-edo (St.) : Diname (M) 0:0. Lestvica: 5:48.o. Drugi je bil Belgijec Reiff, Zeint 17, Spartak, Dinamo (M), CDKA ^ j@ s 3 ;4s.2 postavil nov belgijski Letni zbor domžalskih nogometašev V petek se le vršila v Domžalah let- _ Zaostali tekmi: S. Ostrava.: rekord ^(prele^ :48.4)^- nadaljnjega tekmovanj i. - v ?e r,o- CSR — Zaostali tekmi: S. Ostrava : Lretjlj( ■r fŽn^vSrnim uspehom * domžalskih Bohemians 2:1. Židenice: Trnava 4 :2. odIi5nim čas0m 3 :48.6. 1. Pangerc Ludvik (Ljubljana) 3:53.0 (po: letu in velikim uspehom domžalskih res^^ Bratislava. Slavia 15 itd. vpročna brzina 65 km na uro); 2. Mrak telovadcev s tudi nogometaši podprti . ... _ Zadrije 38. kolo: Ldvor 13"‘er (Ljubljana) 3:55.2; 3. Likovič (Be-o- od mnogoštevilnih prijateljev polož il Italija a . Ba, - - id) 4:05 0 — Motorji 25« ccm — šnort trde temelje novemu nogomtnemu klu- . Atalanta u ■ 2-. n.,, -pučln-j (8 krogov); L Horvat Albin (Marmor t>u »Slavija,c V želji da se nogomet Fmrentma : mter 0 - Padoa m tat o /t,-_:( -v Domžalah omasovl m kvalitetno ' entus o-v. iw'«‘* •_ ,_________ . _ grad) ni jateljska waterpoolo tekma, v kateri so Jugoslovani zmagali z rezultatom TD Litija 5,52. Skok ob palici: 1. ... ^ .. „ . ^II1U a a ^vu. 5:1. S to tekmo je Luka Ciganov« od- Vozel (Litija) 310 cm; 2. Kralj (Litija) 3:50.0 (66 km); 2 Hrast Mirko (Kranj) v Domžalah omasovl ln kvalitetno „?a^uččhese 3:0 Modena : Triesti-igral svojo 50. mednarodno tekmo. 300 cm; 3. Ažman (Udarnik Kranj) jbSLu; 3. Gorjup Mirk^mubljana) 3^53 0. 3SV0jO prvo plansko natogo. na 2 :1, Torino : Balerino V^Clenja : 1. Vozel (Litija) , Ma6el -..................... - ' Po waterpoolu so sledili skoki s tri- 270 cm' diSlca metrske desek v konkurenci. Zaradi m- 2- Debeljak (Kladivar) 29.52, neurja pa so morali tekmovanje pre- 3- Kranjc (Enotnost) 28,85. kopja: 1, Kopitar (I< poldne ob 10. Stanje po obveznih sko- 2- Ka^ (Kladivar) 43,95; kih je naslednje: 1. Lippa (A) 77.15, (Kladivar) 43.46. 2. Pribošek (J) 60.03. 3. Steinfeider Kovač (Domžale) 49,0 m. — Krogla: S A H Gligorič ima izglede na zmago proti Stahlbergu Beograd, 5. junija. Danes je bila tukaj 9. partija šahovskega dvoboja - _ . . . pr ' 'patria 1 ’3 Milan : Sampdoria 1. Maček Franc (Maribor) 2:39.8 (59 km); ,™-,rAT, ,ovm.o-rnr* indicu ».> Testvica- ' Torino 60. Ititer 55 . 2. Blatnik (Ljubljana) 2:50.8; 3. Kister KLADIVAR . LOKOMOTIVA 10.7 (6.4) e-2- L - Juve'ntus 44, Bologna, Samp- Gligorič - Stahlberg. Gligorič je otvoril — Met Maljs (Jesenice) 2:50.9.