SLOVENCI IN VELIKI SVET
Neprijetne stvari so večkrat koristne.Tako na primer emigracija. Mogoče jo je vzeti samo kot nadlogo; toda pametni bo tudi to nadlogo koristno porabil. Tako bi mogla koristiti ne samo nam beguncem,temveč tudi kasneje narodu v domovini, če bomo z odprtimi očmi gledali po svetu, kamor smo bili pahnjeni.
V velikem svetu smo videli nove dežele, spoznali velike narode, nove navade in mnogokrat drugačna gledanja na znane stvari, kot smo jih bili vajeni nekoč doma. Skratka - odprl se nam je nov svet. Vsi Ijevalo se nam je vprašanje, zakaj je drugod drugače'kot doma; 'zakaj drugačna osnovna gledanja. In dobro je bilo, če nismo domišljavo smatrali, da je bilo doma vse najboljše, če smo se namreč vpraševali,kdo ima prav in kaj.bi se tudi doma dalo popraviti.
Vsi se niso ustavljali pred podobnimi vprašanji.Težko'je oprede= Ijevati ljudi, ne da bi komu storili krivico, zato le grobo nakažemo, da so očividne vsaj štiri skupine. Ilovič taki, ki so od začetka debe lo zijali, potem pa brez mnogih vprašanj in pomislekov sprejeli nove navade in še prilagodili novim prilikam, kakršne so že bile. Takim ne bo veliko do povratka v domovino, kadarkoli že ta pride. Ni jim nam = reč mar, kaj se dogaja v deželi pod Triglavom. Drugi so trmasto odbi= jali vsake tuje vplive, držali so se vsega, kar je bilo nekdaj, Čeprav je bilo že staro in zastarelo. Ničesar nočejo opaziti, ničemur se pri vaditi, nič spremeniti. Govore o vrnitvi za vsako ceno in o povratku na staro; toda čas jih bo’premagal,kot'premaga vse,kar je starega. Tretji so vand ovci, ki so ih še iščejo zigolj Svoje interese,'ki sku= šajo le najlažje živeti in so jih (že v samo domačo revolucijo in nato) od doma pognale špekulacije. Četrti so"tisti, ki mislijo ih se' vprašujejo, ki se uče in izpopolnjujejo. Kolikor več bo teh, toliko Lolje za stvar, - in obratno.
Odgovori na anketo,ki so bili objavljeni v zadnji in današnji Številki pod Razgledi, kažejo na probleme, ki smo se jih dotaknili v tem uvodu. Mislimo,da je izid ankete pröfc XYZ vreden tiska, čeprav'u tegnejo koga nekateri zmedeni odgovori odvrniti od vprašanj, ki so skrita v ozadju. Ta vprašanja, ki se zdaj ta in zdaj tam v različnih oblikah pojavljajo, kažejo v svojem bistvu, da obstoja'v svobodnem slovenstvu težka miselna zmeda, ki je ne more rešiti nobena improviza cija. Ta terja in bo še naprej terjala jasne odgovore na življenjska vprašanja, pred katerimi stojimo begunci*in zamejski Slovenci enako.
Vsekakor je treba ločiti, ali hočemo, da Cerkev vodi našo politi ko, ali pa želimo, da bi se Cerkev posvetila svojemu pravemu duhovne= mu poslanstvu. Če hočemo prvo, kar je za sedanje čase zastarela misel ho st in jo tudi cerkveni krogi večkrat sami zavračajo kot škodljivo v modernih časih, potem ne moremo obtoževati Cerkve, da ne vodi politi= ke po naših željah, ker je prav mnogo političnih'vprašanj, kjer je mnenje duhovnika prav tako dobro ali slabo kot kogarkoli drugega. Ne bi prišli do konca,Če bi začeli naštevati takšna vprašanja. Skratka, Če se Cerkev začne vmešavati v taka politična vprašanja, oziroma, če
jo hočemo mi mešati vanja, ne moremo in ne smemo pričakovati, da ho e nako nezmotljiva kot v verskih vprašanjih; ne more nam dajati takega vodstva tudi v posvetnih zadevah kot ga daje v duhovnih stvareh.
Take zadeve hi terjale razčiščenja. Ne hi hilo vredno razpravlja ti na dolgo in široko, dokler nimamo jasnega in enakega izhodišča,do= kler si nismo edini v osnovnih pojmih.
