Naj ne ostanejo le ideje Nekaj časa je že preteklo od marčevske (30. 3. 1983) program-sko-volilne konference občinske organizacije ZKS Krško. Zato se zavedamo možnosti, da bo kdo podvomil v umestnost tako zapoznelega izdajanja poročila o njej. 2e, ko smo to delo načrtovali, smo se zavedali njegove obsežnosti in zapletenosti in bilo nam je jasno, da ga ne bo možno opraviti kar čez noč. Lotili smo se ga kljub vsemu predvsem zato, ker smo se zavedali družbene aktualnosti tega dogodka, ki ne more in ne sme zastareti. Končno je programsko-volilna konferenca le izhodišče, ki naj na podlagi opravljene analize položaja in dosedanjega dela zastavi naloge za enotno akcijo in učinkovito reševanje težav v prihodnjem obdobju. Prav se nam je tudi zdelo, da imajo vsi člani osnovnih organizacij ZKS krške občine možnost dostopa do razprav, ki so jih delegati njihovih in drugih delegatskih enot posredovali udeležencem konference. S prebiranjem teh izbranih poročil si bodo lahko sami ustvarili podobo našega gospodarskega in družbenopolitičnega trenutka, do obojega pa nikakor ne smejo ostati ravnodušni. Razprave (te, ki so objavljene delno ali v celoti, in one, ki zaradi obsežnosti gradiva niso tu objavljene) naj bi služile vsem le kot izhodišče za akcijo, ne pa kot cilj — prikazati lastne težave. Zato je prav, da člani osnovnih organizacij Zveze komunistov namenijo nekaj časa njihovi vsebini in skušajo tudi sami prispevati svoj obolus k iskanju najustreznejših rešitev. Demokratični centralizem namreč nikakor ne izključuje možnosti konstruktivne samoiniciativnosti. Zato smo tudi zbrali in objavili gradivo, ki ga (nadaljevanje na 2. strani) Prizadevno in skrbno O rezultatih gospodarjenja v letu 1982 je izvršni svet ravnokar pripravil poročilo. O tem gradivu bo tekla ustaljena razprava, kljub temu pa naj na tem mestu posebno izpostavim nekaj najpomembnejših podatkov in ugotovitev. Gospodarstvo občine je v letu 1982 doseglo 18 milijard celotnega prihodka ali 290/« več kot lani. Družbeni proizvod je porasel za 29,60/<>, kar ob upoštevanju vpliva cen pomeni, da se je realno povečal za l,20/<>. Da realno praktično nismo uspeli povečati produktivnosti dela v letu 1982, kaže tudi podatek, da je fizični obseg proizvodnje ostal na ravni prejšnjega leta, pri tem pa se je število zaposlenih povečalo za 2,20/«. Osnovni problem pri zagotavljanju nemotene proizvodnje je v večini OZD predstavljala potreba po uvoženih surovinah in po soudeležbi oziroma združevanju deviz za domače dobavitelje. Izvozni rezultati in delež razpolagalne pravice za devize, ki se je skozi leto 1982 stalno zniževal, jim niso zagotavljali normalne oskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami. Seštevki kažejo, da je izvoz na konvertibilno področje padel za 70/» in dosegel 39 milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz močno porasel, in sicer za 45,50/Q in dosegel vrednost 43,5 milijonov dolarjev. IZ POROČILA O DELU OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS KRŠKO IN NJENIH ORGANOV V PRETEKLEM ENOLETNEM OBDOBJU OSNOVA ZA KRITIČNO PRESOJO Poročilo prav gotovo ne obsega celovite problematike in vprašanj ter odgovorov in ocen o uresničevanju nalog Zveze komunistov v občini in v vseh delovnih in življenjskih okoljih, po oceni predsedstva in komiteja pa daje osnovo za kritično presojo naše uspešnosti oz. odpira vrsto vprašanj, kjer je na še delo pomanjkljivo, premalo vsebinsko, premalo uspešno. Poročilo bo dopolnjeno z uvodnim referatom predsednika komiteja, predsednikov komisij in razpravami na sami konferenci. Tako sprejete skupne ocene vseh komunistov v občini bodo podlaga za opredelitev naših nalog v naslednjem obdobju. Izgube v višini 1,5 stare