LAŽJE Sl JE OBLJUBITI, KOT OBLJUBO IZPOLNITI. Zavarovalnica Triglav pa vam obljubo izpolni takoj: če boste do konca leta vplačali dodatno pokojninsko zavarovanje, boste lahko znesek vplačane premije že za letos odšteli od osnove za dohodnino. Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav (š triglav Stevilka 45 / letnik 59 / Ljubljana, 21. december 2000 Glasilo • Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), • Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (STUPIS), • Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Sindikat VIR), • Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS), • Sindikat upokojencev Slovenije (SUS), • Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije in • uredništvo Nove Delavske enotnosti * Predsedstvo ZSSS, ^'ndikat državnih in družbenih % Or9anov Slovenije (SDDO), ^indikat delavcev dejavnosti % ener9etike Slovenije (SDE), ^ndikat delavcev finančnih % 0r9anizacij Slovenije, j^dikat delavcev gostinstva in % Urizma Slovenije (SGiT), % Sindl'kat gozdarstva Slovenije, ?nd'kat delavcev gradbenih J % javnosti Slovenije (SDGD), ^|ndikat kemične, nekovinske in J Lrnarske industrije Slovenije J % l5lndikat KNG), ir ^dikat kmetijstva in živilske % ddstrije Slovenije (Sindikat KŽI), ? e'n,d;kat kovinske in troinduštrije Slovenije (SKEI), • Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), • Sindikat Glosa (Sindikat kulture Slovenije), • Sindikat lesarstva Slovenije (SINLES), • Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, • Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, "Po novem letu bom res zamenjal službo." Novoletna zaoblluba IL17 Tudi v prihodnjem letu bo treba stopiti skupaj V prihodnjem letu bo za našo organizacijo verjetno najpomembnejši nov zakon o delovnih razmerjih. Načela iz tega zakona bodo tako ali drugače krojila položaj več kot 700.000 delavk in delavcev v naši državi. Že priprave na njegov sprejem so razkrile protislovne interese, ki jih imamo o rešitvah v njem sindikati in predstavniki kapitala. Prepričan sem, da je od sedanje generacije sindikalistov odvisen tudi položaj tistih, ki bodo v delo vstopali v prihodnjih desetletjih, torej tudi naših otrok in vnukov. Že letos smo trčili ob ljudi, ki želijo uveljaviti moto, da le povečevanje dobičkov vodi k napredku. Za ta cilj, s katerim se poosebljajo, so pripravljeni narediti prav vse za zmanjšanje pravic zaposlenih. Žal se ne zavedajo, da z zmanjševanjem pravic delavcev žagajo tudi vejo, na kateri sami sedijo. Da bi preprečili podiranje tistega, kar je delavcem sveto, se novim konfrontacijam ne bomo mogli izogniti. Ni cene, ki bi nas odvrnila od tega, da bi sodobna načela delovnega prava, ki jih imamo v sedanji ureditvi in jih spoštujejo tudi v razviti Evropi, obranili v interesu naših članov. Sindikati se strinjamo z zahtevami, da mora postati naše gospodarstvo sposobno za konkurenčni boj. Ne sprejemamo pa tega, da bi morali zaradi te zahteve pozabili, da to ni mogoče brez motiviranih delavcev. Če naši delavci ne bodo živeli v ugodnih življenjskih razmerah, si verjetno ni mogoče predstavljati, da bodo za delo dovolj zagnani. Novi zakon o delovnih razmerjih je za Slovenijo vsaj tako pomemben, kot je bil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če bo potrebno, bo ZSSS to tudi dokazala. Dogovor o plačni politiki še velja in zato mora januarja priti do uskladitve plač z rastjo življenjskih stroškov. Temu se ZSSS ne more odpovedati. Na pogajanjih o novi plačni politiki bo treba rešiti zelo zahtevna vprašanja, zato jih ni mogoče končati čez noč. Če bi bila inflacija eno- do dveodstotna, bi lahko hitro prišli do nove rešitve. Ker pa je inflacija neznanka, napovedana je sicer šest- do sedemodstotna, ne smemo dovoliti, da bi ogrozila najslabše plačane; zato bodo pogajanja konfliktna in zelo naporna. Zavedamo pa se, da ne smemo ostati brez dogovora, saj bi v tem primeru ostali brez pravil igre. To pa bi bilo le voda na mlin delodajalcem. V džungli bi namreč veljala le pravica močnejšega, kar pa delavci zanesljivo niso. V prihodnjem letu se odpira tudi tretja fronta, pogajanja o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki so letos povsem zastala. Velika večina sindikatov dejavnosti je na svoje pozive za pogajanja prejela le odgovor, da ta niso mogoča. Le nekaj sindikatov je zvedelo, da bi bilo pred pogajanji treba rešiti še kaj drugega. Ta nepripravljenost za pogajanja v dejavnostih ruši zaupanje v socialne partnerje tudi pri sindikatih, ki prejšnja leta niso imeli slabih izkušenj. Tudi mi vemo, da so dejavnosti v zelo različnem položaju. Kar je mogoče denimo za kemike, ne zmorejo tekstilci ali lesarji. Na teh pogaja- njih bi se te razlike lahko pokazale, v nostih bi lahko dobili dokaj različne izhodi ne plače. f Bil bi velik pesimist, če bi mislil, da111 jer ne bo napredka. Raje upam, da bo v ^ katerih dejavnostih prišlo do premika■ -kompromise je potrebno, da ena stran ra~ me, kaj hoče druga stran. Naši naspf0‘,‘ bi morali razumeti, da slabo plačani de ci res nimajo alternative. V še slabšem / ložaju pa so brezposelni. . f| Ob vseh teh izzivih, ki so pred nami’ ^ ob objektivnih razlikah v položaju de a stva je za ZSSS najpomembnejše, da stn, čim bolj enotni. V vseh ključnih za- dev^ retek moramo stopiti skupaj, kot smo v Pr', i0 lih letih že večkrat. Naše dosedanje nas obvezuje, da ostajamo trdno skupaj mod; v prihodnje. Brez skupnega boja ne *•- « mo izpolniti pričakovanj delavcev, ki s°1 krat dokazali, da smo močnejši, kot s° protniki mislili. . ^ V Svobodnih sindikatih se ne °^a^r-Z zidom in zato vemo, da so naše gosp0 : stvo, delovna mesta in tudi pravice p' m°s,. odvisne od Evrope. Zaradi tega moram delovati s kolegi iz drugih držav in v konfederaciji sindikatov. S tem b°m° f g. prečili, da bi Evropo krojili le poklic1* j litiki, diplomati in lastniki kapitala- ^ ^ po morajo sooblikovati tudi delavci-ko bodo z našim vstopom v Evropsko M , na boljšem tudi delavci. Če tega ne j, mogli doseči, je boljše, da v Evrop0 f,- ne gremo. Še slabše pa bi bilo, če bi** ropske unije k nam prišlo le tisto slab0, tudi tam ni vse zlato. Dušan Semolič, predsednik Ne glede na stranko, iz katere prihajajo, se ministri za kmetijstvo radi odzivajo na vabila Sindikata KŽI. Tako je tudi to sredo minister Franc But prišel na sejo tega sindikata in med drugim povedal, da na njegovem področju v Evropsko unijo že vstopamo. Ker imajo sindikalisti zanj veliko vprašanj, še posebej v zvezi s prevzemi podjetij in posledicami za delovna mesta, bo minister prišel še na širše posvetovanje, na katerem naj bi obdelali čim več odprtih vprašanj. Kolega Ivan Krpan, , predsednik sindikata podjetja Nafta Lendavi' Obveščen sem o težavah, ki si jih doživel, ko si kot Pre^Sfj$-nik sindikata družbe Nafta Lendava zastopal sindikalna st . ča in sklepe v zvezi s sanacijo družbe. Brezobzirno šikanh" posameznih članov uprave in grožnje so za Zvezo svobodnih . dikatov Slovenije popolnoma nesprejemljive in v nasprotju z111 narodnimi konvencijami, ki dovoljujejo svobodo sindikat ® delovanja, in evropsko uveljavljenimi načeli socialnega par stva. -pl V imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in v osey imenu Ti iskreno čestitam za odločnost pri uveljavljanju m stopanju sindikalnih stališč ter izražam popolno podporo 1 mu delovanju. Moč Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s na takšnih sindikalnih zaupnikih, ki se v podjetjih in dru: žbahC sov gumno in odločno borijo za uveljavljanje delavskih intere: sindikalnih stališč. Ponosni smo, da si tudi Ti eden od te^;v0jih Želim Ti čimprejšnje okrevanje in prijetne praznike v krogus najbližjih! Lep pozdrav! . Mag. Dušan Semolič, predsedu,K Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-4<7511 • Tisk: d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1" Gospod Ivan BIZJAK, minister za pravosodje! }z medijev smo izvedeli, da so na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije sklenili, da vam pošljejo v soglasje predlog spremenjene odvetniške tarife, po katerem bi bilo treba za pravdanje individualnih delovnih sporih po novem odšteti praviloma še enkrat več denarja kot doslej. Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zvišanju odvetniških an ostro nasprotujemo. V letnih poročilih varuha človekovih pra-'C'tudi v lanskem, je ugotovljeno, “da sta revščina in socialna m's a Prepogost pojav” ter da “socialni razlogi ne smejo posa-ezniku preprečiti uresničevanja ustavno zagotovljene pravice Qo sodnega varstva”. va 3l° V ^vez' sv°bodnih sindikatov Slovenije od vas, spošto-m gospod minister, pričakujemo, da ne boste dali soglasja k zvišanju odvetniških tarif. LeP pozdrav! __ Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Dragi kolegi, drage kolegice! Nek eta’- k' Pred nam*> si veliko obetamo. in 0 at®r' sebi (in drugim) zatrdno obljubijo, da bodo postorili t dru° ' rjim V starem letu n' uspelo, tret”'k *e nndaljevali uspešno pot, Naš-1 za^e*' povsem na novo. da „a 3 Sln(iikalna organizacija je tako živ in kompleksen organizem Rav*12 moremo strpati v nobenega od teh kalupov, teh poto>hnaSPr0tn° _ na8a or8an‘zacija bo v novo leto stopala po vsel Na-i bom° zastavili povsem na novo? velike^l°T0-U S° sPremembc pri financiranju in organiziranosti, š> izobraž, n!e 80 Pr* promociji sindikalne organizacije, pa tudi pr Za (|pi evanJu in odgovornosti kadrov, vse večje težav v zvezi s pogoj Del °Van-ie sindikalnih funkcionarjev. 2asina8e8a članstva živi v revščini brez lastne krivde. n°8(prilik Vvniž-i'h Plnčilnih razredih cele vrste gospodarskih pa itd.) ^^beništvo, tekstilna, oblačilna in usnjarska industrija, lesarstvi Šele nj edn' 'nvae omogočajo preživljanja niti zaposlenemu, ka ■ie,tiliiv °V' druz'nk Razslojenost naše družbe je socialno nespre Zat 3 ln gospodarsko škodljiva, razkraja zaupanje ljudi. moramo v novem letu začeti odločen boj _ Za višje plače, - ^a n°vi zakon o delovni razmerjih po meri delavca, Bof Prav'5nejšo, pravno državo. nerazvUSpC8n' in učinkoviti bomo, če bomo znali in hoteli bistve atnbiCjj)Jne Problcme Zveze svobodnih sindikatov ločevati od osebnil lrebn'(n VCČJC stl'okovnosti, poguma, zaupanja in spoštovanja bo po ktstnep., tLK*' neprijetne ukrepe, to je nadzor nad delovanjen sPreiP, u,dra’ saJ Jc nedopustno, da lahko posamezniki delujejo mirni In I h skleP°v in usmeritev. ^1»? zadovoljstvom prenesemo v leto 2001? asPešno pravno zastopanje članstva, _ v?ju kot sto novih članov, " uU?