Razpravljati pa je dohro in ''u . je treba na jasno, kajti'naš narod, majhen kot je, živi na vetrovnem prostoru. Težko si privošči napake in mnenja smo, da jih je v preteklosti napravili že preveč.
Čudovit molk ali pa izvijanje mnogih svobodnih slovenskih prva = kov in njihovega tiska glede goriških dogodkov v zvezi z italijanski= mi volitvami,'hode v oči. Ko je treba odgovoriti na načelno vprašanja ko je treba potegniti mejo, do kam segajo slovenski interesi In kje jih je moči zatajiti, je vodstvo svobodnega slovenstva molčalo, ker je bilo treba odgovoriti na težavno in dalekosežnn vprašanj e."Naj nih če ne misli, da je bila to le zadevica slovenske manjšine v Gorici. Problem je za nas vse preveč življenjski, da bi ga smeli tako lokali= zirati. V svojem bistvu sega desetletja nazaj. Postavil se nam je ob razpadu države 1941 in nato pod okupacijo, postavlja se dan na dan, zlasti zadnje čase v domovini.
Na zapadu smo večkrat opazili širino pogledov tam, kjer smo mi bili vajeni ozkih. Tedaj Smo zlahka občutili našo majhnost, ki je ne bi smelo biti. Manj čustvovanja, več preudarnega računanja in upoštevanja gonilnih sil modernega življenja - pa bo celoten kompleks vseh naših temeljnih vprašanj širši in ne bomo takoj razdeljeni v vsaki ma lenkosti,ki se pojavi. Imamo vzroke upanju, da gre doma glede tega na boljše, četudi utegnejo imeti ob času svobode težkoče v takojšnjem konkretnem odgovoru na miselno že prej rešeno vprašanje. Žalostno pa je, da se tolikšen del emigracije, ki bi lahko ob morebitnem povratku domov pri tem krepko pomagal, zdaj izgublja v malenkostnih drobnari -jah majhnih ljudi -- ko se v svetu in v domovini rešujejo veliki pro = blemi.
... VEDNO HUJŠA JE ZAPREGA
Titu delajo zadnje čase pregla vice lastni komunisti in zapadnja ki. V osnutku pisma,ki ga je pripravil na Brionih v juniju central ni komite ZKJ,objavili so ga pa šele zdaj v "Komunistu",ugotavlja partijsko vodstvo, da se je v zve= zo prikradlo mnogo malomeščanska.h vplivov, da je "boj za ideološko in politično enotnost želo slab", ter opozarja na "veliko nevarnost" za partijo, če komunisti ne bodo razkrivali teh vplivov in se bori li proti njim. - Na tem mestu smo v uvodniku 20.julija opozorili na "tuje vplive".Ti bodo odločilrfej = ši,kolikor tesnejši bodo stiki z Zapadom.
Komuniste pa skrbi tudi zapad= na politika do satelitov.V interv juju 11.avgusta je Tito opozarjal da "ne sme biti nobenega vtikanja v notranje zadeve teh dežel(sate= litov),da"bo tako rastla želja ih narodov'po vedno večji neodvisno = sti.S korektnim stališčem do dru= gih malih narodov, bodo zapadne si le v satelitskih državah gojile težnjo po neodvisnosti".
ATTLEE V OPANKAH
Na obisku v Jugoslaviji je g.C. Attlee deležen velike pozornosti. Vodijo ga predvsem po“južnih krajih države,od kraja do kraja.Popol noma jasno,zakaj:tam je razlika med opustošenjem in revščino na e ni strani ter novimi gradnjami na drugi strani tako velika,da napra vi velik vtis.Ker je g.Attlee kot šef opozicije manj zadržan, kot če bi bil na vladi, se rad polaska svo jim gostiteljem.Titovcem to prija in dobro izkoriščajo.Na misel pri haja smešnica znanega karikaturi= sta Lowa v"Manch.Guardianu":nari= sal je Attleeja v srbski'narodni noši,z noži za pasom,kako stoji v vratih vagona na londonski posta= ji pred odhodom vlaka.V Smederev1' so mu podarili par opank in debele nogavice, v Ko toru pa staro črrr; gorsko puško.Lowova prerokba se u resničuje...
KLIC TRIGLAVA 53,Bucka'Hill,Chapel End,
Nuneaton,Warwickshire
Izhaja 1.in 3,po '.edeljek v mesecu
ZA KAKŠNO CENO?