milijarde so izkazane v Elektrarni Brestanica in skupnih službah Kovinarske Krško. Izgube v višini preko 30 milijard je bila izkazana tudi v Nu-(nadaljevanje na 2. strani) 4. maj 1980 — 4. maj 1983 STRAN 2 imate v rokah. Zal nismo uspeli pravočasno dobiti Programskih izhodišč, ki naj bi jih sestavila komisija za izdelavo sklepov in jih bomo objavili v eni izmed rednih številk Našega glasa. Vsekakor pa velja, da ta izhodišča določajo le osnovno smer in načela, medtem ko bo treba rešitve problemov in bitko za uspeh naše stabilizacijske politike dobivati vsak dan znova, z izvirno, učinkovito idejo in z zagnanim, odgo- (nadaljevanje s 1. strani) klearni elektrarni Krško. Bolj zaskrbljujoč pa je podartek, da je vrsta kolektivov poslovala na robu rentabilnosti. Tako poleg izgubašev niso formirali skladov kar v 8 delovnih organizacijah. Poprečni čisti mesečni dohodek v občini Krško je znašal 14.707,00 din ali 23,5°/o več kot v letu 1981, kar ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov pomeni za 5% tanjšo plačilno kuverto. Posebno je treba podčrtati, da so delovne organizacije materialne proizvodnje v globalu spoštovale razmerja, opredeljena v družbenem dogovoru o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, saj so brez upoštevanja izvoza razporedile za osebne dohodke 24,77% več, medtem ko bi jim dohodek dovoljeval 25,2°/o-no rast mase osebnih dohodkov. Delovne organizacije Kovinarska, KOSTAK in delovne skupnosti stanovanjsko komunalnih služb pa so pri tem poračunale tudi preveč izplačane osebne dohodke iz leta 1981. Ti podatki kažejo na zelo odgovoren odnos do uresničevanja z družbenim dogovorom sprejetih obveznosti, kar je gotovo plod resnega in odgovornega dela v posameznih okoljih. Rezultate, ki srno jih dosegli v letu 1982 na področju gospodarjenja, lahko ocenimo kot relativno dobre, če pri tem upoštevamo težave, v katerih so se naloge uresničevale. To je gotovo plod velikih naporov vseh delovnih ljudi, ki so se v vseh sredinah zavzemali za uresničevanje zastavljenih nalog in pri tem prispevali svoj delež k stabilizacijskim naporom. Veliko priprav in dela smo tudi komunisti v naši občini vložili v nastajanje planov za leto 1983. Z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Krško za leto 1983 smo prišli do dokumenta, ki je maksimalno usmerjen k stabilizacijskim naporom. Za primer naj navedem le en podatek. Skozi poglobljeno razpravo, zlasti v vrstah Zveze komunistov, smo se odločili, da na ravni občine ne bomo dodatno obremenjevali materialne proizvodnje na račun skupne in splošne porabe. Zato smo z resolucijo predvideli, da mora rast sredstev za skup- »NASGLAS« vornim delom vseh članov naše družbe. Naloga komunistov je le, da se morajo zavedati svoje naloge, da so akcijsko jedro in najbolj napredna sila te družbe, ki deluje s svojim zgledom. Poudarjam: to velja za komuniste in to jih mora ločiti od ostalih sopotnikov, ki so tudi (žal) člani Zveze komunistov. Komisija za agitacijo in propagando ne potrebe zaostajati za rastjo dohodka v občini Krško za preko 70 °/o, medtem ko je v republiki to zaostajanje predvideno za 50% za rastjo dohodka. Seveda pa se s tem začenjajo problemi na področju izpolnjevanja nalog družbenih dejavnosti. Za zagotavljanje normalne preskrbe bomo z učinkovito organizacijo posredovali po potrebi tudi z blagovnimi rezervami, s čimer ne bi smela biti problematična preskrba z nekaterimi najpomembnejšimi živ-ljenskimi artikli. Prav tako že tečejo priprave za pfičetek prodaje premoga za široko potrošnjo. Rudnik Senovo in Preskrba imata bilančno zagotovljeno količino preko 10 tisoč ton premoga. Te dni se bo pričela prodaja, tako da bi se s tem izognili nepotrebni gneči v jeseni. V preteklih