® č,ani 80 PreJeli regres za dopust, Dobr 00 sodelovanje z inšpektorji za delo ... ne hfC lzkušnje bomo prenesli naprej, Po*,"*« zatisknli oči pred napakami, in UVe .a 1 bomo 86 bo|j Prisluhniti članstvu Hvain Stl lud' kaj svežega, novega in zanimivega. ŽeljZa d°bro sodelovanje! Pa t J Vam Prijetne praznične dni, nega zdravja in sreče v krogu svojih najdražjih. Justi Arnuš, sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžalt Srr>o ‘^'.namenjena za božično-novolelno obdarovane in voščilnice urili krajanom Loga pod Mangrtom. r ' \ Namesto čestitke Večkrat me prijatelji, znanci in tudi bralci Nove Delavske enotnosti sprašujejo, zakaj zadnje čase moje pero molči, zakaj nič več ne pišem. Pravijo, da bi bilo dobro, da se kaj napiše, da me pač, vsaj ti, radi berejo. Moram priznati, da mi to laska in vesel sem. Zakaj pa pero ne steče, je dolga in zapletena zgodba. Nabralo se je toliko, da če bi pisal o tem resnico, ne bi bilo lepo, če pa bi pisal lepo, ne bi bilo resnično. Ko so mi nekateri bralci predlagali, naj kaj napišem za dobre želje v novem letu, sem bil v zadregi, kaj še ob teh dogodkih sploh napisati, da bi bilo novo in ne preveč obrabljeno. Pa sem v roke, na srečo, prijel knjigo Modrost življenja in zazdelo se mi je, da bi namesto čestitke preprosto prepisal nekaj modrosti, ki so zdaj tu pred vami. Nekaj o življenju, ki ga živimo, in kaj si o njem mislimo. To sem izbral namesto tiste ustaljene navade, čeprav mislim, da tudi ta gotovo izraža iskrenost in dobre želje, tako po sreči, po zdravju, po dobri volji, po ljubezni, po miru, po prijateljstvu ... Ljudje so nespametni, nelogični in zagledani vase. Vseeno jih imejte radi! če počnete dobro, vas bodo ljudje obdolžili, da tako ravnate iz sebičnih in skritih nagibov. Vseeno počnite dobro! Če boste uspešni, si boste nabrali lažnih prijateljev in pravih sovražnikov. Vseeno bodite uspešni! Poštenje in odkritosrčnost naredita človeka ranljivega. Vseeno bodite pošteni in odkritosrčni! Današnja dobrota bo jutri že pozabljena. Vseeno bodite dobri! Največje ljudi z največjimi idejami lahko uničijo najmanjši ljudje z najbolj pritlehnimi idejami. Vseeno bodite človek velikih idej. Ljudje imajo radi nižje od sebe, sledijo pa višjim. Vseeno se kdaj potegnite za koga, ki je nižji od vas! Kar gradimo leta, se lahko podre čez noč. Vseeno gradite! Dajte ljudem vse najboljše, pa jih boste kljub temu dobili po zobeh. Vseeno dajte ljudem najboljše, kar premorete! Življenje je dar - sprejmi ga! Življenje je avantura - udeleži se je! Življenje je skrivnost - odkrij jo! Življenje je igra - igraj jo! Življenje je borba - bori se! Življenje je lepota - poveličuj jo! Življenje je sestavljanka - sestavi jo! Življenje je priložnost - izkoristi jo! Življenje je pesem - zapoj jo! Življenje je cilj - doseži ga! Življenje je poslanstvo - izpolni ga! Življenje je odmev, zato zakriči: kako rad živim! Naj mi bo dovoljeno zaključiti čestitko z mislijo, da je človek tak, kakršne so njegove misli: in če seješ misli, žanješ dejanja in če seješ dejanja, žanješ navado, in če seješ navado, žanješ zna-čaj, in če seješ značaj, žanješ usodo. ^ ^ sekretar zsss ^ Denar za novoletne voščilnice v območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko smo namenili invalidki samohranilki Mileni Dekič iz Kranjske Gore z željo, da njej in njenima otrokoma omogočimo tudi nekaj prazničnega veselja. Milena Sitar Koliko ljudi vas obišče na normalni delovni dan? Običajno pride od deset do dvajset trgovk in trgovcev, kar polovica jih želi vstopiti v naš sindikat -Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Ko jih vprašam, kje so dobili moj naslov in telefon, mi povedo, da na inšpekciji dela, zavodu za zaposlovanje, tudi na združenju za trgovino. Veliko jih pride, ker so jim to svetovali kolegi, ki imajo s sindikatom in mano dobre izkušnje. Mogoče prihajajo tudi zaradi tega, ker nisem še nikomur odklonil pomoči, tudi če je njegov problem videti brezupen. Delo v trgovini je tako intenzivno, da ne dopušča več sindikalnih sestankov med delovnim časom. Kako pridete v stik z ljudmi? Vse več sestankov organiziramo izven delovnega časa, tudi pozno popoldne in zvečer. Če so ljudje pripravljeni priti na sestanek, tudi meni ni težko priti. Prav odzivnost naših članov in tudi drugih mi daje veliko poleta za aktivnost in energije mi skoraj nikoli ne zmanjka. Nedavno je republiški odbor SDTS ocenil, da sindikat izpolnjuje načrtovane cilje, rešuje tudi najtežje probleme. Zakaj je sindikat, v katerem opravljate vlogo sekretarja, tako uspešen? Mislim, da uspešnost izhaja iz visoke stopnje kooperativnosti vseh članov republiškega in izvršnega odbora. Iz ustvarjalnih in konstruktiv- nih razprav nastajajo operativni sklepi, ki jih ni težko uresničiti. Na sejah se ne ukvaijamo (več) sami s seboj, ampak z uresničevanjem načrtovanih nalog. Za uspešnost našega sindikata so zaslužni tudi sekretarji območnih odborov našega sindikata, ki se v veliki večini identificirajo s SDTS. To je zelo pomembno, saj opravljajo naloge tudi za druge sindikate. Ker je med nami velika stopnja zaupanja, smo lahko uspešnejši od drugih. Veliko k temu prispeva predsednik Franci Lavrač, ki vodi naše seje v konstruktivno smer. Katere akcije so zaznamovale letošnje leto? Bilo jih je kar nekaj, vendar bi na prvo mesto postavil prizadevanje za bolj človeški delovni čas trgovk in trgovcev. Za ta strokovno zahtevni projekt sem bil tudi osebno zadolžen. Čeprav nekateri menijo, da smo pri tej nalogi opravljali Sizifovo delo, sem prepričan, da smo veliko dosegli in uspeli precej izboljšati liberalni pravilnik, ki je delodajalcem omogočal, da so imeli trgovine odprte kadar koli in ne glede na to, ali so zaposlenim trgovkam in trgovcem omogočali, da izkoristijo pravico do dnevnega, tedenskega in letnega počitka in zaposlenim plačujejo dodatke za delo v neugodnem delovnem času. In kaj ste pri delovnem času konkretno dosegli? Z argumenti smo izsilili spremembo preveč liberalnega pravil- Pogovor s Sandijem Bartolom, sekretarje111* Sindikata delavcev trgovine Slovenije Za pogovor s sekretarjem Sindikata delavce trgovine Slovenije Sandijem Bartolom smo se odločili, ker je letos prav ta sindikat v marsičem zaznamoval sindikalno gibanje in tudi izstopal iz njega. Odprl je kar široko fronto vprašanj in bil, sodeč po odmevnosti v javnosti in odzivih med članstvom, tudi uspešen. Bartol se je osebno najbolj izpostavljal in doživel tudi poskuse delodajalcev, da bi ga onemogočili ali vsaj zmanjšali njegovo moč poslovnega sistema? Mislim, da se odnosi z vodstvu Mercatorja izboljšujejo. Že v četku leta smo se na pogajanji”^ Prav tu je koren problemov, kate-sind?katonjeje poslanstvo naše§a Konfrontirali ste se tudi s Predsednico sindikata vtSJ°VJ?ega Sterna Mercator *atl° Galof. Zakaj? Katja Galof seje kot predsednica cetKU leta smo se na k0. --jauaiot seje kot predsednica peli dogovoriti za podjetnisK ndikata v nekaterih ravnanjih di-lektivno pogodbo, ki daje zap» stažirala od politike našega sin-nim večje ugodnosti kot kole ^ dikata. na pogodba dejavnosti. Uvelja Želim, da se to ne bi več doga-smo osnovne plače, ki so nao Mio. Želim tudi, da bi ta sindikat nijo tarifne priloge. V tej peg* ^a! legitimno, za kar si uteme-so tudi različni dodatki k pla J. J n° Pnzadeva Stane Drobnič, sek-zlasti dodatka na pogoje dela n ar območnega odbora SDTS. govomost. Ugodnejše so tud J , s»m na to, da je mandat pote-lejne nagrade. Ob podpisu te I tak,> vodstvu sindikata na rav-godbeje bil za njeno izvajanje bvladujoče družbe kot v poslov- govorjen začasni moratorij- 1 ' ™ sistemu, smo prekinili na nedavnih P°H, gai -JV^Iternu sem sodeloval na po-njih, ko smo se dogovoriliza«'njih o podjetniški kolektivni te pogodbe. Taje omogočil, u r f s ut)', pomagali so tudi drugi če in vse drugo od 1. novembt ^ m '0narji republiškega in ob-prej obračunavajo po podjet že|j’e§a odbora SDTS. Sodelovati kolektivni pogodbi. Plače so- tudi v bodoče, rej povečale. °'ef/ ste se spopadli z Iz tega je mogoče sklepat'’ . stvom E. Leclerca, ki je v SDTS in vi osebno niste lan, odprl hipermarket. Je odnos do sindikata spremenil tudi direktor tega podjetja? Naši odnosi z gospodom Higo-netom so zelo konstruktivni. Tudi sam priznava, daje spočetka podcenjeval vlogo in moč sindikalnega gibanja v Sloveniji. Sam pravi, da mu je neprijetna izkušnja s sindikatom omogočila, daje z nami vzpostavil drugačno razmeije. Prepričan sem tudi, daje ureditev odprtih vprašanj pozitivno vplivala na položaj tega novega trgovskega centra na našem trgu - odnos kupcev do E. Leclerca je boljši. Prepričan sem tudi, daje naše uspešno delo v tem podjetju v tuji lasti povečalo ugled SDTS. Nedavno ste organizirali nočni sestanek članov sindikata v Emoni Merkur. Ste probleme trgovk uspeli rešiti? V tem pred leti uglednem podjetju, kjer se zaposleni skoraj niso pritoževali, je bilo članstvo letos izpostavljeno različnim eksperimentom. Posledice Mercatorjevega prevzema so občutili na svoji se dva dni v tednu, ko imamo dežurstvo, oglasi precej delavcev. Pri konfrontacijah so vam nasprotniki očitali marsikaj, naprimer demagogijo, nastopaštvo, populizem. Kako gledate na takšne očitke? Sprejemam jih kot kompliment svojemu delu. Če mi veliki direktor v svojih informacijah ali intervjuju nameni precej prostora, je to zame in sindikat kar dobra reklama. Sem pa seveda bolj vesel zahval, ki mi jih pošiljajo delavci. Prejel sem jih od delavcev iz BTC, E. Leclerca, Name, Metalke, Baumaxa a Odnosi z vodstvi teh družb so sedaj zgledni. Vse skupaj po mojem mnenju dokazuje, da me direktorji vse bolj spoštujejo. Pričakujem, da bo do sprememb prišlo tudi v Mercatorju in Emoni Merkur. Slovensko sindikalno gibanje trpi zaradi razdrobljenosti. Ali zaradi uspešnosti SDTS prihaja do zbliževanj z nekaterimi sindikati? Naše odmevne akcije so naletele na ugoden odziv drugih sindikatov, še posebej KNSS, ki so nasjav- Plačna politika je med najpomembnejšimi sindikalnimi nalogami. Ste pripravljeni za okrepitev stroke na tem področju nameniti tudi več denarja? Absolutno smo pripravljeni, saj je to področje v ZSSS sedaj preveč na stranskem tiru. Če se bodo za krepitev tega področja odločili tudi drugi sindikati, smo tudi mi pripravljeni prispevati potrebna sredstva. Ko ste ocenjevali uspešnost SDTS, ste verjetno kaj rekli tudi o prisotnosti sindikata v medijih in prek njih v javnostih. Kaj ste ugotovili? Za našo uspešnost imajo zasluge tudi mediji, ki so nas redno spremljali in bili praviloma naklonjeni našim akcijam. Imeli smo več tiskovnih konferenc, ki so bile zelo dobro obiskane. Mediji so o SDTS letos objavili več kot 200 prispevkov. Nisem le bralec prispevkov v časopisih. Ker želim, daje SDTS v Novi Delavski enotnosti predstavljen celovito, vanjo tudi sam pišem. Če v kateri številki ni o našem sin- Emanjsaii njeHu»u --- " ' FiCy«m« »u uucuim ib svuji rov, se poseoej kinSo, ki so nasjav- Ce v kateri številki ni o našem sin “Odnosi z diretiii se kljub vsemu izboljšujejo” . . Ker/, ....... nika o obratovalnem času. Ponosni smo, da smo to dosegli brez demonstracij na ulicah in stavk. Na podlagi spremenjenega pravilnika so lokalni organi oblasti sprejeli tudi odloke o merilih za dežurne trgovine. Vse to ni bilo enostavno, saj nismo imeli za nasprotnike le preveč liberalnih oblastnikov, ampak tudi delodajalce, usmerjene le k povečevanju dobičkov. Tudi naši potrošniki so se v zadnjih letih zelo razvadili. Na opravljeno delo pri tej nalogi smo zelo ponosni. Mislim, da upravičeno, saj nam uspešnost priznavajo tudi nasprotniki. Na državni ravni ste to dosegli s pogajanji, kako pa ste svoje cilje uspeli doseči v občinah? S svojo politiko smo bili nenehno prisotni v medijih. Poleg tega smo natisnili tudi veliko plakatov in poskrbeli, da so viseli na vidnih mestih po vsej državi. Poskrbeli smo torej za promocijo naše politike, zaradi česar smo lahko vplivali tudi na vsebino občinskih odlokov o merilih za dežurne trgovine. Ne nazadnje so naši sekretaiji osebno sodelovali na sejah občinskih svetov in si prizadevali za uveljavitev naših stališč. Kolegi iz Hrvaške, ki se srečujejo s podobnimi problemi, so nas povabili, da tudi njim pojasnimo, kaj in kako smo delali, da smo bili uspešni. V naši državi je tudi več uspešnih trgovcev, še posebej Mercator. Kakšne odnose imate z upravo tega tako nezaželeni v tem v * tega podjetja ni novih največjem trgovskem v f > le mogoče sklepati, da je podjetju. Imamo prav? < L™Podje tju Zdaj vse v redu. SSSSffi#;; jJaSSB?