Zadnje tedne je vprašanje su-škega kanala in ob njem nameščenega tol tanskega vojaškega oporišča ponovno na dnevnem redu. Predvidevajo, da bo do sedanjim informativnim sestankom kmalu sledili uradni razgovori.
'Ob tem se lahko spomnimo svoječasnega razpravljanja britanskega ti= ska o tem vprašanju. Liberalni MANCHESTER GUARDIAN je tedaj svetoval pre ptXstitev celotnega oporišča Egipčanom ter vzpostavitev'novih'manjših baz ''od Jugoslavije do Izraela". Utemeljeval je, da je v dobi atomskih oro =' žij nevarnost uničenja takšne edinstvene baze, ki more preskrbovati pre= ko deset divizij naenkrat, daleko večja kot pa če bi ta oskrba bila po = razdeljena na več malih"oporišč. V prvem primeru bi bile zavezniške čete z enim udarcem nevarno ohromljene, v drugem primeru bi se pa posamezni odseki fronte še vedno lahko oskrbovali"od tistih malih"baz,ki'bi preži= vele uničenje in za katere bi bilo žrtvovanje atomske bombe dvomljive protivrednosti. GUARDIANOVO pisanje so zagovarjali tudi re kateri vojaški izvedenci.
Pri vzpostavljanju takih manjšin baz na Bližnjem"vzhodu predstavlja Jugoslavija malodane gordijski vozel. Kako naj bi Tito izpostavil moralo ljudstva takšni stalno preteči nevarnosti, ki se more v primeru oborože= nega spopada celo pod kakršnimi koli"okoliščinami že obrniti proti ko munistom samim? Spomnimo se, kako krepko se je upiral prihodu nekaj sto ameriških vojaških strokovnjakov, ki naj bi vežbali jugoslovanske častrn ke v rabi ameriškega"orožja. Rajši je dovolil, po skoro enoletnem prego= varjanju, da odhajajo"njegovi vojaki v zapadno Nemčijo in v Združene države, kjer jih vežbajo ameriški inštruktorji - četudi je vojakom s tem omogočil pobeg. Zdaj je v Jugoslaviji samo okoli tridesrt ameriških izve dencev, ki nadzorujejo upravljanje z ameriškim orožjem in opremo.
In vendar baze...
Toda vse kaže, da bo slejkoprej prišlo na rrsto tudi vprašanje ame riških vojaških oporišč v Jugoslaviji. Kajti obstoječi balkanski pakt ned Jugoslavijo,Grčijo in Turčijo je brez praktičnega'vojaškega pomena, ako ne morejo njihovi generalštabilodkrito in zaupljivo razgovarjati. Dokler sta le Turčija in Grčija članici Atlaninke zveze,so razumljivi gotovi varnostni ukrepi"do Jugoslavije. Položaj bi bil drugačen, če bi n.pr.Ame rika imela gotovo jamstvo, da ne bi komunistična Jugoslavija v eni ali' drugi obliki prelomila svojega zavezništva. Takšna garancija pa je"samo vojaška sila, ki bi preprečevala že poskuse oziroma bi v primeru potrebe mogla takoj interveniratiJasno je, da mora biti ta sila nastanjena v sami Jugoslaviji - in to so vojaška oporišča z letališči in ameriškimi Posadkami.
" Stvar ugibanja je, če bo Tito hotel popustiti, tudi za kakšno ceno. Tito zatrjuje,da bi prisotnost ameriške vojske v Jugoslaviji politično negativno vplivala na sovjetske satelite.Amerikanči pa vedo, da šo izred no majhne nade na pojavo novega titizma. Nasprotno bi morda prisotnost Amerike v Jugoslaviji dvigala odpornost zatiranih'narodov - v Jugoslavi= ji in pri satelitih. Toda Jugoslavija potrebuje moderna orožja,če se"ho= Če zavarovati pred napadi.Nekaj šolskih jet letal in zastarelih tankov ne predstavlja protiutež! moderno oboroženim satelitskim armadam. JugosLa vij a je sicer sama že izdelala drugo jet letalo, toda ne more misliti na serijsko izdelavo, ki bi tako in tako bila zastarela. Zato zahteva Tito od Amerike moderna jet letala,zahteva moderno opremo Za letališča in mo= derne'" težke tanke. Pred kratkim so zapadne velesile povabile jugoslövah= sko vojaško"delegacijo na posvet v V/ashington. Razgovarjali naj bi o do= bavi novih orožij,ki jih Jugoslavija doslej ni dobivala.Seveda so baze zadeva političnih faktorjev, a vprašanje le utegnejo kako nastaviti.
