PAVEL KUNAVER Dogajanja na Ledenem morju - Mer de Glace Beli Mont Blanc, strmi, ves prelomljeni Glacier des Bossons in malone navpične, z ledom okrašene Igle - Aiguilles - najprej očarajo popotnika, ki obišče Chamonix in njegovo dolino. Ce ne pozna zemljevida, niti ne sluti, kaj vse se skriva za to gorostastno kuliso - predvsem, da leži za njo pogreznjen med štiritisočake največji montblanški ledenik Mer de Glace. Ce si se podal kdaj v njegove neštevilne razpoke, ki nastajajo na grbinah v njegovem koritu, boš ime Ledeno morje lahko razumel. Razumel pa boš tudi, zakaj so tja do njegovega jezika speljali zobato železnico in zakaj vro vsaj do tja neverjetne množice francoskih pa tudi drugih planincev, ki tam oneme nad krasoto, ki se razprostre pred njimi. Tiho in strme se premikajo po ledu in silnih sosednih bregovih ljudje kakor v kakšni velikanski galeriji, v kateri pa prevladuje ena sama slika - Mer de Glace s svojimi velikanskimi gorskimi sosedi. Velikanski ledenik - največji v gorski skupini Mont Blanca - bi dal dela za dolge tedne, če bi ga hotel dodobra raziskati. Meni sta čas in vreme dovolila le dva dneva na ledeniku samem, in en dan, da sem z razgledišča Flegere pod Aiguilles Rouges s pomočjo prijateljevega daljnogleda pogledal skozi deževne tančice v skrivnosti v debri ležečega končnega jezika. Kljub borbi z vremenom in časom sem videl nepozabne reči in zaslutil velika doga­ janja v ledenem velikanu. Utaborila sva se v višini 2000 m nad ledenikovim jezikom nad hotelom Montenvers v soseščini nekega belega šotora - pravega strašila. šotorček iz bele goste in močne tkanine z dvojno streho je stal po Aleševi trditvi, ki je na tem kraju taboril l. 1955, že od 1 a n s k e g a 1 e t a. Res, v času najinega bivanja v njegovi bližini nikdo ni prišel vanj ali iz njega. In preden sva kraj zapustila, sva šla pogledat v šotor - vse prazno in zapuščeno, na dnu znaki starosti. Štirinajst dni nato sva ga z daljnogledom še vedno videla z druge strani doline na istem mestu, a nobenega človeka v njegovi bližini. Ali je kdo Sl. 1 Tabortek nad Mer de Glace {neviden) v ozadju Glacier du Mont Blanc, dolg 2 km, v krnici A. Verte In Dru-Ja. Opazuj lzprazn e­ "' spodnji del leden;kovega ko­ ri ta In krajne ter spodnjo grobljo VIII. 1956 Foto P. Kunaver 537 Sl. 2 Relief Mont Blanškega masiva. Na levl strani raz­ voj Mer de Glace Iz Valll!e Blanche, GI. du acul, GI. de P6rlades, GI. de Leschaux In GI. de Talefre Foto P. Kunaver izginil v morju razpok in ne vedo, kje je taboril? Okolica Ledenega morja je velika. in velike so množice, ki se vsak dan napotijo po neštetih potih na vrhove okoli njega in preko njega! Najino taborišče je bilo nepozabno lepo. Poleg velike panorame ga je obvladovala posebno Aiguille Verte (4120 m) in slavni A. du Dru. V vhod šotora je svetil mali, 2 km dolgi ledenik Glacier du Mont Elane, ki leži v osrčju obeh imenovanih vrhov (sl. 1). Tudi ta mali ledenik kaže, da se je podnebje i~remenilo, umaknil se je že daleč 'Proti stenam. Sinu Alešu so uhajale misli največ na vrhnjo steno Druja, kjer je v metežu prebil lani težke dneve, jaz pa se nisem mogel nagledati velikanskega razgleda in strah me je postalo, kako naj v kratko odmerjenem <Času, ki so ga neprestano motile nevihte, ogledam vsaj tisti del ledenika, ki se mu nazadovanje posebno pozna. Ledenik Mer de Glace je res velikan med alpskimi ledeniki. Njegova dolžina znaša 15 km. Hrani se iz treh velikih in številnih manjših zbiralnih bazenov, ki merijo skupaj okoli 65 km 2 ! Slika 2 nam ga kaže na reliefu. Na desni vidiš dolino Chamonix, v katero sega izpod vrha Mont Blanca v ozadju Glacier des Bossons. Med grebenom Igel v sredini in skrajnim levim grebenom na italijanski meji se razprostira glavni zbiralni bazen, ki sestoji iz prekrasne malo nagnjene planote Vallee Blanche (sl. 4 in 5), ki je gotovo eno od naj­ višjih evropskih smučišč, kamor