**" .......-mM. stanovitey sindikalne podruž- za- saj so nas delavci na veliko problemov. precej sporov, tudi nepotrebni ^ tiiCe v padov. Niso hoteli razum6 V hte ljudje, ki so se obračali na opozo^V ■ —. omuiivmic poui :ven „ Leclercu je bil zelo en Projekt dijo iz svojega položaja dmgac is- Proble ‘ rVePko Problcmov' oni. Trgovke in trgovci iz V&J ^stV(J reši h tako, da smo tema so opozarjali zlasti na / login v?nosJf Jd,VS" 1 soc'am dia" čas, velike delovne obreme< e č ^tav,h partnerske odno- zvezi s tem pa tudi na neft ‘eIoOsindE^f»sPmniho: plačilo. Problemi so bili tud. P r, Pndobil ifat>- sm° fočanju presežnih delavcev* prevzemih delavcev. aPajo mu tudi zaposleni. Jankov,č je imel rnšeima^ d0g V°dstyom E. Leclerca smo se ,to negativen odnos do naših govoril,, da bomo v začetku pn urejanju obratovalnica J p0>galeta začeli pripravljati dajaln. Zaradi tega je p p-i" P0n 'sko kolektivno pogodbo, zelo ostrih konfrontacij, Po "embno je tudi to, da vodstvo me nenavadnega, saj lman I^PUao vseh spremembah, ki bi svojo vlogo m svoje cilje. ^ .premenile položaj zaposle- Ste se z njim srečali ‘ osebno ali ste se pogodi le prek medijev in njegov sodelavcev? it* soaeiavcevr Obveščen sem, daje Jan pnsl°j sestanku vodstva sindikata» .j jr nega sistema Mercator 'z a W ljo za pogovor z mano osebi ^ sem tudi sam pristaš pogodi vc( sem mu poslal predlog za P°® Do tega še ni prišlo, venda ^ lim, daje za pogovor še čaS' poda Jankoviča spoštujem * ■ $ lo uspešnega menedžerja- ‘ ^ si> e rnnenje sindikata. koži, saj so prejeli več različnih odločb in niso vedeli, pri čem so. Uspeli smo rešiti probleme presežnih delavcev in tudi delavcev, ki naj bi jih prevzeli drugi delodajalci. Mislim, da smo v sodelovanju s službami Emone Merkur v veliki meri ublažili posledice tega, daje novi lastnik zaprl več trgovin ali jih oddal drugim trgovcem. Ker vodstvo Emone Merkur ni opravilo niti najbolj nujnih pogovorov z delavci, smo se javno kon-frontirali tudi z vodstvom tega podjetja. Javni spor ste vodili tudi z vodstvom BTC. So se odnosi uredili tudi v tem podjetju? Medsebojni odnosi so se izboljšali tako daleč, da nas je vodstvo BTC podprlo pri prizadevanjih za spremembo pravilnika o obratovalnem času trgovin. Zagotovilo nam je tudi prostor za sindikalno pisarno, kjer Zahvala Sandiju Bartolu in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije Lani sem skupaj z več sodelavkami na krut način izgubila delo v podjetju Mercator SVS Ptuj. Zaradi tega smo psihično zelo prizadete in na tleh. Zadeva je sedaj na sodišču. Za vašo pomoč, ki mi v teh trenutkih veliko pomeni, se vam zahvaljujem! Marija Volfgang pogodbe vsiljujejo trgovkam SeieobmntajV!Urka’ sekretarja območnega odbora SDTS za Podravje, njene D 1 a delavka, ki naj bi se zaposlila v podjetju Tarantela. V predlog “ - da?odbe ° zaposlitvi je delodajalec med drugim zapisal: brni,\ ° *da6a znašala 50.000 tolarjev + pet odstotkov od lastne-"da n|P-°meta, izplačana bo bruto; b° poveč V primeru bolniške ali dopusta znaša 50.000 tolarjev ali -da llna za indeks minimalnega osebnega dohodka; radi boi„°8°dba neba veUati, če bo zaposleni v koledarskem letu za-. Murv ' ods°ten 30 delovnih dni.” ^artni °Je na ta prim rem širjenju tega poslovne^ 6art0]a J na ta Primer opozoril enoto inšpekcije dela v Mariboru, tema pa žal prihaja tudi do fi0ruta £ zaProsi1- naJ z njim seznani glavnega inšpektorja za de- ki niso vedno v dobro delavC ‘ Krezovaria. kar ie md, stnnl rezovarja, kar je tudi storil. no podprli. Prišlo je tudi do pogovorov z vodstvom samostojnega sindikata podjetja Merkur. Prav mogoče je, da bo s tem sindikatom kmalu prišlo do tesnejše povezave. V ZSSS je spet nekaj napetosti, ki se kažejo med drugim pri sprejemanju novega finančnega pravilnika. Kako gledate na to? Razprtije v predsedstvu ZSSS nas zelo motijo. Kritično gledamo na kolege, ki na terenu postavljajo paralelne organizacije. Nekateri samovoljno spreminjajo tudi delitev članarine in deleže za ZSSS in območne organizacije. Ker se nismo uspeli dogovoriti o racionalnejšem organiziranju območnih organizacij, verjetno ne bo mogoče uveljaviti pravičnejšega sistema financiranja. Ker smo v ZSSS drugi najmoč- nejši sindikat, občutimo odjj nost za ureditev razmer. Čt ;ovor-e nov predlog financiranja ne bo obveljal, bo naš sindikat proučil možnosti oblikovanja svoje strokovne službe tako na državni ravni kot na območjih. dikatu ničesar, se počutim kar malce nelagodno. Naše glasilo ocenjujete torej za pomemben način obveščanja članstva in javnosti. Kaj bi po vašem mnenju morali spremeniti, da bi povečali naklado in bili še bolj prisotni med ljudmi? Pomen Nove Delavske enotnosti spoznavam na različnih pogajanjih in posvetovanjih, ko v mapah ministrov in direktorjev vidim kopije v njej objavljenih člankov. In prav v tem je verjetno tudi razlog, da edini izvod časopisa v podjetju, namenjen predsedniku sindikata, zadrži uprava. Tako sindikalni zaupniki običajno ostanejo brez edinega delavskega časopisa. To želimo preseči tako, da bomo naročili trikrat več izvodov Nove Delavske enotnosti. Razmišljamo tudi o tem, da bi ta časopis občasno poslali na nekatere naslove, kjer naš sindikat še ne deluje. Mogoče bi tako delavce, ki jih pestijo številni problemi, pridobili za včlanitev v SDTS. Franček Kavčič Plačna politika za javni sektor usklajena Kot nam je povedal Erih Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, so predstavniki sindikatov negospodarstva to sredo parafirali dogovor o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju. Dogovor bo veljal za vse dejavnosti, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarstvo. Kot smo obveščeni, dogovora nista podpisala predstavnika obeh sindikatov s področja izobraževanja (S VIZ in VIR), ki skušata pri vladi doseči še kaj več. Po dogovoru se bodo izhodiščne plače v javnem sektorju v prihodnjem letu povečale za 6,3 odstotka. Povečanje bo izvedeno dvakrat, 1. januarja za 3,6 odstotka, avgusta pa za razliko do 6,3 odstotka, ki naj bi bila namenjena za zmanjšanje razlik med plačami. Drugega dela povečanja ne bodo deležni poslanci, funkcionarji, sodniki, zdravniki a Če bo rast cen življenjskih potrebščin večja od sedmih odstotkov, bo to upoštevano pri izplačilu plač za januar 2002. Erih Šerbec meni, da je parafirani dogovor največ, kar so sindikati javnega sektorja lahko dosegli na pogajanjih. Prepričan je tudi, da vsebina dogovora ne ogroža ne jav- javnem sektorju (v zdravstvu so to zlasti s nih financ ne državnega proračuna. žilke) z izhodiščno plačo, dodatki in k°e . Na naše vprašanje, ali se bodo izhodiščne enti ne zasluži toliko, kot znaša minimalna plače v javnem sektorju januarja povečale tudi ča, določena z zakonom. Zavodi zato 13-^ zaradi rasti cen življenjskihpotrebščin v drugi zaposlenim izplačujejo minimalno prepoloviti letošnjega leta, je Šerbec povedal, da Na podlagi parafiranega dogovora je v se ne bodo. Sindikati javnega sektorja so se da že pripravila zakon in ga vložila v dr namreč že dogovorili o enoodstotnem pove- ni zbor, ki naj bi ga potrdil še v tem te ^ Čanju plač s 1. novembrom. Za zaposlene v zdravstvu in sociali _____________________________________________ pa sta se sindikata dogovorila tudi za možnost napredovanja za en plačilni razred s 1.1.2001, do česar imajo pravico tisti, ki v zadnjih treh letih na podlagi pravilnika o napredovanjih niso mogli napredovati. Po besedah Eriha Šerbca so sindikati javnega sektorja vse to podpisali, ker kar 13.000 zaposlenih v Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Na zavodu ne bo mogoče dočakati upokojitve Vprašanje: Delavec se je rodil 12. novembra 1946. Na zadnji dan letošnjega leta bo dopolnil 30 let 7 mesecev in 28 dni delovne dobe. Dokupil si je 1 leto 4 mesece in 24 dni pokojninske dobe na račun služenja vojaškega roka. Je oče štirih otrok. Uveljavil je leto dni posebne pokojninske dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu njegovega življenja, ko sam ni bil v delovnem razmerju. Konec leta bo torej skupaj zbral 33 let in 22 dni pokojninske dobe. Njegov delodajalec je v težavah in določa presežne delavce. Kakšne možnosti ima delavec, če se znajde med odpuščenimi, da do upokojitve prejema denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje? Kdaj se bo lahko upokojil? Odgovor: Delavec še kar precej let ne bo izpolnil pogojev za uveljavitev starostne pokojnine. Star je šele 54 let, kar je za moškega premalo. Moški se namreč lahko najprej upokojijo šele, ko so stari vsaj 58 let. Edini izjemi sta beneficirana delovna doba in invalidska upokojitev. Pri starosti 58 let pa se moški lahko upokoji le, če hkrati zbere najmanj 40 let pokojninske dobe. Delavcu bo torej konec leta manjkalo še 7 let pokojninske dobe. Če mu bo le-ta nepretrgano tekla, bo polno pokojninsko dobo zbral 9. decembra 2007. Takrat bo star 61 let. Res pa je, da bi se na račun štirih otrok lahko z nepolno pokojninsko dobo upokojil že, ko bi bil star 60 let in 8 mesecev oziroma 12. julija 2007. Za upokojitev brez polne pokojninske dobe mora namreč moški biti star vsaj 63 let. Če pa mati njegovih otrok