— Motorji 356 ccm Celje, 5. junija. Danes je bila od- k ria 41'itd. z damskim kmetom, Stahlberg ca se ...... . . ... . . - * konia- 1 Knnitar (Kladivar) 45 44 m- - »POrtnl (10 krogov): 1. Jenko Anton igrana zanimiva rokometna tekma Švica — Zaostale tekme: Young , ortodoksno branil Partiia ie hila v krniti m se bo nadaljevalo jutri do- Kopja. I. Kopitar (Kladivar J 4S,44 m, (Kranj) 4:36.0 (67 km); 2. Horvat Albin med domačim Kladivarjem in zagreb- - TTrania 6:1 (3:1) Lestvica; -le oftoooksno orani., rartija je bila v ” ---- 43,95; 3. Mozer (Maribof) 4:44.0; 3. Gorjup Mirko (Ljub- gk0 Lokomotivo. Končala se je z zma- Lueano 38 itd. 43. potezi prekinjena v boljši poziciji (Izven konkurence liana) 4:45.0. — Motorji do 590 ccm — g0 Kladivarja 10:7 (6:4). Kladivar je cvanciia ________ V nadaljevanju zadnje za Gligoriča, in sicer: novinci (5 krogov): 1. Makovec Fredo pokazal 2el0 leno igro zlasti v napa- trancija v nauaijev^nju zaunje e (Ljubljana) .2:40.6. (59 krni: 2, Maček L Dreko kril medtem ko le Lokomo- prekinjene tekme Re ms je premagal (A) 58.28. 4. Dobrin (J) 54.66. Avstrij- 1. Meršol (Zel. Ljubljana) 12,49 m; Franc" (Maribor) 2:42.1; 3. Maček Anton tiv/l^ijtia^svojo^o^v polju, pred Sete z 2 H in Uko osvoiji naslov prv^ --- —.......... 3. Kolbe Motorji 51» ccm - golom pa je bila njena napadalna ka,,® 48 točkami pred Ltlleom 4/. Iz &7k«,:L2. t'^ Stovko vrsta =e,o neodločena. ski skakalci so sicer prevladovali nad 2. Mozer (Kladivar) 12,31; Jugoslovani, vendar je Steinfeider pri (Litija) 12,05. — Bomba: 1. Mozer tretjem skoku padel in je imel zato ne- (Kladivar) 59.67: 2. Plešej (Slovenj- (Ljubljana) 4:46.8: 3. Bauman Rudi (Ma- k olik o nižjo oceno. Po vsej verjetnosti gradeč) 54,84; 3. Kolbe (Litija) 54,65 m. bosta Avstrijca zavzela prvo in drugo MLADINKE: Tek na 69 m: 1. Pusti- mesto. nek Službene objave Francija Beli Gligorič: Khl Dc8, Lc2, a3, b2, g2, h3. I. lige izpadeta Strasbourg in Cannes Črni Stahlberg: Kg8, Dd3, Le8, a5, nova člana pa sta prvak II. lige Leni bo, h6. in drugoplasirani Bordeaux. Stanie je sedaj 4.5 ; 3.5 (1) za Gli- Avstrija — V preostali tekmi je Au- J stria premagala Hochstadt z 9 :2 (1:1) gorica. ljana) 4:21.1; ?. .Tenko Anton (Kranj) Drosmi bSD železničarja gieoe (Litija) 8,6, 2. Ursic (Tolmin) 8,6, 4:S74. 3 Horvat Albin (Maribor) 4:38.6. žanja kazni igralcema Aljančiču ____ z mI —.: — X O c? HH-O - —~ 1AA »VI. VS-.: i _ „ i:_ , „ i ..a. -i t, t tt . -i noo + H (i-i /Salnilin T>ni-ln -i zx T7.vrSm Dvoboj se je končal z zmago Jugo- 3. Zgaga (Tolmin) 8,7. Tek ni 109 m: Prikolice “(ib" “krogov)7 l“'buiT Henrik nestu in Čebulju Pavlu, je Izvršni od-Slavije z rezultatom 72:53 točkami. j. pustinek (Litija) 14,2; 2. Uršič (Tol- (Trebnje) 4:56.0 (50 km na uro); 2. Do- bor Nogometne zveze Slovenije jigoml * J } A f I 1 r /-» (TonTilin-nnl A • 70 A . ‘ ~ Mitja. min) 14,5; 3. Zgaga (Tolmin) 15. — brilovič Mirko (Ljubljana) 4:59.4; 3. Ko- tako, da imajo pravico nastopanja na ritnik Franc (Bled) 5:03.4. vseh tekmah od 4. junija dalje. Hsk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Taboi — Telefon 54-19, ob nedeljah popoldne 65-22 do 26 Čekovni račim uprave št 6-90603-6 Praii bekssr Samo enkrat se mu je nekdo hotel V šestih mesecih je Pat premagal Kid približati. V hodniku hotela