žična železnica potegne človeka v manj kakor eni uri na vrhnji rob te bele planote. Pregloboko pa se smučar ne sme spustiti, kajti ko se začne lomiti proti sotočju z Glacier du Geant, zazijajo v njem ali pod tanko sneženo odejo globoke razpoke. V eni izmed njih je našel lani smrt tudi slavni himalajec Lachenal. Na jugozahodu prehaja planota v strme vesine Mt. BI. Du Tacula (4247 m), Mt. Maudita (4465 m), ki se podaljšuje v sam Mt. Elane (sl. 3). S samega Mt. Blanca Vallee Blanche in z njim Mer de Glace ne dobiva nobenega dotoka. Le s strmin Mt. BI. du Tacul se lomijo in drse velike klože in plazovi snega v edinstveno planoto. Ze na Col d. Rognon se Vallee Blanche prvič spoji s še večjim zbiralnim bazenom ledu in snega ledenika Glacier du Tacul. Ta ledenik ima svoj začetek 538 Sl. 3 Prltetek ledenika Mer de Glace, tu še Valit, Blanche Imenovanega. V ozadju Mont Slanc prav na južni strani Mt. Bl. du Tacul v krnici, ki sega malone pod sam vrh. V lepem loku teče ledenik nato najprej proti jugu, nato proti vzhodu in končno proti severozahodu in se na široko razprostre med grebenom Gros Rognon, ki se vidi na sredini slike 4 in 5, ter italijansko mejo, ki teče po robovih, molečih v ozadju iz ogromne ledeniške latvice. Medtem ko je gornji del Vallee Blanche skoraj brez razpok, pa je Glacier du Tacul tudi v gornjem delu zahrbten. Nikoli ni gol in vedno ga pokriva debela snežna odeja. Vse padavine so v tej višini le sneg, in le kjer so pod ledenikom večje grbine, zazijajo v belini na široko in globoko velike razpoke, vse druge pa so po­ sebno po metežu malone popolnoma pokrite in zato tem nevarnejše pasti za človeka. Mnogokrat izdajo skrito razpoko le rahlo vpognjena snežna odeja, in senca, ki nastane v snežni odeji, posvari izkušenega gornika, naj bo pre­ viden. Mnogo nevarnejše pa so take skrite razpoke v megli, ko izginejo vse sence in preti udor v razpoke na vsakem koraku. Vallee Blanche in Glacier du Tacul se ob grebenu Gros Rognon strmo nagneta in velikanske razpoke se razprostirajo preko njihovih strmin. Tudi na teh strminah leži nad ledom še- debela plast srena, ki polagoma prehaja v modre globine razpok. Vsako slabo vreme iznova posrebri to velikansko pokrajino, ki jo na severovzhodu in severu omejujejo divje konice Igel, na vzhodni strani pa Velikanov zob - Dent du Geant (4013 m), in še bolj zadaj po svoji strmi ledeni steni znameniti Grandes Jorasses s številnimi vrhovi nad 4000m. Silovito nazobčani greben Igel in severozahodni odrastki Dent du Geant se končno tako približajo, da nastanejo med njimi velikanska, nad en kilo­ meter široka vrata. V velikem strmcu se sedaj valita združena ledenika Vallee Blanche in Glacier du Tacul (tudi Glacier du Geant imenovan) navzdol. Vsa ogromna masa snega, ki se je nabrala v višavah in se pretvorila v led, se mora pretisniti skozi ta g~gantska vrata. 539 st.:◄ 2blralnl bazen ledenika Mer de Glace: Vallee Blanche in GI. du Geant, pod srednjim grebenom Gros Rognon se združila v GI. du Tacul. Greben v ozadju je francosko-italijanska meja Dno ledeniškega korita pa je tu že tako strmo, da je ledenik ves razklan v stolpičje in tvori težko prehodne Seracs du Geant. Nad njimi je ledenik vse leto pokrit s snegom in nazadovanje ledenika se v onih višinah, kjer traja večna zima in so vse padavine le sneg, ne čuti. Na seraku pa se podoba zelo izpremeni (sl. 6). Ves ledenik je poprek in podolgoma razpokan in razklan v visoke stolpiče in strme ledene stene, da vidiš tu skoraj izključno le led. Sneg v poletju večinoma izgine ali leži le v grapah in na nekaterih vesinah. Ob ledeniku pa se prvič pokažejo goline, ki imajo svetlejšo barvo - znak, da se tod kljub ogromnemu dotoku ledu od zgoraj že pozna nazadovanje! Manjši pobočni ledeniki so že pretrgani in so izgubili zvezo z ledenim veletokom v koritu. In ledenik postane od tod dalje res ledena reka, dolinski