soglaša, sme kot oče štirih otrok uveljavljati znižanje te starosti. Zaradi prehodnega obdobja je treba upoštevati, kolikšno zniža- Dogovor o plačah v gospodarstvu še v zraku Ta petek naj bi se nadaljevala pogajanja o plačni politiki v g°* podarstvu. Mnenja socialnih partnerjev so različna zlasti g|e^ usklajevanja plač z življenjskimi stroški. Poleg vlade tudi pre stavniki delodajalcev zagovarjajo eno samo usKiauttev piau - r hodnjem letu. Ker sindikati od januarske uskladitve, kot poS dice rasti cen v letošnjem letu, ne morejo odstopiti, bo koMp. mi s mogoče najti le pri novem načinu usklajevanja plač, kj , bi veljal za prihodnje leto. Mogoče bo tudi minister za delo prediag^ to, kar je Sindikat delavcev prometa in zvez sprejel že spomD^' avgusta naj bi vsi zaposleni prejeli enak dodatek - 4000 tolar) To bi omogočilo tudi zmanjšanje prevelikih razlik v plačah-^. PRAVNI S V E T 0 V A L KI nje je možno v posameznem letu. Leta 2007 sme za 4 otroke zahtevati 28 mesecev znižanja. Ta možnost bi bila zanj posebej zanimiva, če zaradi kateregakoli razloga nikoli ne bi zbral polne pokojninske dobe. Leta 2007 bo star 61 let. Tega leta pa bo za moške veljala tako imenovana polna starost 62 let. Ker je v njegovi pokojninski dobi tudi dokupljena doba na račun služenja vojaškega roka, se ne bo mogel izogniti odbitkom od pokojnine. Za vsak mesec upokojitve pred 62. rojstnim dnevom bi se mu do smrti od pokojnine odbijala po 0,2 odstotka, če bo ob upokojitvi star 60 let, oziroma po 0,15 odstotka, če bo ob upokojitvi star 61 let. Temu delavcu se bo torej krepko obrestovalo, da je ZSSS leta 1999 z vlado podpisala dogovor o pokojninski reformi. Brez tega dogovora bi odbitki znašali po 0,3 odstotka za vsak mesec. Delavec nikakor ne more računati, da bo do upokojitve prejemal denarno nadomestilo za primer brez- poselnosti. Koliko časa bo delavec upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, je odvisno od njegove starosti na dan prenehanja delovnega razmerja. Če se bo to zgodilo pred 55. rojstnim dnevom, bo upravičen do 18 mesecev nadomestila. Če se bo to zgodilo po 55. rojstnem dnevu, pa bo nadomestilo lahko prejemal 24 mesecev. V času prejemanja nadomestila mu bo pokojninska doba tekla. Žal nadomestilo ni visoko. Osnova za odmero nadomestila je povprečna plača v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Od te osnove se prve 3 mesece nadomestilo odmeri v višini 70 odstotkov, kasneje pa v višini 60 odstotkov. Le če mu bodo ob prenehanju izplačevanja nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkala manj kot 3 leta (in seveda še vedno ne bo zaposlen), mu bo zavod za zaposlovanje ta tri leta plačeval še prispevek za pokoj- anje ninsko in invalidsko zavaruj ^ (pod pogojem, da je slovens žavljan ali ima vsaj dovoljenj fl. stalno prebivanje ter delovno Ijenje za nedoločen čas). Nad° tila pa mu ne bo več izplačej.| Pod določenimi pogoji bi ^ prenehanju prejemanja nadotn _ sicer nadaljnjih 15 mesecev vičen še do denarne pomoči šini 80 odstotkov zajamčene P ^ Če pa bi mu do upokojitve .j,. kala manj kot 3 leta, bi se m ^ ItUJJ KUl U IVICI, czi y V pomoč izplačevala ce ^ upokojitve. Pogoji za pravico narne pomoči so: dohodki d° ^ več 80 odstotkov zajamčene P 6 na družinskega člana (upo.Štev‘f ja-vsi dohodki vseh družinski^ y X 'odst01' nov). Žal denarna pomoč zna-manj kot nadomestilo: 80 kov neto zajamčene plače- ^ Velja se torej boriti za vS?Vnjen1 sec pokojninske dobe prise u ali kakem drugem delodajalc Lidija Jerkič, univ, dipl, iur. Arbitražni postopek nOrS Arbitražni postopek se začne po stranke. Hkrati s predlog01 ^ neuspelem postopku pomirjevanja na stranka, ki je sprožila postop6 predlog katerekoli zainteresirane novati tudi svojega arbitra i Zaradi pritiskov delavcev so začeli reševati Aerodrom Maribor 1 'otem ko je stavkovni odbor Aerodroma Ma-™or na čelu z Božom Dobrškom postavil ul-at 'n °d pristojnih zahteval, naj uredijo eko-'omskl Položaj delavcev ali letališče zapre-’ J° se stvari vendarle začele premikati. naNaJPrej se je sestal nadzorni svet letališča, tltcrem ie V. d. direktoric Aleš Wc1hmd _ . . m je v. d. direktorja Aleš Walland lo hSt3V'* dve m°žnosti. Če bi podjetje naje-u . 'Potekarni kredit za poplačilo plač in ne-Dr!nh star'h terjatev, bi lahko izvedlo prisilno 2oneVaavo in tako preživelo do naslednje se-za k° ledišče ponovno postalo zanimivo Čin ,ar,tCrske Polete. Če podjetje od treh obje,: jjanoviteljic ne bi dobilo soglasja za naje ni r?^’ta:.P° mnenju Wallanda za podjet-Podn r6C re^'tve- Člani nadzornega sveta so ali1 Ptedlog za uvedbo stečajnega postopka Po .°pka Pririne poravnave, nia na(lzornega sveta so stekla pogaja-borome pV°dstvom P^jetja in stavkovnim od-občin- ° nJiltje vodstvo Aerodroma Maribor 301 ustanoviteljicam (Maribor, Hoče Sliv- nica in Miklavž na Dravskem polju) predlagalo uvedbo stečajnega postopka. Hkrati so se dogovorili, da bodo letališče zaradi tehničnih razlogov 21. decembra zaprli, delavce pa naj bi napotili na izrabo dopusta ali na čakanje. Delavci so zadnjo plačo prejeli za september, tri mesece so prejemali minimalne plače in podjetje jim dolguje regres za letni dopust, polovico regresa za lanskoletni dopust in odpravnine, zato razumljivo niso več pripravljeni delati na lepe besede. Njihova ostra stališča so zelo vznemirila občine ustanoviteljice in pristojna ministrstva, saj so se takoj vključili v reševanje nastalih razmer. Že naslednji dan so se sestali predstavniki mestne občine Maribor, občin Hoče Slivnica in ministrstva za obrambo. Udeleženci sestanka so poudarili, daje v njihovem skupnem interesu, da do zaprtja Aerodroma Maribor ne bi prišlo. Občine ustanoviteljice si bodo prizadevale za prisilno poravnavo, pri tem pa pričakujejo pomoč obeh ministrstev. Z ministrstvom za promet in zveze je Aerodrom Maribor že pred časom podpisal pogodbo, ki pa je ministrstvo doslej zaradi pomanjkanja sredstev ni spoštovalo. V kratkem lahko Aerodrom podpiše tudi pogodbo z ministrstvom za obrambo, ki je zainteresirano za uporabo tega letališča že v naslednjem letu. Da bi Aerodrom Maribor ohranili, mu je po mnenju ustanoviteljev nujno zagotoviti normalen obseg dela. V zvezi s tem so poudarili, daje osrednji slovenski letalski prevoznik ne glede na to, da je pretežno v državni lasti, osredotočen samo na eno letališče oziroma na eno regijo, namesto da bi pokrival celotno Slovenijo. Če v zvezi s tem ne bo sprememb, se bo ljudem s štajerskega konca prej kot slej postavilo vprašanje smiselnosti uporabe ljubljanskega letališča in slovenskega letalskega prevoznika. Ustanovitelji so posebej poudarili, da mariborsko letališče ne more biti problem treh občin, temveč je treba dogovor o njegovi perspektivi sprejeti na ustrezni ravni v državi. Izrazili so upanje, da bo do takšnega dogovora prišlo čim prej, sicer bo treba za delavce na letališču pripraviti socialne programe. T.K. vcL narnestnika. Arbitra in njego-bitrov ^mes!nJka imenuje z liste ar-leUjv’ 180 j° imenovale stranke ko-ProtnJ"2 P0^0(ibe dejavnosti. Nas-ra jn 3 strar>ka mora svojega arbit-lis,e ,n-le8°vega namestnika z iste ^ PrediJJ°VaA' V 8 dneh po Preie" v tem v8a' ČCJU nasprotna stranka PredspHn ne imen4)e> Ju imenuje stopnj 'k delovnega sodišča prve bi bi, C’ h' bi bilo pristojno, če ne nika i d. ena arbitraža. Predseduj, n nJegovega namestnika ime- . stranki strv\r ki a 'n namestnika z liste. Za spo- Prvti ^ ^tUlUŠain n;i knlelctivnA r»r»_ re, i^j •* '*StoPek za mimo rešitev spo- * bil l0Pc^ za mimo rešitev spo-a*i U(ici asPC8en’ yc med strankami zatp v ,Zenci ni bil dosežen spora-SPr°Žen ~ncb °d dneva, ko je bil 'n Socja] l' člen zakona o delovnih socialnih sodiščih lahko arbitražni svet samostojno oblikuje postopek. Lahko ga oblikuje na podlagi kakšnega drugega postopka, npr. pravdnega. Predlog zakona o kolektivnih pogodbah, kije v pripravi, predvideva smiselno uporabo določb zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore, če se stranki ne dogovorita drugače. Iz kolektivne pogodbe dejavnosti izhaja, da se postopek začne s predlogom. Predlog naj bi vseboval zlasti: ime arbitraže, na katero je naslovljen, navedbo strank v postopku, opis predmeta spora, dejstva, na katera vlagatelj predloga opira svoj predlog, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in predlog, kako naj arbitraža odloči. Predlog lahko vsebuje tudi kompromisni predlog za sklenitev poravnave. Poslovnik bo moral vsebovati zias- n s°cin l člen zakona o delovnih 0(H St°Pek unia s°diščih). Če je bil po-11C j'.P°^cn in je bil sprejet spo- r ar ln Je bil sprejet spo-f k‘"riitostj' Oc*ločba, je preizkus zasoljen le zaradi razlogov, ti določbe o vročanju predloga drugi stranki, o odgovoru nasprotne stranke, sklicevanju arbitražnega sveta, načinu vabljenja, vodenju zapisnika, zaslišanju strank, vodenju obravnave, odločanju, izdelavi odločbe, stroških postopka ipd. —/3 DELAVSKA HRANILNICA d. d. LJUBLJANA, Dalmatinova 4 OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, PRAVNE OSEBE, TUDI V LETU 2001 VAM NUDIMO: NAJBOLJŠE POGOJE VARČEVANJA • rentno varčevanje T + 5,60 in T + 5,85 % s premijo hranilnice 10.000,00 SIT, • varčevanje ŠTIPENDIJA DIJAK in ŠTIPENDIJA ŠTUDENT z obrestno mero od T + 4,30 % do T + 5,50%, • stanovanjsko varčevanje MOJ DOM je bolj ugodno od državne stanovanjske sheme, mesečno obrestno premijo v znesku 10.000.00 SIT za prvih 500 varčevalcev prispeva hranilnica, • druge oblike varčevanja z obrestno mero od T + 1,50 % do T + 5,50 %. UGODNE POGOJE KREDITIRANJA • nenamenski gotovinski krediti do 60 mesecev, • namenski krediti od 60 do 120 mesecev, • namenski krediti brez realne obrestne mere, • stanovanjski krediti, vezani na varčevanje MOJ DOM. Pričakujemo Vas na sedežu hranilnice v Ljubljani, Dalmatinova 4, tel.: 01/30-00-200 ali na sedežu podružnice v Mariboru, Partizanska 3-5, tel.: 02/23-43-030. Uprava hranilnice 8 iiBETOl aenotnos št. 45 / 21. december 2000 Zgodba, kakršnih je v Mariboru veliko “Kako že pravi Dudek: Še nikoli ni bilo tako, da ne bi nekako bilo. Zato človek nikoli ne sme obupati, tudi takrat ne, ko je najtežje,” pravi kovinar Stanko Kro-fič iz Maribora, ki je že leto dni brezposeln. “V življenju je lahko biti pameten takrat, ko človek nima problemov in ko vse teče kot po maslu. Umetnost življenja pa je v tem, daje človek pameten tudi takrat, ko je v težavah in ko mora biti sposoben s trdim delom, pridnostjo in prizadevnostjo rešiti probleme. Takrat se pokaže, kakšen človek je in koliko velja!” Če je res tako, potem je Stanko Krofič mož in pol, saj se s problemi, ki mu jih prinaša dolgotrajna brezposelnost, spopada resno, odgovorno in s stisnjenimi zobmi, ob tem pa je ohranil tudi življenjsko vedrino in