Ali pa bo morda Tito sledil Prahcu? Ta je kot protiuslugo za ameriš ka oporišča v Španiji zahteval letno 350 milijonov dolarjev skozi dobo treh let. In še, da bi baze bile pod špansko zastavo ih španskim povelj= stvom. Zelo prikupno za Tita. A je zelo dvomljivo,če bo Franco za polovi co uspel.	(zps)
YTJ GEL EXPO RT
Evropska gospodarska komisija Združenih narodov je sredi minulega m meseca formalno naznanila v Ženevi ustanovitev Yugelexporta,'mednarodne ustanove, ki naj Jugoslaviji omogoči izvoz njene vodne'elektroenergije v sosednje države. Članice te nove mednarodne agencije so Jugoslavija,Ita= lija, Avstrija in Zapadna Nemčija, zanimanje za stvar pa kažejo Francija Švica in Belgija.
Problem preskrbovanja zgoraj omenjenih držav z elektriko bi namreč bil enostaven, ako bi Jugoslavija, ki doslej od možnih letnih'petdeset milijard kilovatnih ur izrablja le	tri odstotke, imela dovolj vodnih
central, ki bi proizvajale električni tok. Njen pomen je tein večji, ker more proizvajati velike količine elektroenergije pozimi, ko imajo n.pr. alpske reke malo vode, dočim jo imajo reke jadranskega bazena baš tedaj največ.
Doslej je Jugoslavija izvažala majhno količino električnega toka v Avstrijo( blizu 80 milijonov kWh na leto). Pri obstoječih in gradečih se centralah ter rastoči industrializaciji pa je nemogoče misliti,da bi ta izvoz povečali. Evropska gospodarska komisija je uvidela,da je mogoče ra čunati na jugoslovansko elektriko samo, če dobi Jugoslavija potrebna fi= nančna sredstva za izgraditev posebnih hidro central,ki bodo proizvajale tok samo za izvoz. Zaradi jugoslovanskega gospodarskega sistema ni misli ti na tuji kapital,ki bi sam gradil elektrarne ter postal njihov lastnik, Tako bo Jugoslavija dobila denarna posojila,da bo z njimi sama gradila objekte, odplačevala pa bo dolg z izvozom električne energije!
Yugelexport deluje v štirih strokovnih odborih:'ekonomski ( ki ga se stavijajo Nemci)bo dognal,koliko energije potrebujejo države uvoznice; tehnični( jugoslovanski) odbor izdeluje gradbene načrte; organizacijsko-pravni (italijanski) odbor preučuje vprašanje mednarodnih'obračunavanj' in tranzita; finanČni(avstrijski) odbor pa bo določil stroške (predvido ma v celoti tristo milijonov dolarjev, z delnim uvozom strojev iz Nemčir= je in Italije.) - -
Kje ih kdaj bodo začeli?
Predložene načrte in terene si^je že ogledal strokovni odbor Evropa ske'gošpodarske komisije.Kö bodo v Ženevi preučili'njegovo poročilo in se odločili za predloge, ko bodo zagotovili prva posojila^ bodo lahko ta ko j pričeli z delom. Vse kaže, da bi od predloženih 25 načrtov'sprva mislili na eno hidrocentralo'v Sloveniji, dve na Hrvatskem in eno v Bosni. Kaj je bil vzrok, da iščejo elektriko v daljni Bosni in Dalmaciji, ki je bolj oddaljena od držav potrošnic-uvožnic kot pa'n.pr. Slovenija, ki ima velike možnosti? Kljub velikim stroškom za daljnovode iz Dalmacije( okoli 12 milij.dolarjev in 21 milijard dinarjev)pridejo jadranske reke v prvi vrsti v poštev prav zaradi svojega visokega vodostaja pozimi in zaradi svojega velikega padca. Tako bi n,pr. le tri reke - Zeta v Črni gori,Tre binjšČica v južni Hercegovini in Cetina blizu Splita - dajale 5 milijard in pol kilovatnih ur na leto. Doslej največja možna slovenska elektrarna pa bi dajala največ 533 milijonov kWh.