letih smo v občini Krško vlagali veliko naporov in tudi sredstev za dvig proizvodnje hrane, kar naj bi prispevalo k boljši lastni oskrbljenosti. Tako smo v zadnjih štirih letih, torej od leta 1979, samo iz proračunskih sredstev namenili za kmetijstvo preko 7 starih milijard dinarjev, 2 stari milijardi pa smo združili na ravni republike. Lani je bil v občini Krško med prvimi v Sloveniji ustanovljen sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrane, kjer delovni ljudje združujejo sredstva v višini 0,5% od bruto osebnega dohodka. Skupaj s sredstvi proračuna in republiškega sklada smo dosegli v občini Krško znatne viške, poleg ostalih pri proizvodnji mleka, telet in mlade pitane govedi. V zadnjem letu pokrivamo tudi potrebe pri prašičereji. Zal pa z odkupom ne zagotavljamo celotne oskrbe z mesom v občini Krško, ker prihaja zaradi neusklajenih cen do odliva živine na druga območja. Odkupne cene živine so na prostem trgu ta čas znatno višje in znaša razlika v ceni pri 500-kilogramskem pitancu kar 3,5 starih milijonov dinarjev. Po podatkih je bil lani odliv pri teletih 2000 komadov in pri mladi pitani govedi 1000 komadov. Nesorazmerja pri cenah so bila sicer prisotna tudi v lanskem letu, vendar smo reševali problem s kompenzacijo iz proračunskih sredstev, saj smo v ta namen porabili kar 1,5 stare milijarde din. Kot ST. 8 — APRIL 1983 V letu 1983 so se močno spremenile razmere v proračunskih prihodkih občinskega proračuna. V letu 1983 je bil prerazporejen del prometnega davka iz oibčine v republiko, dalje je bil ukinjen davek na tovorna vozila, zaradi restrik-cij pa se znižujejo tudi nekateri drugi viri prihodkov. Tako bodo prihodki proračuna v letu 1983 nižji za okoli 4 stare milijarde dinarjev. Ne govorim to zaradi problemov financiranja tipičnih proračunskih postavk, kjer mora biti prisotna maksimalna stopnja varčevanja, ampak predvsem eato, ker smo v letu 1982 namenili iz proračuna skoraj 3 milijarde starih dinarjev za intervencije v gospodarstvu, od tega pretežno v pospeševanje proizvodnje hrane, kompenzacije za meso in blagovne rezerve. Ob tako spremenjenih pogojih so v letu 1983 usahnile kakršnekoli možnosti intervencij, zlasti na področju preskrbe in tudi nadaljnjega formiranja občinskih blagovnih rezerv. Prvi podatki o gospodarjenju v letošnjem letu kažejo, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 2%. Po podatkih Narodne banke smo s 4 milijoni dolarjev dosegli komaj lanskoletno raven izvoza na konvertibilno področje, medtem ko je uvoz s konvertibilnega področja skoraj polovico manjši od tovrstnega uvoza v lanskem enakem obdobju. Razlog za to je devizna nelikvidnost bank. Kljub temu letos ni prišlo do zastojev v proizvodnji. Delovne organizacije poročajo, da poskušajo reševati stanje s stalnim prilagajanjem proizvodnih programov, nadomeščanjem uvoženih surovin, nekateri pa imajo še skromne zaloge, ki hitro kopnijo. Zelo kritična je situacija v Tovarni celuloze in papirja, kjer so poleg slabe oskrbljenosti s surovinami in repro-materiali ostali praktično brez uvoženih rezervnih delov. Poleg zelo težavnega položaja uvozno odvisne proizvodnje pa bo na podlagi ocen pričakovati tudi v občini Krško v letošnjem letu težave zlasti v preskrbi prebivalstva, cenovni politiki in uresničevanju dogovora na področju delitve osebnih dohodkov, katerih realna vrednost stalno pada. ST. 8 — APRIL 1983 »NAS GLAS« STRAN 3 rečeno je letos možnost intervencij iz proračuna popolnoma usahnila. Rešitev vidimo le v celotni uskladitvi med republikami, o čemer smo večkrat opozorili tudi ustrezne republiške organe. Da bi vsaj delno nadoknadili in tudi popestrili preskrbo z mesom, tečejo te dni zadnje priprave pri usposabljanju ene