optimizem, brez katerega se človek ne more izvleči iz nobene teža- Mladost ob tovarniških ograjah Stanko Krofič je preživljal mladost v industrijskem delu mesta ob Dravi, ko je bil Maribor še največji industrijski center v tedanji Jugoslaviji. “Že kot otrok sem se igral ob tovarniških ograjah, saj smo živeli v neposredni bližini Swatyja, pa tudi do Metalne, Elektrokovine in drugih velikih tovarn ni bilo daleč. Ze kot otroci in kasneje mladostniki smo bili ponosni na velika podjetja, ki so bili paradni konji slovenskega in vsega jugoslovanskega gospodarstva,” se spominja z nostalgijo. Tako kot številni njegovi vrstniki se je mladi Stanko takoj po osnovni šoli zaposlil tam, kjer so delali že njegovi vzorniki - v Metalni nedaleč od delavskega naselja, kjer je preživljal otroštvo. Dela je bilo takrat dovolj in celo preveč, zato so hodili Metalnim kadroviki po delavce tudi v druge republike in avtonomne pokrajine v tedanji skupni državi. Po vojaščini je Stanko zapustil Maribor, saj si je našel izvoljenko drugje. Ko sta se s soprogo po dobrem desetletju skupnega življenja razšla, pa se je s sinom Ljubišo, ki gaje sodišče dodelilo njemu, na začetku osemdesetih let ponovno vrnil v Maribor in se zaposlil - kje drugje kot v Metalni. “Takrat je bilo v Metalni kot na mravljišču, saj je delalo v podjetju blizu 3500 delavcev.” “Že v začetku osemdesetih let so se v tovarni začele kazati te- žave, zato smo morali vedno več delati, norme so se dvigovale. Medtem ko sem sam delal v tovarni, je sin končal osnovno šolo ter se na Srednji kovinarski šoli v Mariboru usposobil za oblikovalca kovin,” pravi Krofič. “S sinom sva najprej živela pri moji mami. Ob koncu osemdesetih let pa mi je Metalna dodelila takrat še družbeno stanovanje.” Sin se je odločil za očetovo pot Ko je Stankov sin Ljubiša končal poklicno šolo, se je zaposlil - kje drugje kot v Metalni. Ko se je na začetku devetdesetih let vrnil od vojakov, je vse kazalo, da se bo za Stanka začelo lepše življenje, saj je bil sin pri kruhu, postanke Krofič: V Mariboru je težko najti delo, še zlasti kovinarjem. Upam, da bo naslednje leto bolje, saj se je število delovnih mest začelo ponovno vzpenjati. SEDEM dni v sindikatih št. 45 / 21. december 2000 HBETCtF aenotnos jmia je nasmehnila sreča. “Oba s sinom sva dobila službo v Metalni ECCE, kije začela ponovno zaposlovati. Saj so naju poznali m so vedeli, da sva pridna delavca,” pravi Stanko Krofič. Metalna ECCE je čedalje bolj h Pesno poslovala, zato je bilo tuni dela dovolj. Tako je Stanko ve-nkokrat delal tudi nadure, če je I ,° trpba. Predolgo je čakal na ‘e, da bi se ga sedaj branil. za deln°T vVa Pr'dn0 P°PriJela m .ne)0-. Tako sva nadoknadila „rsikaj, česar prej nisva zrnog-’ Pravi Krofič. “Tako sva maje L, na!na.je takrat, ko nama ? najhuje, pomagala s svo- sC;i:nain-0 pokoJnino’ p°- hloH i°..na °broke kupila nov in ni*’ pralni stroj, štedilnik k im aa drva' S'n Je šel živet či p™1’ k'je potrebna pomo-nriv.,1'- rHeni v enosobnem sta-ko kV kioku pa sva prav ta-strni P' a nov hladilnik in pralni trehn SajS0bilivsi ti aparati po-K zamenjave. “ se s^e z^ vse zopet kazalo, da sinih m u‘rl.ri-!e80vemu sinu na-Jo boljši časi, pa je zopet lo,” pravi kar malce užaljeno. “Vendar pa nimajo prav. Iz izkušenj lahko povem, da znamo starejši delavci večkrat bolje poprijeti za delo kot mlajši. Mlajši se zaletijo, nato pa jim poide moč. Starejši pa znamo delo dobro organizirati, razporediti, bolj smo odgovorni in še bi lahko našteval.” Vključitev v javna dela Za Stanka je bila prava poživitev, ko so ga letos spomladi vključili v javna dela - v sajenje in okopavanje hmelja. “Delo je bilo zares zelo težko, ker ga nisem bil vajen, vendar smo naredili vse, kar je bilo treba,” pravi. Zamerilo se mu je samo, da na koncu meseca ni dobil nič več, kot če bi doma čakal na delo. “Dobro pa je, da se delo v okviru javnih del šteje v pokojninsko dobo.” Jeseni so Stanka in njegovega sina vključili v javna dela za obiranje jabolk in grozdja. Tudi tokrat sta se odzvala in svoje delo Se bo v letu 2001 našlo dft očeta in sina? leg tega je bil tudi priden in delaven. Potem pa je prišlo do krize v Jugoslaviji, do razpada enotnega tržišča in na koncu še do agresije JLA na Slovenijo. “Ljubiša je odšel s svojo enoto teritorialne obrambe v Šentilj, kjer so naši fantje zaustavili agresorske tanke,” pravi kar malce ponosno Krofič. “Medtem ko seje Ljubiša boril za suvereno Slovenijo s puško v roki, sva bila doma z mamo zaskrbljena za njegovo usodo. Na srečo seje vse dobro končalo.” Žal pa se ni vse tako srečno končalo za Metalno, ki je desetletja proizvajala žerjave in različno investicijsko opremo za nekdanji jugoslovanski trg in za izvoz. Zaradi krize na Bližnjem vzhodu, vojne med Iranom in Irakom, razpada Sovjetske zveze in vojne na Balkanu seje tovarni trg tako zožil, daje v sredini devetdesetih let morala Metalnina Tovarna investicijske opreme v stečaj. “Ob stečaju Metalne TIO sva oba s sinom čez noč ostala brez dela. Delavci smo se ob pomoči sindikata SKEI na vse načine borili, da bi ohranili podjetje in da bi nam država priskočila na pomoč. Večkrat smo stavkali, zasedli smo križišče na Ptujski cesti, na koncu pa smo stavkali še pred sodiščem. V času stavke je sin včasih cele noči stražil tovarno, da ne bi kdo povzročil škode, za katero bi odgovarjali delavci. Jaz pa sem mu na stavkovno stražo sredi noči nosil malico. Vendar pa vse skupaj ni nič pomagalo. Najprej več mesecev nismo dobili plače, nato je šlo podjetje v stečaj, delavci pa na borzo dela. Tam sva morala mesec in pol čakati na nadomestilo za čas brezposelnosti.” Čez noč brez dela in dohodkov Stanko Krofič in njegov sin Ljubiša sta čez noč ostala tudi brez dohodkov. Stankova mama jima s svojo skromno pokojnino ni mogla pomagati, zato sta morala zategniti pas. “Če nama ne bi priskočili na pomoč prijatelji in sosedje, ne vem, kako in kaj bi. V bloku je treba plačevati stanarino, elektriko, vodo in druge položnice, midva pa ob stečaju nisva imela niti prebite pare, saj pred tem nismo redno dobivali plač,” pojasnjuje Stanko. “V Mariboru je bilo takrat tudi nemogoče dobiti kakšno priložnostno delo, še zlasti za kovinarje, saj je bilo na borzi preko 30.000 brezposelnih.” “Nekdanji delavci Metalne smo ostali čisto sami, samo sin- dikat SKEI nam je pomagač pozabil na nas,” pravi Sta1/ “SKEI nas je zastopal v stc nem postopku in se boril da bi dobili plače, ki nanU» Metalni TIO niso izplačali- • di v času, ko v Metalni nisiji0/, no dobivali plač, nam je sin * pomagal z različnimi solida^ nimi pomočmi ter s krediti ih gaj ne vzajemne pomoči. Bre ga bi nam bilo še huje.” a Potem je Stanko s si noto / bišo začel iskati novo del° da, kako najti delo, če so v tu propadle domala vse večL srednje velike tovarne. V ^ lem desetletju je šlo v MaC, v stečaj več kot 200 podje% katerih je delalo 35.000 delaj, Med brezposelnimi je bilo največ kovinarjev. , .J Ker Stanku ni uspelo najti L-be, je bil prisiljen razdreti tu i godbo, s katero je odkupa v danje družbeno stanovanj5/ obrokov ni mogel plačevat1/ ko je ostal še brez edinega./ moženja, ki ga je na pol *e J, - stanovanja. O nakupu av./ bila pa nikoli ni niti raznih, saj je bil to za očeta samoN// v letih gospodarske krize p(e zalogaj. m! Ponovno v Met0' j Ko sta oče in sin dobreg r leta zaman iskala novo d6 stela':*0 kot strela z jasnega. V Eccg 6 morala tudi Metalna Se enkrat - stečaj! ostali0"1 sva ponovno čez noč takrat iu Z de*a' Na srečo smo iatev ■ *' Poplačanih nekaj ter- MefJz stečajnega postopka za Cgm S pomočjo sindi-htevek •k pa smo vložili tudi za- >S2CMiadU"P°- prejeln'sem imel visoke plače, Van; aai na zavodu za zaposlo-Ko ni * 0 denarno nadomestilo. °stanp Cam vse položnice, mi nieSc,v Zepu za življenje za ves Pravi ‘-nmo nekaj tisočakov,” Žil, Da Da bi dodatno kaj zaslu-leg’ tg m nobene priložnosti. Po-Poldrl7 moram biti vsak dan do-jtavod,, '°ma> da sem dosegljiv iskaij ; Za zaP°slovanje. Če bi me bil de n me ne hi našli, bi izgu- bi potem?” nadomesti,°- KaJ Pa Prež/?- Stanko cele dopoldneve [tern JU c*°ma v svojem enosob-kd°p aaovanju in čaka, da bo Pia) jn rka* na vrata (telefona ni-de|0 Ja obvestil, da so mu našli satpL adar je mogoče ,pa tudi V'nskih ' V kadrovske službe ko-de|0. Podjetij in sprašuje za SeiPnit*:rat m' namignejo, da Pestarza to, da bi dobil de- vestno opravljala do zadnjega dne. Če Stanko ne bo našel rednega dela, ga bodo, upa, morda ponovno vključili v kakšno javno delo. Do polne pokojninske dobe 40 let mu manjka še nekaj več kot dve leti delovne dobe. Če je ne bo uspel zbrati, še precej let ne bo mogel v pokoj. “Kako in kaj bom živel, ko mi bo ugasnila pravica do nadomestila, če prej ne najdem zaposlitve?” se sprašuje Stanko. Upa, da se bodo v Metalni ponovno izboljšale razmere in da bosta s sinom, ki prav tako kot oče tudi še vedno išče zaposlitev, morda v njej dobila novo delo. Novo upanje “Slišim, da se je začelo v Metalni in v Mariboru zopet povečevati število delovnih mest, da gre torej gospodarstvu na bolje. Upam, da se bo v naslednjem letu ponovno našlo delo tudi zame in za mojega sina, saj sva oba pridna in znava poprijeti za delo. Zato se novega leta že kar veselim, pa tudi veselo ga bom pričakal. Če človek hoče biti pripravljen za delo, ne sme biti zagrenjen in čemeren, pač pa optimističen in dobro razpoložen, ali ne? Sicer pa, ali ni rekel že Dudek, da še nikoli ni bilo tako, da ne bi nekako bilo.” T.K. Sindikalna lista December 2000 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje 49,86 49,86 3. Ločeno življenje* 76.902,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 384.512 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 115.354,00 577.674 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 57.677,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 - ali največ 134.712,00 (70 % povprečne slovenske plače) 107.712,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Če je sindikat prepričljiv, članstvne manjka - - - , ■ mm mrn m m 5? ■ - MS^M.SS - —. —. —. - - mm Mm Z A ml mm ^ikčlln ih DOG i tn i <:Lr i h ZmrAnl D. 7^.