ledenik, širok nad en kilometer in nekaj sto metrov globok. (Sl. 2, leva stran, in sl. 6.) Takoj pod serakom dobi ledenik precejšen dotok. V veliki krnici med Dent du Geant in grebenom Les Periades se je nabralo toliko ledu, da se je stvoril krajši, nad pol kilometra široki dolinski ledenik Glacier des Periades (sl. 7). Prirastek pa ledeniku ne pomaga mnogo! Sotočje se nahaja v višini okoli 2500 m in je že v območju nazadovanja in mali dotok sam ni več napet, kakor mora biti normalen ledenik, ampak je v spodnjem koncu že precej upadel. Mnoge vesine okoli ledenika, ki so bile do nedavna še pokrite s traj­ nimi snežišči, so poleti tudi že gole. Mali Glacier pod A. d. Grepon (sl. 8) nas deloma spominja na naš tri­ glavski ledeniček. Nekoč je segal v korito glavnega ledenika - danes pa ga že visoke gole, in sveže rjave vesine ločijo od spodaj tekočega ledenega vele­ toka. Od časa do časa se odkrušijo večje množine ledu in zgrme v obliki lede­ nega plazu v globino, kjer se spoje z ledenikom. 540 Sl. 5 Gornji deli zbiralnega bazena Mer de Glace: Vallbe Blanche, GI. du Gbant; na levi Les Grandes )orasses in Deni du Gbant. V ozadju Alpe v Italiji Ledenik du Tacul se pod A. d. Grepon ob sotočju z ledenikom Leschaux preimenuje v Mer de Glace. Ob tem sotočju, kjer je ledenik malone popolnoma raven, moreš uživati posebno veličastno panoramo. Proti jugu gledaš preko Glacier du Tacul mirno ostrih Igel tja proti Mont Blancu. Skozi tri četrtine kilometra široka gorska vrata med A. du Moine in Capucinom, ki tvori iglo na koncu grebena Les Periades, pa glev, ki se, kakor sem že pove­ dal, od sotočja dalje imenujeta Mer de Glace, tvorila lepo srednjo grobljo. 542 Sl. 9 Sotočje ledenikov GI. du Ta­ cul In GI. cfe Leschaux, ki je tako oslabel, da sega krajna groblja prvega čez vse sotočje. M= le­ denlikl milni , .,lj,~.,~ . , ~g-:✓ ,~,:; ;,tl ,rh;'l'j .... . .,.-.o1 • ~ .. ~ , . • #.,. ~ .. , ;-: , ~:;., ;l ,, I r:'.;,, l'· ,~, I / ". 'wrf 11'.il ,il'u i • , r ,.. . • • F' •1,16,; •j O•' 1•. .,.., Ko „ '· t Danes je Leschaux v spodnjem delu ob sotočju zaradi prekomernega tajanja tako oslabljen, da sega krajna desna groblja Tacula na površju preko vsega sotočja. Kakor orjaški vzporedni nasipi se dvigajo skalni balvani in drobir pred vhodom v Leschauxovo korito in pošteno se moraš mučiti preko njih, dokler ne prideš na solidnejša tla na bregu (sl. 9). Ledeniški potočki se zbirajo na ledenikovem površju kakor nekje na kopnem! Kmalu za sotočjem obeh ledenikov se združi nekoliko večjih potokov v več metrov globokem ledenem žlebu. Voda v njih je ob času mojega obiska tako drla in stene žleba so bile tako visoke in navpične, da sva morala iti precej daleč po Taculu, da sva ga mogla prekoračiti. Nato sva sledila tekoči vodi in prišla sva do največjega ledeniškega mlina na Mer de Glace (sl. 10). Ob razpoki si je toplejša voda izjedla v ledenik morda sto ali še več metrov globok prepad. Voda izginja v njem z oglušujočem grmenjem. Kraj je na slabem glasu. Ce zdrsiš v navadno razpoko na ledeniku in si navezan na vrv, te izvlečejo, morda s polomljenimi rebri in krvavo glavo. V ledeniškem mlinu pa si izgubljen. č:e ne padeš do dna, te bo visečega na vrvi zadušila in ubila voda slapa, ki grmi v prepad. Voda pa je tem večja, čim bolj sije sonce in piha topel veter od oceana sem. Aleš se ni pustil navezati, ko je fotografiral žrelo prepada in ni mi bilo prijetno pri srcu, ko sem ga gledal med modro­ črnim prepadom. Tudi drugi ledeniški mlin je bil globok, a vode je bilo v njem komaj za naš Peričnik v lepih dneh. Že na seraku Tacula imaš včasih vtis, da si na zaledenelem razburkanem morju. Na Mer de Glace pa lahko kar večkrat zaideš med razpoke kakor v labirint, da se komaj izmotaš iz njih, če si preveč radoveden. Vpadli ledenik kaže že kmalu za sotočjem Tacula in Leschauxa plastnice, posebno ob globljih razpokah, katerih stene so žličasto izjedene od tajajoče se vode. Kjer je led močno razpokan, se v stenah velikih razpok pokažejo tudi sekundarne špranje (sl. 11). Mnogokrat gledajo iz sten balvani in kršje notranje groblje. 