od sicer praznih prodajaln mesa za prodajo rib preko Delamarisa iz Izole. Prodaja mora steči v začetku meseca aprila letos, organizira pa jo M-Agrokombinat. Na področju delitve osebnih dohodkov so bila lani dosežena razmerja, ki jih opredeljuje družbeni dogovor. Glede na zelo zaostrene možnosti rasti dohodka v letošnjem letu bo problematika na tem področju še težavnejša. V vseh okoljih bo potrebno angažirati vse sile, zlasti pa bodo morali biti prizadevni komunisti, in iskati možnosti le v smeri aktiviranja vseh rezerv za hitrejše povečanje dohodka. Stanje brezposelnosti kaže, da se je število iskalcev zaposlitve v občini Krško znižalo in je znašalo 11. marca letos 230. Neusklajene pa so ta čas še bilance potreb po delavcih, izkazanih v OZD, ki predvidevajo večjo stopnjo rasti od resolucijske. Občine so v letu 1983 pristojne urejati cene za komunalne, obrtne in gostinske storitve ter za stanarine. Torej imamo za ta segment cenovne politike v rokah škarje in platno. Zavedati se moramo, da tudi te cene vplivajo na življenski standard občanov. Po drugi strani pa V letu 1982 smo proizvajalci časopisnega papirja z maksimalnim dinarskim zadolževanjem in termin-skim nakupom deziv omogočili nemoteno izhajanje informativno-političnih časopisov (leto kongresov). Taka poslovna politika, v kateri je izostala pomoč širše družbene skupnosti, je proizvajalcem časopisnega s temi cenami rešujemo ekonomski položaj dejavnosti najširšega družbenega pomena, to je na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Ni treba posebej izpostavljati, kakšen je položaj samo na področju vodooskrbe, ki je milo rečeno najmanj kritičen. Ne moremo biti zadovoljni z vzdrževanjem in racionalno rabo stanovanjskega fonda. Pri odločitvah o teh cenah storitev se moramo komunisti zavzeti za rešitev, ki bo omogočila normalno poslovanje teh dejavnosti, pri čemer pa je nujno zahtevati takšno organiziranost izvajalcev, kjer bodo izkoriščene vse možne rezerve, in na tak način prispevati, da bi bil dvig cen teh storitev čim nižji. Kljub velikim težavam, s katerimi se vsakodnevno ukvarjamo, se mora delo komunistov v letošnjem letu nujno osredotočiti na iskanje dolgoročnejših razvojnih poti, zlasti v posameznih vejah materialne proizvodnje. Pri tem bo potrebno angažirati vse strokovne raziskovalne in ostale kadrovske potenciale, ki so posebno kot komunisti odgovorni za realizacijo te naloge. Kljub temu, da so v predlaganih programskih usmeritvah za nadaljnje delo komunistov praktično celovito povzeta vprašanja v zvezi z •družbenoekonomskimi odnosi, predlagam, da se pred dokončnim izoblikovanjem programskih nalog proučijo tudi razmišljanja, o katerih sem razpravljal. VINKO BAH, dipl. ing. papirja ustvarila znatne izgube in sedaj poslujemo na meji rentabilnosti. Z oziram na to, da ne ustvarjamo skladov za razširjeno reprodukcijo, moram omeniti tudi to, da so stroji in naprave že zelo stari. Kažejo se potrebe po rekonstrukcijah teh naprav, predvsem v proizvod- nji električne energije in pare. Ravno tako nimamo na zalogi vseh potrebnih rezervnih delov, kajti če pride do okvare na strojih, bodo stroji stali. Ob analizi zaključnega računa smo ugotovili, da moramo ves ostanek dohodka naše delovne organizacije razdeliti za pokrivanje obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter za povišanje cen različnih surovin. Naj naštejem samo nekaj: stroški proizvodnje so se povečali kar za 33°/o, stroški pri nabavi lesa so večji za 34° o. cena premoga za 30 %, za premog združimo zraven tega še za 25,7% več kot prej, mazut je dražji za 54°/o, lesovina 46,7%, odpadni papir za 10%, obresti od kreditov za 49% in ostalo za 29%. Naša delovna organizacija se je tudi znašla v nevihti