mu je Mc. Gratha in Jack Bridea, tako da so tel nek mož, mimogrede zašepetal, da mu preostali samo še Nat Powers in bo dobil 100.000 dolarjev, če se pusti Tom Cannam. Neko mlado dekle pa,, iz premagati. Toda, ko ga je Pat pogledal, bogate družine je iz hrepenenja po pu-jo je kar se da hitro ucvrl skozi vrata stolovščinah šlo med novinarje, ln mu ni več prišel pred oči. Falkens je dovolil, da ta mlada da- Ko je Pat to pozneje pripovedoval ma kot žurnalist interviewa Pata. managerju, mu je ta odvrnil: Svoje sestavke je vedno podpisala s »To je bila le šala. Mož vas je hotel polnim imenom — Maud Sangster. potegniti za nos. Včasih so res s spor- Maud je bila hči Teodorja Sangsterja, tom špekulirali in varali, toda to se bogatega industrialca. Vsi Sangsterji so danes ne dogaja več.« bili bojeviti, močni ljudje, a žene iz In ko je tako govoril, je točpo vedel, te družine so bile poleg tega zelo lepe. da naslednja borba, z Hendersonom, ne Maud ni bila izjema in ker je po sta-bo trajala manj kot dvanajst rund za- rem očetu, pionirju Jacob Sangsterju voljo pogodbe z ljudmi od filma in ne podedovala tudi željo za postolovšči-več kot štirinajst rund. Henderson se nami, si je privoščila tako poklic, ki je obvezal, da ne bo več zdržal in po- sicer ni odgovarjal njenemu družab-učeni so stavili velike vsote na to. nemu položaju v njeni družbi. To pa Denar bo potem tekel v njihove žepe. seveda ne po njenem, temveč po mne-Nikdar ni živel boksar, ki bi bil to- nju drugih. Liko oddaljen od dogajanja okoli ringa, Mnogokrat se je njej posrečilo to, kar kot Pat. Vedno je bil sam, hodil je na se nobenemu novinarju ni. Potapljala dolge sprehode, čital, lovil ribe in se je s potapljači v morje, letala je z treniral. Vse drugo pa je prepusti! najdrznejšimi letalci in vse snubce je svojemu managerju. Vsak boj mu je odločno zavračala. sedaj prinesel mnogo novega. V ringu Redaktorju je sama predložila, da je moral reševati probleme in marši- hoče obiskati Glendona. Toda v svo-kdaj ni mogel ravno v tisti rundi, ko jem življenju ni razen Bob Fidzimonsa je hotel, premagati nasprotnika z k. o. v fraku, še nikdar srečala boksarja in ln končati boj. Ljudje, ki ga niso po- še nikdar ni videla borbe v ringu. Sicer znali, so mislili, da je mrk, surov ne- se pa za boks ni nikdar zanimala in otesanec, ki noče v družbo. Dali so samo zato, ker so Pata imenovali »pe-mu vzdevek »Peklenska zver«, vsi so ga plenska zver«, ga je hotela intervie-prevzeii ter ga še samo tako imenovali, v/ati, ko je prišel na na trening v San Hitro se je bližal vrhuncu svoje ka- I rancisco — pripravljal se je za pred-riere. Svetovni prvak, Jim Hanford, je stoječe srečanje z Nat Patversom. rekel, da bo nastopil proti njemu, čim Pat nikakor ni bil za ta obisk, Z bo premagal tri ali štiri kandidate za veliko muko je Falkensu uspelo, da ga prvenstvo, ki stoje še med njimi in je pripravil do tega. tatom. Toda ko je videl Maud pred sabo, je v veselem presenečenju uprl svoje lažejo,« je mislila. Zaman je hotela priti modre v Mardine sive oči. z njim v razgovor. Nobenega vpogleda »Ali je to ona — kaj bi dejal oče, ni imela v življenje bokserjev in če je ko bi jo videl...