^*: T 11 Črnomaljski Danfoss je med najhitreje rastočimi podjetji pri nas, v njem pa hitro raste tudi število članov SKEI “Od leta 1992, ko smo začeli s peščico zaposlenih, petdeset do šestdeset nas je bilo, je do danes kolektiv narasel na 1107 delavcev,” je povedal Jerman. In rasti menda še ni konec? Ne, še se bomo širili. Govori se o gradnji nove tovarne tu poleg, ki bo zaposlila še 200 ljudi. Če ne bi v Belo krajino prišel Danfoss, bi bilo v črnomaljski občini bolj žalostno, saj so druge firme kar po vrsti propadale in brez delaje ostalo veliko ljudi. Na primer sosednje podjetje, Belt.je pred leti zaposlovalo tudi okrog 1300 ljudi, danes pa jih ima še med 150 in 200. V Danfossu je trenutno 1107 zaposlenih, od tega tretjina ali 326 žensk, moških pa 781. Sindikat ima 850 članov in število narašča iz meseca v mesec. Kako pa to, saj je sindikat v današnjih podjetjih skorajda nezaželen? Vodstvo seveda ne nasprotuje dejavnosti sindikata v podjetju. Zaposleni pa se lahko ob številnih primerih prepričajo o koristnosti članstva v sindikatu. Na primer: sindikat je v podjetniški kolektivni pogodbi uspel izboriti določilo, da plače nikoli ne bodo za manj kot deset odstotkov višje od panožne kolektivne pogodbe. Zdaj so višje za skoraj 12 odstotkov, kar je za naš konec veliko. Povprečna bruto plača v podjetju je 157.000 ali 104.000 tolarjev neto. Najmanjše plače v neto zneskih so okoli 90.000 tolarjev. V Beli krajini so zelo uspešna podjetja redka, prevladujejo tekstilna, kjer so plače zelo nizke. Delavci, ki prihajajo k nam, se čudijo, ko dobijo, če delajo še nadure, skoraj dvakrat toliko kot v prejšnjem podjetju. In so mnogi zelo zadovoljni. Res pa je delovni tempo pri nas oster, kajti na našo srečo je povpraševanje po kompresorjih veliko. Zato delamo celo v štirih izmenah. Seveda pa plače niso idealne. Še najmanj sem zadovoljen z višino najnižjih razredov saj bi najnižji moral biti naravni minimalne plače, pa je niti pri nas, kljub 12 odstotkov višjim plačam glede na panožno kolektivno pogodbo, še ne dosega. Prav tako nisem zadovoljen z vrednotenjem dela v četrti izmeni. Morda zato, ker sem v njej sam delal nekaj let in vem, kakšen napor je to za delavca in koliko pri tem izgublja tudi njegova družina. Pogosto sem predlagal, naj bi v kolektivni pogodbi više ovrednotili delo zaposlenih v četrti izmeni. Odgovarjali so mi, da je v četrti izmeni zaposlenih tako malo delavcev, da se samo zaradi njih ne splača spreminjati zakona. Kaj pa trinajsta plača? Minule dni je bil pravi čas za dogovor z upravo glede nje. V našo kolektivno pogodbo smo uspeli kot Ivu Jermanu, predsedniku SKEI v črnomaljskem Danfossu, teče drU9 mandat na tem položaju in zadnji dve leti je profesionalni predsedni sindikata. Predsednik je bil tudi pred približno desetimi leti, v času, ko se je zapletala in potem srečno razpletla kriza tovarne Gorenje kompresorji v Črnomlju. Tovarno je pred propadom rešilo podjetje Danfoss, ki jo je odkupilo in začelo del svoje proizvodnje prenašati Nemčije v Črnomelj. Tovarna se zdaj hitro širi, zaposluje vse več . ljudi, prav tako naglo pa raste tudi število članov SKEI v tej tovarni- reševanju težav, kijih še niso.rešili s prejšnji'11' delodajalci. Večinoma gre za neizplačane re grese in za napake pri izpisu delovnih le!.j podobnega. Ta vprašanja rešujemo s pomoč) sekretarja dolenjsko-belokranjskih sindikn tov v Črnomlju Jožefa Kočevarja, in mora reči, da večino problemov uspešno reŠifl10' Včasih prihaja tudi do notranjih trenj We delavci, kolektiv je mlad, povprečna staro je 32 let in trenja med mladimi so pogoS ,j Te gladimo v sindikalni pisarni, obrišemo tu kako solzo. Ali so vzroki za napetosti v delovnem tempu? Morda tičijo v odnosu vodij ih vodstvenega kadra do delavcev? •(, Ne gre za samo delo ali za odnos vodstven delavcev. Pri nas sicer vlada delovna disCP lina, in mladega človeka je n njo težko navaditi, zlasti nek ga, ki še ni pridobil pravih del° nih navad. Zato je prihod v # gačno okolje, kot so ga ti delu ci bili vajeni, tudi lahko p°sr den vzrok za kak spor. .i Koliko je bolniških odsotnos z dela v Danfossu? . j| Prav pred kratkim sem d° ^ podatek, da jih je okoli 5A ° ' stotka, vendar je treba upoštev^' daje zdaj zima, ko so bolezni p' . gostejše. Poleti je bolniških ok štiri odstotke ali nekaj več. Sindikat nudi ponavadi fudf, razne oblike pomoči delavc v stiski. edini vnesti določilo, naj bo trinajsta plača obvezni del plačnega sistema, torej jo je podjetje obvezno izplačati vsako leto. Izplačuje se po dogovoru s sindikatom, torej se vsako leto pogajamo o njeni višini. Letos smo se dolgo pogajali in na koncu izborili za trinajsto plačo znesek 55.000 tolarjev neto za vsakega zaposlenega. Postavili smo sicer višjo zahtevo, na koncu pa malo popustili mi, malo uprava in udarili v roke pri tej vsoti. Lani smo dobili nekaj čez 30.000 tolarjev; ker pa je podjetje v letošnjem letu zelo povečalo proizvodnjo in prodajo, smo v sindikatu videli v tem dobro osnovo za našo zahtevo. Pogajamo se tudi o višini regresa, kjer prav tako dosežemo izplačilo višjega zneska od Jikalnihpočitniškihzmogljivosti. Lani jesin-'ka najel prikolice na Krku, Rabu, Pagu in stntn- ter 12 članarine omogočil še 20-od-v f.n,1 P,opust- I-an' smo kupili tudi apartma „ es*clJ1 Toplicah. V ta namen smo po po-oru s člani najeli petletno posojilo. Apart-glJ® poln P°leti 'n pozimi, kar sicer ni čudno na: ,•aa stev'i° članov. Za prihodnje leto smo Dnri„hSC en aPartma pri Zadru in še iščemo " Z1,6 aPaftmaje ob hrvaški obali, članp 'k ‘llPrimja tl|di tradicionalni piknik za zani 0 , ?lpi- Letos smo prvikrat poskrbeli tri LCel0tlsami; člani izvršnega odbora smo n0i..- 'n tj"1 noči, kot se reče, kuhali lovski zriht iP’^ ^ ijtidi v naši kuhinji. Potem smo sredi n-* Py0st0 Popoldne in noč, kar je bilo ko či-i„ajVC,CJega deiu dokaj težko, da so se lah-kega‘ i1' "deležih piknika. Tudi to pritegne ka-^ delavca, da se včlani v sindikat nerfonpride * vam v sindikalno pisarno ^aačnaSic!?50 Z9°d'"a ^ marsiT^8301’ nimam srca, da bi ga odbil, in v sindik- CreSu delavca sem s to gesto pritegnil dikata X8!' d ud je se zavedo koristnosti sin-moč n,,,? z.adnj' trenutek, ko njegovo pohvala h rebP)ejo ali občutijo. Vedno pravim, gove n °gu’ce !le potrebujem sindikata in nje- PridržC0(k\'himPaJ°’V6m’ kjej°lahk0 brez vodcZ'S(lko Sieste lahko po lestvici skuni*1’J(a.dar naletlie na težavo, ki je v Nain 0 de avcev n' mogoče rešiti? z oddeli/1 Se P.0gov<)rim z mojstrom, potem v vsak kov°djem, in, to moram poudariti, ju. Ni s trenutku grem lahko k direktor-se ?av„C,mi treba najavljati vnaprej. Direktor ga teip.. a m°či 850 članskega sindikalne-°ddelkih beveda vel'ko težav rešimo že na Članmdlkal člane kaJ obdaruje za novo leto? tudi 0k!)m damo darilne pakete in nekateri članarin meniJ°’da zapravljamo sindikalno članornn(k.Vendal' gre ves ta denar delavcem, lot; ra t-anarina se torej vrača skoraj v ce-dikata?An 'fkočih stroškov za delovanje sin-k°v n.. ,Lc kdo potrebuje nekaj deset tisoča-Uio D.. 'tfP’ mu pomagamo iz članarine. Dako j0 a Udl solidarnostno pomoč v primerih, Ivo Jerman: Zakaj narašča članstvo? Vodstvo delovanju sindikata ne nasprotuje, delavci pa se lahko na številnih primerih prepričajo o koristnosti članstva v sindikatu. najnižjega možnega. Letos smo dobili 140.000 tolarjev bruto. Poskušamo iztržiti, kar se da, moram pa priznati, da gre včasih precej na trdo; uprava čvrsto stoji za svojimi argumenti. Delavci se verjetno lahko prepričajo o koristnosti sindikata tudi na drugih področjih, mar ne? Dejavnost sindikata je zelo raznolika in včasih zelo težko opravilo. V Danfossu se je v sorazmerno kratkem času zaposlilo veliko novih delavcev, ki so prišli iz raznih okolij, od zasebnikov, večjih podjetij, z zavoda za zaposlovanje, mnogi razočarani. Pogosto me ti delavci prosijo za pomoč pri Vsak delavec, ki je - ŽSSSSS. I seS StmSZ KS i ES!« k0 oOO ne pogodbe od firme do 150-tolarjev. J Nekateri sicer menijo, da s spodbujamo k bolniškim,tod tjj,!-mislim, daje delavec, ki je tri mesece na D niški, prav gotovo bolan. . ^ Sindikat je lani prevzel tudi urejanje . lektivnega nezgodnega zavarovanja in se . uspešno dogovoril z zavarovalnico. Lju0^, se denar, ki ga za nezgodno zavarovanje jo od plače, v primeru nezgode kar dobro 1^ vrne. Seveda smo spet bili deležni očitk^ spodbujamo naraščanje bolniškega sta' vendar mislim, da ga s tem ne. , Kako uporabljate denar, ki vam ostaja °° zbrane članarine? J? Ostaja nam 40 odstotkov zbrane član J, ne. To porabljamo za razne namene. Od P^. lani zbiramo del članarine za pridobitev OOn J pv.iiuvi, » posojilom uo 'Udj 'Volarjev- Posojilo je mogoče najeti ve beinp De,avske hranilnice, od združit-dikau KranJske in dolenjske območne sin-itnaio mlanizacije sredi leta Pa naši člani Uidi v x]oznost pridobitve finančne pomoči Pocenj °yem.mestu. Pogodimo se za kake da s0 °Zlrice’. za katere nekateri trdijo, ^ Vedt1 t8nk' s.oc'al'zma, vendar mi pri tem Pio hn.y!? vztrajamo. Za osmi marec obdari- J hjjVi, -j—- * ~ • «_vvi s/oiiii iin4i vv uuuai i krilom ■ nekaJ ved kot 300 naših delavk z /CaJ ln rožico- k°l°kif, p°akrbljeno za dobro vzdušje v PHredu U? v mlsllh imar”° razne ra*Doinie’ P°9°dke, ki povečajo dobro P°9leti,ZeP^e ‘n občutek pripadnosti Sterna L , 30 družabna srečanja, razna PsprtČi oslovna tekmovanja, možnosti V^.dovan/a, izobraževanja. pQVečuj '1C m.°heutek pripadnosti kolektivu Je tudi uprava z dogovorom s sindi- katom o višjih plačah in o redni trinajsti plači. Omogočeno je tudi napredovanje na plačilni listi. Zaposleni imamo vse možnosti za dodatno izobraževanje; podjetje ga tudi finančno podpira. K dobremu počutju vplivajo tudi malenkosti, na primer zelo dobro urejena prehrana med delom, pa ob glavnem še kratki odmori med delom itd. Pogovori med mojstri in delavci o morebitnih težavah delavcev so pogosti; prav tako ne vem za primer, da bi mojster nahrulil kakega delavca. Sindikat in firma vsako leto skupaj prirejata danfosijado’, športno srečanje delavcev Danfossa. Prireditev organizira sindikat, stroške pa si delimo s podjetjem. Danfosijada, piknik, novoletno srečanje; ni slabo. Ivan Starešinič: Čeprav je naša tovarna relativno nova in moderno opremljena in čeprav smo pomanjkljivosti varstva pri delu sproti odpravljali, nas je že poskus izdelave ocene tveganja prepričal, da bo treba še marsikaj izboljšati. Danfosijada je za ves kolektiv, sindikalno srečanje in sindikalna obdaritev članov ob novem letu pa za člane sindikata, saj stroške pokrije sindikalna blagajna. Ali se pripravljate na prostovoljno pokojninsko zavarovanje? Vodstvo podjetja je na to pripravljeno, o tem smo se že večkrat pogovarjali, zmenili pa smo se, da bomo do konca januarja zbrali ponudbe. Ne želimo hiteti, počakali bomo na prve izkušnje in predvidevamo, da bi šli v to zavarovanje junija prihodnjega leta. O tem, koliko premije bo dalo podjetje, koliko pa bo morda moral prispevati vsak posameznik, pa se bomo še dogovorili. V podjetju smo edini sindikat, zato dogovori ne bodo težavni. Marsikje, kjer je sindikatov v podjetju več, kot v podjetjih v okolici na primer, si ti pogosto nasprotujejo samo zato, ker so 'drugačnih barv’. Novi zakon o varstvu in zdravju pri delu močno vpleta sindikat. Čez pol leta bo zakon v uporabi; podjetja bodo morala imeti poročilo o varnosti