simoupravnih sporazumov. Z delovnimi organizacijami, ki nam dobavljajo surovine, repromaterial in tako dalje imamo sklenjenih kar več kot 40 različnih samoupravnih sporazumov, na osnovi teh pa moramo letno združevati kar 1,5 milijona dolarjev in 32 starih milijard din. Pri tem seveda nimamo druge izbire kot združevati, v nasprotnem primeru ne dobimo potrebnih materialov. Poudarka vredno je, da >tako IS SRS, koordinacijski odbor pri Gospod, zbornici Slovenije in IS SFRJ podpirata naša prizadevanja tako po večji proizvodnji papirja kot zahteve po rešitvi dinarske in devizne (ne)likvidnosti. Zaradi vsega tega je bil na pobudo komunistov in družbenopolitičnih organizacij sprejet izredno zahteven stabilizacijski program. Ta je slonel predvsem na zmanjševanju gramature paprja in na prihranku kemikalij, ki se uporabljajo pri proizvodnji papirja. Nekatere naloge iz tega programa pa so dolgoročnega značaja, ki se bodo reševale v naslednjih letih. S tem stabilizacijskim programom smo se vključili neposredno v zaključke raznih kongresov, ki so bili v letu 1982, in so govorili, da je potrebno maksimalno prizadevanje vseh subjektivnih sil za doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov. S temi nalogami so se seznanili vsi člani kolektiva in so jih v celoti podprli. Ce ne bi bilo take aktivnosti, bi imeli hude motnje v proizvodnji in bi končali poslovno leto 1982 z veliko izgubo, saj ocenjujemo, da bi bila izguba 50 — 60 milijard. Tako pa smo zaključili poslovno leto s pozitivno ničlo. Najvažnejša naloga »Djura Sala-ja« je izvoz na konvertibilni trg. Opažamo pa, da so tisti, ki izvažajo več kot 30%, v slabšem položaju kot drugi. Pred delovnim kolektivom stojijo izredno težki problemi, ki so vezani na specifiko proizvodnje, večji del problemov bomo rešili sami, seveda pa moramo reševati te probleme tudi v širši družbeni skupnosti. STANE ZUPANČIČ Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Stabilizacijski napori___________ DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ PAPIRNE INDUSTRIJE, ZDr"uZE-VANJE DELA IN SREDSTEV IN STABILIZACIJSKI NAPORI V KOLEKTIVU Ekonomski položaj proizvajalcev roto papirja se konstantno poslabšuje. Spremembe pogojev poslovanja in uvedba restriktivnih mer v režimu uvozno-izvozne politike v letu 1981 in 1982 so postavile proizvajalce časopisnih papirjev v tak položaj, v katerem ne ustvarjamo sredstev niti za enostavno reprodukcijo. Z ozirom na ta dejstva sn|o Imeli v naši delovni organizaciji na začetku leta 1983 akcijsko konferenco vseh komunistov, na kateri smo se dogovorili in sprejeli stališča, da bomo vse notranje rezerve, ki obstojajo v naši delovni organizaciji) maksimalno izkoristili, s tem pa dosegli čim boljše ekonomske in finančne rezultate. Ker so se v letu 1982 pogoji poslovanja zelo hitro spreminjali, razmere v delovni organizaciji pa so se slabšale zaradi sprememb ekonomskega poslovanja, smo v novembru mesecu 1982 imeli tudi problemsko konferenco. Sprejete sklepe problemske konference smo obravnavali tudi na organih upravljanja naše delovne organizacije. S temi aktivnostmi in razlogi smo seznanili tudi organe v občini, republiki in federaciji. Zvezni IS je na svoji 526. seji marca 1982 sprejel zaključke, ki so obvezali vse pristojne — od federacije do republik in pokrajin — da vsak iz svoje pristojnosti pomaga pri reševanju ekonomskega položaja proizvajalcem in potrošnikom časopisnega papirja hkrati. STRAN 4 »NAS GLAS« ŠT. 8 — APRIL 1983 Investicije v rudniku POTEK IN IZPOLNJEVANJE PLANA INVESTICIJ V LETU 1982 V RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA SENOVO Investicijska dejavnost y letu 1982 je bila usmerjena predvsem v nadaljevanje izvajanja rudarsko