« kaj vprašala, ji je na vprašanje Falkens Maud se je prva zbrala. Stopila je brž odgovoril, proti njemu in mu ponudila roko. Pat »Življenje bokserja mora biti zelo je prijel in stisnil njeno malo čvrsto zanimivo,« je rekla enkrat. »Toda če-desnico tako močno, da je Maud nehote mu se bojujete — razen zaradi denarja, vztrepetala. Pat je ni izpustil in ko seveda? Kaj vas boks veseli? Ali je mu je Maud rekla: »Rada bi jo zopet tako razburljivo meriti se z drugimi imela, veste — rabim jo še —« je za- možmi?« čudeno spustil oči k ujeti roki, jo takoj Obadva, Pat in Falkens sta naenkrat spustil in zardel. začela govoriti. Toda sedaj je Pat ma- Ona je to opazila in kratka misel — nagerju odrezal besedo, saj ne more biti tako neobčutljiva ži- »Od začetka me ni prav nič veselilo, val, kakor so ga opisali — jo je napra- Toda pozneje, ko sem se moral meriti vila srečno. z drugimi, res izkušenimi in dobrimi Falkens je med tem prinesel stol in bokserji — no, ki...« se čisto mehanično vsedel na svojega. >,Ki so vas bili vrednejši,« mu je »Nikoli še nisem srečala bokserja in Maud pomagala, nobenega še nisem interviewaia. Zato ,>Da' potem sem opazil, da dobivam morate oprostiti, če ne morem govoriti veselje nad borbo, čeprav je vsak boj z vami tako kot bi rada. — O boksu neke vrste problem, ki ga moram re-namreč nič ne razumem.« siti s pomočjo razuma in mišic, vendar Falkens je govoril: ne dvomim o njegovem izhodu. Zato »Sijajno je v formi. — Ali ne Pat? menda tudi nisem z vsem srcem zra-Nikoli se niste tako dobro počutili ka- ven.« kor sedaj — kaj ne.« »Pripovedujte mi še kaj, na primer »Morda bi ga hoteli videti pri tre- 0 vaših občutkih pri boju.« ningu. Med tem ko se boš preoblekel, ,In takrat se je Pet začudil besedam, Pat, bom jaz pojasnil gospodični, kar ki 80 mu y8,e izza ustnic, prav tako bi rada vedela.« Obrnil se je k Maud: Maud in Falkens. »O njem vam lahko mnogo pripove- »Zdi se, da me ne veseli več govoriti dujem — tudi kaj novega.« • o teh stvareh z vami. Mislim, da se »Pokličimo Washa Pat. Naj stoji ne- imava midva kaj drugega, bolj važ-kaj rund.« nega pogovoriti. Jaz...« »Nič ne bo iz tega,« je Pat žago- Naenkrat, ko se je zavedel, kaj je drnjal. »Le naprej 3 vašim intervi- rek6l, ne da bi sam hotel, je obmolknil. e\vom.« . »Da, nekaj osebnega — potem bo šele Razgovor je vodil Falkens. Stalno je intervieiv dober, veste ...