in oceno tveganja. Kaj lahko s sindikalnega stališča poveste o pripravah na ta dva dokumenta v firmi? Sam sodelujem pri raznih projektih, ki se tičejo izdelave ocene tveganja. Začeli smo s poskusno izdelavo ocene tveganja za dvajset delovnih mest po vsej firmi. Sicer pa skrbi za področje varstva in zdravja pri delu Ivan Starešinič s pomočjo zunanje pogodbene firme. Ivan Starešinič dela kot vodja energetike in je pooblaščenec za varstvo pri delu. Kako je v podjetju poskrbljeno za varnost in zdravje pri delu? Glede na to, da je bil del tovarne zgrajen šele pred nekaj leti, je bilo za zdravo in varno delo verjetno poskrbljeno že s projektom? Zelo smo zadovoljni, da imamo takšnega lastnika. Za varstvo okolja in za zdravje ter varnost pri delu je zelo dobro poskrbljeno. Posebno nevarnega ali škodljivega dela pri nas ni, vsako slabost v sistemu pa se podjetje trudi takoj odpraviti. Pri sestavi kompresorjev ne sme biti prahu, tudi temperatura se mora zaradi tehnoloških zahtev gibati v določenih mejah poleti in pozimi. Nekaj vročine je na žarilnih pečeh, vendar jo skušamo odpraviti, in je nekaj hrupa stiskalnic, ki pa jih bomo v kratkem vse izolirali. Vendar je hrup že zdaj pod mejo 85 decibelov, ki jo kot najvišjo dopustno priporoča Evropska unija. Novi zakon o varstvu in zdravju pri delu pri vas torej ni povzročil panike. Seveda ne, vendar se kljub novi tovarni še vedno najde kako neprimerno delo. Odpravljanju tega j e novi zakon dal še nov polet, čeprav smo že do zdaj vse takšne ugotovljene slabosti takoj odpravljali. Na manganski fo-satirnici na primer je bila nevarnost, da delavec pade v kopel pri nalivanju kemikalij. Vodstvu smo opisali težavo in le-to je takoj ukazalo postaviti zaščito. Stala je 50.000 mark. Smisel ocene tveganja je, da predvidi, kaj vse se lahko delavcu na njegovem delovnem mestu pripeti, in da se to pravočasno prepreči. In že s prvimi ocenami tveganja seje pokazalo, da bo treba marsikaj izboljšati. Zanimivo je, da se da varnost kljub novi tovarni še vedno izboljševati. Seveda, in to, da vodstvo ukrepa na pobude zaposlenih in sindikata, tudi več zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Ali delavci potrebujejo kakšno posebno opremo pri delu? Na nekaterih delovnih mestih so predpisani zaščitni delovni čevlji s kovinsko kapico in ti delavci jih imajo. V začetku jih nihče ni imel, pa nas je nekaj nesreč opozorilo in izučilo. Vsi delavci dobijo tudi zaščitne obleke in majice s kratkimi rokavi za poletje. Ali delavci nosijo delovne obleke in majice prat domov? Ja, to perejo doma. To po novem zakonu ni pravilno in bo treba spremeniti. Ocene tveganja kažejo, da bo treba opraviti vrsto manjših sprememb v sistemu varovanja zdravja zaposlenih. Vendar ne bodo potrebne velike spremembe, saj je tovarna nova. Pri nas denimo na delovnem mestu ni dovoljeno kaditi in so za to določeni prostori. V tovarni zelo skrbimo za čistočo in red, saj umazani in neurejeni proizvodni prostori naredijo na morebitnega kupca ali partnerja zelo slab vtis. B. R. Seja republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Ekonomski položaj delavcev v zdravstvu se je izboljšal, l vendar premalo Sredi decembra so člani republiškega odbora na seji v Mariboru pregledali opravljeno delo v letošnjem letu in naloge v naslednjem letu. Prisluhnili so tudi informaciji o spremembi pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Sekretar Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Jože Korošec je v odsotnosti predsednika Eriha Šerbca, ki je sodeloval na pogajanjih o plačni politiki na državni ravni, delovanje sindikata ocenil kot uspešno, saj je izvedel vrsto nalog in aktivnosti za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev v zdravstvu. Poleg tega je sindikat tvorno sodeloval pri delu ZSSS. Med najbolj odmevne akcije, ki jih je ta sindikat letos izvedel skupaj z drugimi sindikati v dejavnosti zdravstva, zagotovo sodi priprava in izvedba opozorilne stavke. Stavka je uspela, saj se je tudi po njeni zaslugi ekonomski položaj delavcev vendarle začel izboljševati, čeprav manj, kot si delavci in sindikalisti želijo. Ob stavki so delavci zahtevali povišanje plač za več kot 20 odstot- kov, dejansko pa so se povišale samo za o 6,5 odstotka. <<„. Korošec je omenil tudi letošnje igr6 jOj dikata zdravstva in socialnega skrbstva v' ■ krajini, na katerih so na sodelovali udelez iz domala vseh zavodov. , ,0s Po Koroščevih besedah je bilo tudi ^ najtežje sindikalnim zaupnikom v zavo^ kjer je jedro sindikalnega delovanja. Za* p njim kakor tudi območnim organizacija^ jim pomagajo po strokovni plati, vsa zanj. Leto, ki prihaja, za sindikaliste po K-0 , ^'1 J sl, y u ^ Za kr ; ^ dj sam0 za svoi -smo letos dosegli nekaka• $ ja) •Mo, če bi to osk trtinski uspeh. Naslednje m0č sindikatov verjetno še težje, saj bo n v b/ j tošnje leto je v zavodu minilo us pešno, saj smo delali prizadevno in dosegli lepe delovne rezultate. Dobro je tudi sodelovanje med sindikatom in vodstvom zavoda. Opozorilni stavki za višje plače v zdravstvu smo se seveda pridružili. V zavodu smo pripravili zbor delavcev, na katerem , f J‘kšenbi bam? za svoje člane. Ško- smo letos dosegli nekak b Jo če bi to oslabilo poga- trtinski uspeh. Naslednje v|j moč sindikatov F h verjetno še težje, saj bo no 0<\> , da, ki ima v državnem ^jMatkovič, Metlika. v močno vec.no, trd pogaja j Poc,tka v Met]i|d imamo veda pa se bomo v nas posleni plače in druge pravice urejene po kolektivni pogodbi dejavnosti. Opozorilna stavka za višje plače je uspela, vendar pa smo v odnosu do zdravnikov dragi zdravstveni delavci iztržili premalo. Zdravniki nas vedno prehitevajo, ker so pač nosilci dejavnosti. Kdo ve, morda pa sej ih pogajalci na dragi strani malce bojijo? Od naslednjega leta verjetno ne smemo preveč pričakovati, da ne bi bili čez leto dni preveč razočarani. Darinka Auguštiner, Maribor: V Splošni bolnišnici Mari- bor smo v letošnjem letu dosegli pričakovane rezultate. Zavod v glavnem spoštuje kolektivno pogodbo, dodatno pa smo se letos uspeli dogovoriti za počitniške zmogljivosti v Termah Čatež. Opozorilno stavko smo tudi uspešno izvedli. Z njo smo sicer iztržili premalo. Želimo si, da bi neuresničene zahteve uveljavili v naslednjem letu. Od novega parlamenta in vlade pa si želimo, da z novimi zakoni delavci ne bi izgubljali pravic, ki jih imamo. Čeprav smo sindikati v zdravstvu zelo razdrobljeni, kar slabi našo skupno moč, se bomo zoper to borili. T.K. AZBEST UBIJA ZAHRBTNO Pravice zaradi azbesta obolelih krajanov, družinskih članov delavcev in bivših delavcev niso urejene Pravice ljudi, ki so oboleli zaradi smrtonosne azbestne bolezni, so le na videz urejene. Pravice so namreč vezane na verifikacijo poklicne bolezni pri posameznem delavcu. Resje, daje bila azbestoza priznana za poklicno bolezen že v nekdanji državi Jugoslaviji. Toda šele od leta 1997 ima Slovenija pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ki olajšuje izpeljavo postopka verifikacije poklicne bolezni in s tem uveljavitve višjih pravic iz obveznega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter odškodninski zahtevek za izgubljeno zdravje. Od takrat ti postopki tečejo za delavce, ki so še zaposleni pri delodajalcu z azbestno proizvodnjo. Problem nastane, kadar je delavec menjal službo. Težave so tudi zato, ker azbestna bolezen izbruhne pogosto šele, ko je delavec že upokojen. Mnogi upokojenci in bivši delavci pa se tako ali tako sploh ne zavedajo, da umirajo zaradi azbestne bolezni, in torej svojih pravic sploh ne uveljavljajo. Tudi družinski člani delavcev pogosto obolevajo zaradi azbestnega prahu, ki ga delavci nosijo domov na obleki in v laseh. Zaradi azbestnih bolezni pogosto umirajo tudi krajani, ki stanujejo v bližini tovarne z azbestno proizvodnjo, saj veter zanaša azbestni prah na njihove domove. Družinski člani in krajani sploh ne morejo uveljavljati diagnoze poklicne bolezni, ker pač nikoli niso bili zaposleni v azbestni proizvodnji. Ostane jim le dolgotrajno tožarjenje za odškodnine na sodiščih, za kar marsikdo zaradi bolezni nima več moči. Lučko Bohm Vir: Mednarodni posvet o zmanjšanju posledic izpostavljenosti azbestu. Nova Gorica, 9. novembra 2000 /l^-ČtOVCKAVReDUO w SOCIALNO fcVROPO MICA 2000 RAZVEDRILO Zenska leta “Dragi, kaj misliš, koliko sem stara?” “Če te poslušam, mislim, da jim imaš trinajst, če te pogledam, pa vidim, da sem se uštel za kakšnih petdeset let! ” Zenska leta — druaič “Oprostite, gospa, ali vas lahko vprašam, koliko ste stari?” “Po postavi jih imam 18, po očeh 15, po prsih pa 25. In koliko let bi mi prisodili vi?" “Toliko, kot znaša seštevek vaših 1 let po postavi, očeh in bokih sku- I paj ...!” Zenska leta — tretjič “Naš sosed pa je zares neotesan. Vprašal me je, koliko sem stara!” “Pa mu menda ja nisi povedala po pravici?" “Kje pa! Samo zabrusila sem mu, da bi mu moja profesorica na učiteljišču pred drugo svetovno vojno primazala klofuto, če bi jo vprašal kaj tako neotesanega!” “Fantje, ali ste že kaj pisali dedku Mrazu?” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi smeje povprašala kuharica Spela. “Če mu še niste, hitro staknite glave in se dogovorite, kaj bi imeli radi jutri, ko je zadnji delovni dan v tem letu, za malico. Če ne boste pohiteli, vam dedek Mraz ne bo mogel ustreči.” “Bravo, Spela!” smo zaklicali vsi v en glas in zaploskali. Skladiščnik Rudi pa je nadaljeval: “Spela, ti si v tem podjetju in tej deželi še edina, ki ti ni vseeno, kakšne želje imamo. Vsi drugi se nanje požvižgajo, da ne rečem še kaj gršega ...” “Eh, fantje, jaz bi vam z veseljem izpolnila vse želje, če bi bilo to v moji moči,” je vzdihnila Spela. “Zal pa ni tako! Kljub temu pa me zanima, kaj bi pisali dedku Mrazu, če bi verjeli vanj.” “Jaz si želim, da bi mi dedek Mraz prinesel kakšno lepo mlado punco! ” se je zarežal kurir Peter. “Pacek packasti, samo na grdobije misliš,” je užaljeno dejala Spela. “Sicer pa sploh ne vem, kaj bi ti z mlado punco, saj se že tvoja Žena ob tebi dolgočasi...” “Fantje, ne izzivajte Spele, drugače bomo jutri za malico zopet jedli ričet,” je z dvignjenim prstom dejal rezkar Vili. “Bolje, da povemo, kar nas je vprašala!” “No, pa začnimo!” je pribil strugar Lojze. “Spela, jaz si želim za okoli 20 do 25 odstotkov višjo plačo, saj z letošnjimi plačami vsi skupaj že letos slabo živimo, kaj bo šele naslednje leto. Želim si, da bi dedek Mraz nam vsem prinesel povišanje izhodiščnih plač vsaj do minimalne plače.” “Tvoja želja je razumna in dovolj skromna, zato jo dedek M raz sprejme!" je dejala Spela in si nekaj zapisala na listek papirja. “Kaj pa si želiš ti, Vili?” “Če ne omenjam želje, o kateri je govoril že Lojze, si najbolj želim, da bi v našem