Za Yugelexport prihajajo v Sloveniji v glavnem tri kombinacije ."Vse bi imele Velika zbiralna jezera in preko 10 km dolge cevovode do strojnic, Tako bi voda iz Bohinjskega jezera po 15 km dolgem rovu gnala turbine na Soči(pri Tolminu).Padec bi bil 375 metrov, proizvodnja pa 380 milij.kWh. Ker je Zbiralno jezero že na razpolago,'preusmeriti pa bi bilo treba le Mostnico iz Save Bohinjke v samo jezero,bi dela bila končana v'4 letih.
- Pri Logu v zgornjem toku Soče bi čez njo zgradili 70 m visöko pregrcdo in dobili umetno jezero površine 5.5km .To bi bilo zvezano po 11 km dol= gern rovu s turbinami pri'Kobaridu,ki bi'na leto zmogle 533 milij.kWh,kar bi predstavljalo največjo elektrarno Slovenije. - Z zajezitvijo Unice,bi dobili zbiralno jezero'na Planinskem polju,površine 12 km^;voda bi tekla po 10 km dolgem rovu do Verda,kjer bi bila strojnica,(Letno 220 milijMh)
Postopoma bi Jugoslavija lahko izvažala 15 milijard kWh“elektrike na le'to,zlasti pozimi, dočim bi mogla poleti uvažati energijo,ker bi te= daj nudile alpske vode dovolj toka, Jugo slaviji^pa ne bi bilo treba tro ši= ti premoga za termične centrale.Po 40 letih,računajo,bi Jugoslavija lahko samo potrošila energijo teh Yugelexportnih central.	(gs)
RAZGLEDI
ZGODOVINSKI PABERKI (Prof. Dr.Ing.XYZ.)
Zaključujemo s člankom, ki je izid ankete prof'.XYZ med Slo= venci v tujini in v domovini glede sodobnih slovenskih vpra sanj. Današnji uvodnik je v zvezi s to anketo. Ur«KT.
?Volite laške komunofašiste!9
Prof.L.mi je pisal iz Gorice: " 'Realna politika?' Da, to je ti =s sto, česar mi Slovenci ne poznamo. Oddati bele glasovnice, je ideali'= zem, ali bolje 'gandizem'.'Glasovati ža demokristjane pa je izdajstvo nad slovenskim narodom. Ako bi vodstvo Slovencev, Če bi ga sploh ime = li, pravilno ocenilo mednarodni položaj Italije za časa volitev, tedaj bi moralo izdati parolo vsem Slovencem v Italiji: 'Glasujte za fašiste ali pa za komuniste!' Kajti napredovanje glasov obeh teh esktremistič= nih strank bi doseglo, da bi se Amerika premislila dati Trst za^nagra= do Lahom. To je politični realizem, katerega bi se morali iti učiti k takozvanim demokristjanom, katere podpira sama vatikanska politika. Saj si je OSSERVATORE ROMANO v neki svoji nedeljski ilustraciji leta 1950 v brk vsem 'katoliškim Slovencem' upal napisati članek o Trstu in mu dal naslov ’Trieste italianissima citta italiana’. Vprašajmo se, aL. ima OSSERVATORE prav in smo mi vsi Slovenci v zmoti, skupaj s katolišs kimi duhovniki, ki trdijo,da se Slovencem godi krivica, ali pa 0SSERV7 TORE ROMANO, vatikansko glasilo, nima prav. Nihče ni dal~v ta list po= pravka! Torej mi Slovenci nimamo prav in imajo Lahi sakrošanktne pravi ce na vse te kraje doli do bele Ljubljane! Dovolj, g.doktor..."
Brez svetnika
Dr.B.iz Rima: " Da prav to je žalostno. Mi Slovenci smo že naj^ =« manj 1000 let katoliški narod, pa nimamo'niti enega svetnika.'Naj več ji angleški komunist srednjega veka Tomaž Morr-, ki je napisal 'Utopijo', v kateri se zavzema za skupnost žena,zlato pa da naj služi za nočne poso de in za verige zločincev, pa je bil tehtan in spoznan za vrednega, da postane svetnik katoliške Cerkve v Angliji. To se pravi prezirati male narode, velikim.pa dajati prednost."