543 .,,,,, Sl. 10 Po!lralnik velikega lede­ niškega mlina. VIII. 1956 Foto P. Ku11aver Poleg globokih razpok pa so bili zanimivi tudi mali vodnjaki. To so okrogle luknje, do vrha napolnjene z vodo. Njihov nastanek mi ni bil povsem jasen. Nekatere sem preiskal. V mnogih sem zaman iskal kamna v dnu, ki naj bi se ogret od sonca polagoma ugreznil v ledenik in tako naredil luknjo. Hodila sva križem preko srednjega in spodnjega dela Mer de Glace, da bi našla ledeniške mize - zaman. Našla sva le prevrnjene in z ledenih stebrov zdrsele balvane, ki so tvorili nekoč ledeniško mizo. Zakaj? Prav ti ~javi potrjujejo velike izpremembe v podnebju! Ledeniške mize nastanejo, kjer leži na ledu v spodnjem delu ledenika večji in širok balvan. Led se pod njim taja le tam, kjer ga obsije sonce, kjer pa ga varuje balvan direktnih sončnih žarkov, ostane kot leden steber pod balvanom. Danes pa mnogo ledeniških miz ni več. Ne uničuje jih samo direktno obsevanje sonca, ampak čezmerno ogreta atmo­ sfera, ki tudi v b a Iv a no v i senci taja led, da se stebri ne morejo več delati, starejši pa so se stajali in balvani so zdrsnili z njih (sl. 12 in 13). Na sotočju ledenikov Tacul, Leschaux in Talefre, kjer se združena ledena masa v koritu preimenuje v Mer de Glace, stojiš na le malo nagnjeni valoviti in razjedeni ledeni ploščadi. Od tod dalje se ledenik hitro zoži in je še okoli en kilometer širok in globoko ugreznjen v svojo strugo. Svetli rob krajnih grobelj je tako oster in jasen ter svež, da posebno lepo dokazuje katastrofalno nazadovanje in upadanja nekdaj tako mogočnega ledenika. Breg krajne od ledenika zapuščene groblje postaja od sotočja proti spodnjemu koncu vse višji in višji. Na večini krajev je prehod z gornjih bregov preko te strme krajne groblje popolnoma nemogoč in nevaren. Ledenik je v davnini nanosil in na bregove korita stisnil orjaške množine grušča. Z njim je s svojo silovito težo stružil tudi trde granitne bregove. Kjer koli je do golega ostružil malone navpične stene korita, tam vidiš globoke horizontalne preseke v granitu, ki so jih v ledenik ugreznjeni balvani vpraskali v kamenino. Drugod pa visi in se podira 60-70 m visoka strma krajna groblja navzdol (sl. 14 in 15). To je strašna mešanica vseh oblik strtega granita. Iz trdo stisnjenega grušča vise kakor male hiše veliki balvani. V moko in blato strti granit je namečkan 544 Sl. 11 Med razpokami na Mer de Glace. V stenah razpok sekun­ darne razpoke. VIII. 1956 Foto P. Kunaver j med velike skale. Mestoma se je že toliko krajne groblje posulo na rob lede­ ruka, da leži led pod temi sesutinami konserviran, kakor vidimo to na sliki 14 tik pod steno svetle groblje na levi strani. Prehod s teh sesutin na ledenik in narobe je mestoma zelo neroden. Velike skale in ostrorobni grušč, blato in droben pesek mestoma le tanko pokrivajo led, in v toplih dneh je vse labilno ter se podira pod nogami. V kotanji leže velike mlake modrikastozelene vode, ki odteka v notranjost in za rob ledenika. Mestoma zijajo globoke zevi med ledom in grobljo ali pa med ledom in gladko obrušeno steno. Sl. 12 Podrta ledeniška miza. balvan je zdrsnil z ledenega stebra, ki ga Je stopilo sonce in tudi topel zrak. V ozadju gola krajna groblja ugrezajočega se ledenika VIII 1956 Foto P. Kunaver 545 Sl. 13 Ledeniška miza, ki Je zdrsnila s prekomerno sla­ jenega ledenega stebra. Poveznila se Je čez razpoko. Ledenik Je pokrit s srednjo grobljo, ki je nastala po združenju krajnih grobelj ledenikov Tacul In Leschaux. VIII. 1956 Foto P. Kunaver V eni od teh v temno globino ledenika vodečih krajnih zevi sem videl balvan, ki je meril okoli 7 m v premeru in je imel zelo ostre robove. Bil je posebno močno zagoz