podjetju v naslednjem letu bolje poskrbeli za zdravje in varnost pri delu. V letošnjem letu so se poškodovali štirje delavci, zato me je včasih že prav strah priti na delo,” je odgovoril Vili. “Posebej si želim, da bi ob mojem stroju namestili varnostno ograjo, za katero prosim že tri leta, vendar zanjo ni nikoli denarja. Prav tako pa ne bi imel nič proti, če bi me podjetje poslalo na kakšen seminar iz varstva pri delu.” “Vili, tudi tvoja želja je tehtna in utemeljena, zato jo dedek Mraz sprejema!" je ponovno dejala Spela in si nekaj zapisala na košček papirja. “Jaz pa si želim, da bi naslednje leto dobili regres za letni dopust izplačan v gotovini in ne v bonih,” je zdaj že z resnim glasom dejal kurir Peter. “Letos sem bil prisiljen za bone, ki smo jih dobili za regres, kupiti gradbeni material, ki še vedno stoji pred hišo. Za to, da bi peljala otroke na morje, pa z Ženo nisva imela denarja!" “V redu! Dedek Mraz sprejema tudi tvojo željo!” je dejala Spela in naskrivaj ponovno nekaj zapisala na svoj košček papirja. “V našem oddelku pa si najbolj želimo novo opremo,” je dejal Cene iz razvoja. “Tehnologija, s katero delamo, bolj sodi na odpad kot v razvojni oddelek podjetja. Če ne bomo dobili novih strojev in tehnologije, kmalu ne bomo več sposobni proizvajati za izvoz v države Evropske unije.” “Zelo dobro, Cene! ” je vzkliknila Spela. “Tudi tvojo željo bo dedek Mraz upošteval! ” “Kar nerodno mi je povedati, vendar kar je res, je res,” je začela svoje želje pojasnjevati Sonja iz računovodstva. “Jaz pa si ne želim nič, kar bi bilo povezano z našo tovarno in našim delom, pač pa si Želim nov kostim. Svetlo rdečega! Murinega! Moj stari kostim je že tako zdelan, da mi je v njem nerodno hoditi na roditeljske sestanke.” “Odlična želja!” je vzkliknila Spela. “Kdor pošteno dela, si zasluži tudi pošteno plačilo, ki mu omogoča dostojno življenje! K dostojnemu življenju sodobne ženske pa sodi tudi dober kostim! Sonja, dedek Mraz sprejema tudi tvojo željo!” “Če je tako, imam tudi jaz eno željo,” se je oglasil mizar Tone. “Želim si nov avto clio. Stari jugo je že tako razmajan, da se z njim kmalu ne bom več mogel voziti v službo” “Lepa želja,” je komentirala Spela. “Tudi to željo dedek Mraz sprejema! ” “Hm, hm ... "je zamišljeno odkimal Vili. “Kdo ve, kaj bi si za dedka Mraza zaželel naš direktor? Eno hišo je podedoval, za dve je nakradel, vikend si je zgradil sam, novega BMW-ja ima na lizing od podjetja, tovarno si je v procesu privatizacije prisvojil, na dopuste hodi še samo v eksotične prekomorske države, za svojo plačo pa je tako poskrbel, da je poln denarja. Tolarji in marke mu gledajo iz vseh žepov. Le kaj si takšen človek še lahko želi?” “Hi, hi, hi ...” se je zahihital Peter. “Naš direktor si najbolj želi, da njegova žena tudi v naslednjem letu ne bi zvedela za njegovo ljubico, hi, hi, hi.” “ V tem primeru bo dedek Mraz raje uslišal željo^ njegove žene, da bi zvedela, kaj ji mož počne za hrbtom," je dejala Spela. “So še kakšne želje?" “Jaz si želim, da bi nam delavcem novi zakon o delovnih razmerjih prinesel malce več pravic, kot jih imamo dandanes,” je previdno dejal računalnikar Rajko. “Predvsem pa si želim, da bi tiste pravice, ki nam jih bo dal zakon, morali zares vsi spoštovati. Dandanes pa delodajalci delavcem vsepovprek kršijo pravice, četudi so zapisane v zakonih ali kolektivnih pogodbah.” “Točno tako je!" je vzkliknil Peter. “Zato si jaz želim tudi, da bi nova vlada spoštovala ustavno določilo, ki pravi, da je Slovenija socialna in pravna država.” “Jaz pa imam še eno željo. Želim si... ” je ponovno začel Lojze. “Nehaj, Lojze!" je vzkliknila Spela. “Dovolj bo! Vseh želja ni mogoče uresničiti v enem letu!” “Spela, ti se obnašaš, kot da si zares dedek Mraz,” je dejal Rudi. “Ali nam misliš zares uresničiti vse želje, ki smo ti jih zaupali?” “Seveda!” je energično dejala Spela. “Vse vaše želje sem si zapisala in jih bom popoldne predstavila na izvršnem odboru sindikata v našem podjetju. Na osnovi vaših želja bo sindikat napisal konkretne in argumentirane zahteve oziroma naloge, ki izhajajo iz njih, ter jih poslal dedku Mrazu!” “Na koga konkretno pa bo naslovljeno pismo dedku Mrazu?" smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “Na koga le - na tebe, Lojze, pa na vaju, Vili in Rudi, pa na tebe, Sonja. Na vse nas! ” je pojasnila Spela. “Zakajpa bo pismo dedku Mrazu naslovljeno na vse nas?” smo vsi kar ostrmeli od presenečenja. “Ali doslej niste vedeli, da v tej deželi delavci nimamo nobenega dedka Mraza in da smo lahko dedki Mrazi samo sami sebi? Samo tisto, kar si bomo s pomočjo sindikatov izborili, bomo dobili in niti za mišjo dlako več! ” je energično dejala Spela. “Zato mi verjemite: če bomo delavci v letu 2001 enotni in odločni v borbi za svoje upravičene in dobro argumentirane zahteve, potem bo dedek Mraz izpolnil vsaj del naših želja, sicer pa bomo kot nespametni otroci ostali kratkih rokavov in praznih rok! ” Iz dnevnika delavca Jožeta Dedek Mraz \m J DELAVSKA HRANILNICA d. d. LJUBLJANA, Dalmatinova 4 kupaj z Vami smo hoteli in uspeli. ačunamo na Vas tudi v letu 2001. nkratno sodelovanje naj postane še bogatejše. ^?as je potrdil, da smo dobro sejali. z_y/faj^se ponovi kar je bilo dobrega, slabo pozabimo, č^stanimo zvesti skupni poti. ■elimo Vam tople božične in novoletne praznike in leto 2001 naj Vam bo naklonjeno. Jože Stegne, predsednik uprave listina o temeljnih pravicah vsebuje novosti tudi za Slovenijo so j'St|,la o temeljnih pravicah EU, podpisali necje]V Nici 7. decembra, jasno opredeljuje s’ndik'V°St Poetičnih, civilnih, socialnih in de n Kalnjh pravic kot človekovih pravic. Gle-tina Sedanje stanje v državah članicah je lis-tev s nckaterih delih nov dosežek. Vključi-nj^iijHdikalnih pravic, pravice do obvešča-ray|, P°svetovanja z delavci, enakosti in ne-Va^ 0vanja, prepoved dela otrok, zdravje in ni ^°st pri delu in svoboda gibanja, pome-n®katere države članice začetek spre-Vj^a razmer. Ijetie,3 držav članic ni ratificirala poprav-v kat ev'd'rane) Evropske socialne listine, vicso nekatere od prej navedenih pra-s0cja| ^Pisane. V večini držav velja Evropska Prav;*'stina iz leta 1961, ki ni več sodobna, vjnj^ delavcev do obveščanja in posveto-vialttj-16 Zapisana v popravljeni Evropski so-Pot™'stitii, ki pa je večina držav članic ni dej0v a- V Nemčiji so pravni predpisi o so- bodnega sindikalnega delovanja ne glede na državne meje pa v listini ni dobila svojega mesta. V prihodnosti bo treba rešiti tudi vprašanje, ali naj bo listina le politična deklaracija, kar danes je, ali pravno zavezujoča. Od nastanka junija 1999 do podpisa decembra 2000 je listina odsev zmožnosti oz. nezmožnosti držav članic, da spremenijo razmere doma. Slovenija je potrdila popravljeno Evropsko socialno listino iz leta 1995, podpisala in potrdila je tudi vse pomembne mednarodne dokumente s področja človekovih pravic. Ker naša ustava jamči, zakoni pa zagotavljajo izvedbo teh pravic, bi lahko rekli, da za Slo- venijo ni skoraj nič novega. Novost je predvsem pravica do sindikalnega delovanja, obveščanja in posvetovanja z delavci prek državnih meja, novost je tudi pravica do kolektivnih pogajanj prek nacionalnih meja. Po osamosvojitvi naše države je prišlo do bistvenih sprememb pri razumevanju pravic, naslednji korak pa je njihovo uresničevanje v praksi. Pravice je treba uveljaviti tako, kot so zapisane, in storiti vse za njihovo uveljavitev. Tudi z razumevanjem nekaterih pojmov imamo težave. Problemi so tudi z enakostjo vseh pred zakonom, prepovedjo diskriminacije (razlikovanja), ki vključuje tudi vse tiste, ki se nahajajo na ozemlju naše države. Uresničevanje listine o temeljnih pravicah bo odvisno od reorganizacije in bodoče ureditve Evropske unije. Nova podoba unije je odvisna od tega, ali bo nova listina dovolj vplivala nanjo. Metka Roksandič ★ * ★ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU delavcev pri upravljanju podjetij t\ _______________ ^fiu^jejo delavcem precej pravic, v Veliki i V CJl *3a delavci iz medijev zvedo, da bodo 1, kern zaprli tovarno, v kateri delajo, in List?at° izgubili delo. y Ptivip a zagotavlja priznavanje sindikalnih y vseh ravneh, tudi na ravni Evrop- 'Je in na čezmejni ravni. Pravica do svo- Kakšna je zastava Evropske unije? Odgovor: Evropsko zastavo sestavlja dvanajst zlatorumenih zvezd, postavljenih v krogu na modri podlagi. Število zvezd, v nasprotju z zastavo Združenih držav Amerike, ne izraža števila držav članic Evropske unije. Številka dvanajst je namreč prastara prispodoba popolnosti (na primer: dvanajst mesecev, dvanajst dnevnih ur, dvanajst nočnih ur, dvanajst apostolov, dvanajst Heraklejevih del itd.). Krog pa je simbol povezanosti in nerazdružljivosti. yjr. publikacija Slovenija v Evropski uniji, Urad vlade za informiranje, avgust 2000 w MAŠČOBNO TKIVO PRI. AMERIŠKA POP PEVKA (Turner) ZBOR STRIH GLASBENI- KOV PRETIRANA VARČNOST, SKOPOST EGIPTOVSKI PREDSEDNIK SADAT ZVODNIK (iz črk: KOMAR) POUDAREK PRAŠIČIH AROMATIČNA SM0LA TRISLJE VRSTA TISKARSKIH CRK UTEŽNA MERA 100 KG (starinsko) PASMA, PLEME SLAVO VAJT REKA IN NASELJE V VZHODNI ISTRI SLAVKO TIRAN SPODNJI SVET V RIMSKI MITOLOGIJI DARILO NAPRAVA ZA ANGLEŠKI PISATELJ jiz črk: TONGA) VOJNA LADJA OSEBA KI SE.JO NOČE IMENOVATI AVSTRIJSKA POROCE- VALNA AGENCIJA Avtor: Rudi Murn PRISLOV AVTOMATSKE URAVNAVANJE TEMPE-RATURE JANEZ ALBREHT NIZO- ZEMSKA ŠAMPION IZBOLJŠANJE RAZMER ODKRIVANJE MIN OSNOVNA KOLIČINA EVROPSKI DIVJI KONJ KATOLIŠKI OBRED DEPARTMA V FRANCIJI KAJNOV BRAT PASTIRSKI PES SLOVENSKO- HRVASKI POLOTOK GRŠKA MAT BOGOV VLOŽEK ENOROČNA TESARSKA SEKIRA, BRADLJA GLEDALIŠKO DELO NAVJE ENAKA SAMOGL. MOLIBDEN VDOVA JOHNA LENNONA (Yoko) AMBROŽ SUKANEC VESOLJCI TANTAL TOVARNA KUNTNER TONE OSNOVNI DOBA ST. GRKOV IN RIMLJANOV RUTICA DELEC ELEKT.MAG. VALOVANJA LANTAN BRISANJE NOSU STARO- ISLANDSKA ZBIRKA NASILNEŽ ŠEF RADO TOME TOMŠIČ PTICA UJEDA, KI SE HRANI Z OSAMI PROTI POLITIČNIM NASPROT- NIKOM PLATINA GL. MESTO GORNJE AVSTRIJE EDVVARD TELLER NEKDANJA BENEŠKI POPOTNIK IN TRGOVEC (Polo) PLETENO OGRINJALO ENOTA ZA TLAK OVOJ, OVITEK ŠTEVNIK KONTAKT POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU PRIPADNIK SLOVAN- SKEGA NARODA ČLOVEK Z IDENTIČNO SPOSOBNOSTJO NADARJE- NOST (Rudolf) PESNIK NAJVECJA REKA V VZHODNI SIBIRIJI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC SOGLASNIKA IZ BESEDE LUNA GLAVNO MESTO (James) EGIPTA ROLETA GRAFIK JUSTIN IZDELOV. MEDENIH SRC NEMUSLIMANSKI PODLOŽNIK V TURČIJI IZVIR, VIR (knjižno) NIKELJ ITALJANSKI PESNIK (Pietro, 1492-1556) PTIC PEVEC ŽIVAL KI RIJE križanka LEDVICA ZEMLJI Št. 45 GESI-A NAGRADNE KRIŽANKE št. 45 (21.12.2000). izrežite iikatov lagrade i števil- . janu- lotnos- 9VSKI ,-čovlje