odpiralnih del, opremljanje ter v izvajanje montažnih del strojne in elektro opreme po investicijskem programu »Odpiranje treh etaž pod koto 125«. Dela po tem programu so se začela že v letu 1979. Do sredine tega leta je bil program realiziran skoraj v celoti, razen izvajanja nove ventilacijske , postaje v Ravnah. Tehnični prevzem rudarsko gradbenih del, novega transportnega sistema s pomočjo gumi transporterjev, črpališča na koti 102 s pripadajočo opremo in napravami je bil izdelan v začetku julija. Pretežni del rudarsko gradbenih objektov je izvedla TOZD Rudarska dela Geološkega zavoda Ljubljana. Najzahtevnejša dela na teh objektih ter opremljanje le-teh pa smo izvedli z lastnimi strokovnimi službami. Prav tako je bila montaža vseh strojev in naprav opravljena v lastni režiji strojne in elektro službe rudnika. Komisija za tehnični pregled Republiškega komiteja za energetiko je dala posebno priznanje predvsem izvedbi tistih investicijskih del, ki smo jih opravili v okviru lastnih strokovnih služb. Po tehničnem pregledu se je nadaljevalo z dogovarjanjem in izpopolnjevanjem novo zgrajenih objektov in naprav ter z odpravljanjem pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri obratovanju novo zgrajenih naprav. Pri financiranju omenjenih investicij smo imeli ves čas težave, ker nam med letom dodeljene transe energetskih sredstev niso zadoščale za normalno vodenje investicij. Da pri izvajanju investicij nismo utrpeli večjih zastojev, smo morali začasno uporabljati lastna sredstva amortizacije. Kasneje smo prav zaradi tega imeli veliko težav in zastojev pri izvajanju letnega programa enostavne reprodukcije, ker smo naleteli na izredno komplicirane postopke refundacije teh sredstev. Ker nismo neposredno udeleženi pri delu raznih komisij in samoupravnih organov v okviru SOZD Elektrogospodarstva Slovenije, kjer se pripravljajo in izdelujejo pomembni osnutki oziroma predlogi za kasnejše odločitve oblikovanja srednjeročnih planov oziroma za uresničevanje letnih planov izgradnje elektroenergetskih objektov, imamo težave pri uveljavljanju naših potreb v teh planih. Zastopanje naših interesov in potreb v organih in telesih SOZD Elektrogospodarstva Slovenije in Interesne skupnosti za energetiko, ki se izvajajo le preko služb in delegatov SOZD Rudarsko energetskega kombinata Edvarda Kardelja Trbovlje, pa je po naši oceni vse preveč obrobno in predvsem neučinkovito. Tako smo v letu 1982 tudi v celoti izpadli iz kroga tistih, za katere so se združevala sredstva sklada skupne porabe. Iz končne delitve čistega dohodka za leto 1981 namreč nismo uspeli pokriti več kot približno 25% minimalnih potreb sklada skupne porabe. Prepričani smo, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene, zlasti veliko pa pričakujemo od nove samoupravne preobrazbe in organiziranosti elektrogospodarstva SR Slovenije, ki prav v tem trenutku intenzivno poteka. V letu 1982 smo opravili tudi vsa potrebna pripravljalna dela (študije, idejni projekti ipd.) v zvezi z izdelavo investicijskega programa vlaganj v II. fazo odpiranja zalog premoga med koto 102 in koto 52. Ta vlaganja bi morali realizirati v letih 1983 in 1985 in so sestavni del srednjeročnega plana izgradnje elektroenergetskih objektov 1981 — 1985 SR Slovenije in plana prioritetnih objektov. Te naložbe so tudi tesno povezane z ohranitvijo kontinuitete pridobivanja premoga v Rudniku rjavega premoga Senovo po 1. 