Iz južne poloble
P.L. piše iz Buenos Airesa: "Ves čas,odkar so prišli 'novi' v Ar= gentino, opazujem njihovo življenje. Po osmih letih, po pravici Vam po vem, je vsako navdušenje prenehalo in tudi v cerkvah ni več to,kar je bilo prva leta. Ljudje so razočarani,ker ni rešitve, in počasi izgublja jo tudi zaupanje v svoje voditelje. Delajo težko, žive težko, nasprot= no pa žive nekateri'gospod je dobro in jim ni treba telesno prav mnogo delati ali nič. Tako se mi zdi, da bodo mnogi šli domov in imajo prav. Jaz vem kaj je Argentinija, saj sem tu že čez 20 let in imam prav lepo eksistenco. Toda časi so se spremenili,pa z njimi tudi ljudje. Kaj ho= četno, Slovenci nimamo pravega vodstva, ki bi hotel zajeti vse Slovence ki demokratično'mislijo. Samo enostrankarsko vodstvo pa bo vse Sloven= ce razcepilo. Morda pa nekateri to celo žele. Toda dogodki jih bodo prehiteli.In Tito se smeje. Torej so ti ljudje najboljši zavezniki Ti= ta! "
Dovolj bojevnikov
L.S.iz Avstralije: "Dovolj mi je četnikov, domobrancev in partiza nov. Ko je bil čas,da se jugoslovanska vojska upre napadalcem, so vsi ti junaki polagali orožje. Potem pa so se med sebojvklali. Junaki, da jim ni para. Za sebe sem naredil križ čez vse to. Sel sem skozi loške zapore in kasneje skozi egiptovske kampe in sem končal tu v^avstral =. skih gozdovih. Tu nas je več Slovencev. Vsi so globoko razočarani. Oni ki misli, da bi po naših hrbtih zleZel v sedlo, se pa moti. Mi dobro
vemo, komu je zunaj mehko postlano in komu trdo. Zato naj se gospodje ne varajo v pozahljivost'1judi in njihovo lahkovernost."
Sloveuec v Ameriki
Pismo C.C.iz Clevelanda: "Ne verjamem, da hi taközvani 'novi’ osta li ’nedotakljivi’, kajti izmozgavanje je preveč očitno amerikansko. Po= nekod se to dela kar brez rokavic. Ljudje sicer ne reagirajo javno, to= da če tega ali onega povprašaš,ti bo zaupal: še malo, pa bom vsem poka= zal osle. Imajo nas za neumne, pa bodo videli, da nismo. Ali ste že kdaj slišali, da je bil nekdo dvQ.k?’nJ;	-i krstu, ali pri birmi ali pri
poroki v cerkvi? In to je zakramenc. Tu pa imamo priliko videti, da nek do dvakrat bere novo sveto mašo, enkrat v Clevelandu, enkrat pa v Brid geportu. Seveda, obakrat se zbere po nekaj sto gostov,ki darujejo...No, potem pa še čudite, da to ne more roditi blagoslova božjega,če se tako dela. Tako se praznijo cerkve. Slovensko šolo pri sv.Vidu v"Clevelandu, katero so zgradili slovenski žulji, da bi slovenski otroci očuvali svoj materin jezik, so pretvorili v potujčevalnico. Ali je sploh kakšna raz= lika med potujčevanjem od strani Nemcev, Lahov ali Angležev? Nobene ne vidim. Mnogi slovenski duhovniki uče tu po šolah slovenske otroke angleš ki katekizem. In to otroke, ki so komaj prišli v Ameriko. - V naših slo venskih krajih še maše ni bilo na žegnanju, ako se je prejšnje leto ple salo. Tu~pa se v. ’ basementih’ pod cerkvijo prirejajo plesi in te plese ...prirejajo celo Marijine družbe in društva s Presvetimi‘ Imeni, Ako kdo misli, da so se časi spremenili in da moremo mi mladino reševati samo na ta način, potem - r bo go m katoliška, vera v Ameriki! - čeprav je tu po imenu nad 30 milijonov katoličanov. Go.tovo se ne motijo oni ameriški de mpgrafi, ki trdijo, da bo Amerika leta 2300 tričetrtinsko zamorska in zamorci se strahovito mhože in so po veliki večini protestanti. Dolar je tu bog in nič. drugega. Kamorkoli se obrneš. Tu ni idealov. Vse je 1" zunanje. Slovenci tu so kakor povsod, kamor so se izselili iz svoje rod ne zemlje, odpali listi. Nanje narod ne more več graditi. Ta zadnji so!r ki ga hranijo v sebi iz debla, jim pijejo mnogi. Pa