« je Maud govoričil in nekaj predlagal, kar je silila vanj. Toda Pat je molčal in Fal-Maund vznemirjalo, a Pata ni opo- kens je začel naštevati mere in težo gumilo. . _ svojega varovanca in ga primerjati z Dekle je zaman iskalo na njem ži- bokserji Jeffriesom, Sandowom in dru-valsih znakpv, »Potemtakem časniki gimi močnimi možmi sedanjosti. Toda to Maud ni zanimalo in prekinila je managerja. »Da, res imam kaj važnejšega govorili z vami. Nekaj mi leži na srcu in rada bi vas vprašala. Smem biti iskrena — neprijetno iskrena?« Pat je prikimal. »Večkrat sem slišala, kako so ljudje govorili o čudnih stavah in bojih. Na vsak način so mi zatrjevali, da je v športu dober del potvorbe, laži in varanja. Ce pa vidim vas, si kaj takega težko predstavljam. Razumem vašo ljubezen do športa, razumem, da zaslužite z boksom, toda kar ne razumem, je —« »Tu ni nič, kar bi se dalo razumeti, je pohitel Falkens. »Vse te pravljice o varanju, domenjenih bojih in špekulacijah so zlagane. To nič ni res, gospodična, lahko mi verjamete...« In sedaj vam bom povedal, kako sem Pata odkril. Dobil sem pismo od njegovega očeta —« Toda Maud se ni pustila zmotiti. »Vidite, enkrat mi je naš športni redaktor rekel, da bo nek boj — bilo je to že pred nekaj meseci — končal v 19. rundi z zmago enega izmed bokserjev. Imena se ne spominjam več. In res se je srečanje končalo točno tako. kot je on rekel. »Čakajte,« je prekinila Falkensa, ki ji je hotel vpasti v besedo. »To še ni vse. Včeraj zvečer pa mi je ta isti redaktor rekel, da je vaš boj tako dobro aranžiran, da bo končal točno v 16. rundi in da je on eden izmed tistih, ki so v stvar vpeljani.« Falkens, ki se je ves čas nemirno premikal po stolu, se je strašno prestrašil, a Patov obraz je prešinila jeza in obtožba proti managerju, s katerim se je zmenil, da naj boj ne traja predolgo, vendar da naj nudijo publiki ne- kaj za denar — kratko in malo, naj premaga nasprotnika v. 16. rundi. In sedaj pride neka gospodična iz uredništva in imenuje ravno to rundo. Falkens je stal bled in nemiren pred Glendonom. »Z vami bom pozneje govoril.« mu je rekel Pat, »a sedaj zaprite vrata za seboj.« Manager je obotavljaje šel ven in zaprl vrata. Pat in Maud sta ostala sama. Nemiren in bled je stal Pat pred dekletom. Potem se je zopet vsedel. »Nekaj vam rečem, Maud. Boj se ne bo nehal v 16. rundi.« Maud je molčala, toda ironičen nasmeh -ji je zaigral okoli ustnic. »Čakajte, gospodična Sangster. Videli boste, da se je redaktor motil.« »Vi mislite, da bo program menjan?« ga je drzno vprašala. Nimam navade lagati, predvsem pa ne ženam.« »Saj vi ne lažete. Vi niti ne trdite, da bo program spremenjen. Jaz nikakor ne morem uvideti, kakšna je razlika, če konča boj v 16. ali 20. rundi, če je vse to že vnaprej zmenjeno in tistim, ki imajo vpogled, poznano.« »Imenoval vam bo rundo in živa duša ne bo vedela za to.« »Veste kaj, Glendon, tako neumna jaz le še nisem in vem, da tu nekaj ni v redu. Zajcaj ste se ujezili, ko sem imenovala rundo? Zakaj ste jezni na vašega managerja? Zakaj ste ga poslali proč?« Po dolgem odmoru ji je Pat odgovoril; Se nadaljuje.