1985, kar pa ni [pomembno le za porabnike našega premoga, ki v pokrivanju svojih potreb še naprej računajo s tem virom energije, obstoj in razvoj Rudnika rjavega premoga Senovo je treba povezovati tudi z možnostjo ponovnega izkoriščanja zalog premoga na območju Globokega. Rezultati zadnjih geoloških raziskav na območju Globokega so zelo obetavni, zato je s ponovnim izkopom lignita resno računati že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Revizija in porevizija investicijskega programa Odpiranje zalog premoga med koto 102 in koto 52 z Rudnikom rjavega premoga Senovo — II. faza sta bili opravljeni v juniju oziroma v avgustu 1982. Investicijski program je bil nato predložen Odboru za razvoj in razširjeno reprodukcijo SOZD Elektrogospodarstva Slovenije, kjer pa se je postopek sprejemanja in odobravanja ustavil. Kakšna bo nadaljnja usoda tega investicijskega programa, je v tem trenutku docela odprto vprašanje. Znano je le to, da se mora postopek sprejemanja nadaljevati še na delavskem svetu SOZD Elektrogospodarstva Slovenije, na Poslovnem odboru Interesne skupnosti za energetiko, na organih Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) in republiški komisiji za presojo investicij, ob tem pa že sedaj vemo, da s pričetkom izvajanja novih odpiralnih del že kasnimo. IZ POROČILA O DELU OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS KRŠKO IN NJENIH ORGANOV V PRETEKLEM ENOLETNEM OBDOBJU KOMUNISTI — MOBI1 .1/: YIOK.ll Koliko smo v praksi vsebinsko ter revolucionarno dosledno uresničevali naloge v konkretnih delovnih in življenjskih okoljih v občini ter v kloliki meri smo se dejansko uveljavili kot revolucionarna avantgarda delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in koliko smo s s vb jo aktivnostjo, primerom in zgledom spreminjali razmere in razreševali aktualna vprašanja in probleme v konkretnih delovnih in življenjskih Okoljih, moramo kritično in samokritično oceniti in odgovoriti na naši programski konferenci. Na njej moramo jasno začrtati naše nadaljnje aktivnosti v uresničevanju politike ZK, odpravi lastnih slabosti, pomanjiklijvosti in nedoslednosti, nadaljnjemu idejnemu dn akcijskemu utrjevanju in doseganju take idejne in akcijske sposobnosti, da bomo kos nalogam, da bomjo presegli še prisotno lastno zaprtost, da bomo v vseh delih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema, v vseh delovnih in življenjskih okoljih resnični družbenopolitični aktivisti in mobilizatorji najširših ljudskih množic na liniji in ideji uresničevanja vsebine socialističnega samoupravljanja in strateških nalog dolgoročne gospodarske stabilizacije. Odbor za financiranje investicij pri Planski poslovni skupnosti za premog je sicer investicijski program Odpiranje zalog premoga med koto 102 in koto 52 v Rudniku rjavega premoga Senovo podprl in odobril, vendar s to pripombo, da ga bo mogoče operacionalizirati šele potem, ko se bo v okviru te skupnosti zbralo dovolj finančnih sredstev. Ob tem je treba posebej poudariti, da v naši republiki še do danes nismo uspeli najti načina zbiranja finančnih sredstev za naložbe v premogovništvo, v katerem bi bili udeleženi vsi porabniki premoga. Da bi vsaj delno nadomestili zamujeno, bi morali kar najhitreje organizirati tako imenovano Posebno energetsko skupnost za premogovništvo in elektrogospodarstvo, v katero bi bili vključeni predstavniki vseh vrst porabe premoga. MARTIN VIDMAR, dipl. rud. inž. ŠT. 8 — APRIL 1983 Delegat 00 ZK Rudnik Senovo EMIL ZVEGLIC je med drugim v svojem referatu opozoril tudi na nekaj naslednjih problemov in 'mnenj, izoblikovanih v tej organizaciji: »Za čim \bolj \enakomerno oskrbo ,s premogom se je rudnik takoj, ko je bilo potrebno, vključil ;v prizadevanja, da bi ta oskrba čim bolje tekla in da bi zadostili potrebam najširšega kroga potrošnikov. Pri tem je nenehno sodeloval z izvršnim ^svetom občine in dosledno izvajal skupne dogovore (omejitev na 2 toni ipd.). Ocenjujemo, — to je bilo ugotovljeno tudi v 00 ZK rudnika — — da smo