ne samo tuji organa, zrni ampak tudi domači. So gnoj za tuje narode. Kdor je sokriv za vse te zločine, ne. more mirno spati. In tudi zgodovina našega naroda mu ne bo mogla prizanesti. Kajti ena cela tretjina slovenskega naroda živi v zamejstvu in"daje gnoj drugim narodom. Verujem v vstajenje našega naro= da, toda samo, kadar se bomo otresli vseh tujih strupenih vplivov, pa naj ti prihajajo še pod tako lepimi imeni. Poglejmo Lahe ali Nemce zu = naj. To so veliki narodi in vendar so njihovi glavni listi za- vse vere, za vse stranke, za vsa naziranja. Velike laške lože imajo svoje:stolpce v njih poleg oznanil katoliških župnij in društev. Pri nas pa"se vse de la na tem, da ostanejo med nami strogo začrtane meje, dasi smo že tako majhni? zato ni daleč čas,kc bo umrla slovenska tiskana beseda v Ameri= ki. Po čigavi zaslugi? Po zaslugi takih in sličnih po tujčevalnic kot je šola pri sv.Vidu v Clevelandu in ona bivša slovenska sv.Vida v Trstu, katero je nedavno kupil tržaški fašistični škof Santin in jö pretvoril v semenišče, kjer je prepovedana vsaka slovenska beseda. (To zgradbo,ki je bila zgrajena z žulji Slovencev je fašizem zaplenil in bi morali de= mokristjani, gledati,.da jo vrnejo- svojemu prejšnjemu lastniku.Škof San = tin pa je s cerkvenim denarjem kupil ukradeno stvar, ki naj služi tudi za potujčevanje slovenskega duhovniškega naraščaja, predvsem pa za vzga jarje laških duhovnikov,ki bodo raznarodovali naš narod.) In ti seme = niščniki naj pridejo enkrat s Evangelijem v roki oznanjat bratstvo in združenje Vzhodne in Zapadne Cerkve v duhu naukov slovenskih bratov sv, Cirila in Metoda,,.? Kakšen cinizem!"
+ - - -
Ali ni ta mala anketa vredna, da potegnemo črto in izračunamo,kje je vzrok, da izgublja katoliška Cerkev med Slovehci svoj vpliv? Ali ta mala anketa ne kaže določno smer, po kateri bi morali Slovenci koraka= ti? Ali ne kažejo gornje vrstice jasno, da v osmih letih borba proti suženjstvu v naši domovini ni mogla prinesti uspehov, ker Slovenci sploh nimamo vsenarodnega vodstva in programa? Ali ne kaže gornja anketa, da^ je na starih temeljih strankarstva vsaka združitev vseh protikomunistic nih zamejskih Slovencev nemogoča? Ali ne kaže gornja anketa, da je zdru
žitev zamejskih Slovencev na temelju nekega "domobranstva" ali "kršcan= ske demokracije" absurdna? Ali ni razvideti iz samega življenja naših beguncev, da bo treba poiskati drugačnih poti in sredstev, ako hočemo sploh resno.računati n& osvoboditev našega naroda izpdo komunizma? Ali ni vredno razmišljati o vsem tem, komur je še mar za naš narod?
J A V.N 0 MNENJE
Kraljevske težave:G.urednik!Po mo= jem bi kralj Peter ne bil v finanč nih zadregah in bolje bi znal upo= rabiti denar, če bi si ga sam slu= žil. Ko bi enkrat spoznal vrednost dela in denarja,po tem bi se premiš Ijal hoditi na avanturistična poto vanja,'ampak bi mu zadostovala en a li dva čista spodobna holidaya.Naj se oprime nekega posla,naj popolno ma realistično pozabi,da je bil ne koč kralj in naj daje s svojim živ Ijenjem drugim zgled.Potem bi mor= da še lahko upal, da bo kdaj sedel na kraljevskem prestolu. Zak^j pa njegova brata Tomislav in Andrej spodobno živita in si z delom slu=* žita denar?Naj si še Peter s preo= stalim denarjem kupi kakšno farmo, pa naj začne kmetovati kot njegova brata in mati.S tem ne bo njegov u gled nič padel,nasprotno.Končno je bil tudi njegov prapraded kmet! V.
G.urednik! Videti je,da Vaš do= Pisnik iz Londona ni dovolj poučen glede denarja, ki ga je kralj Alek sander naložil v švicarski banki. Res je,da obstoja "skrivnostna šte Vilka", ki jo je vedel le pokojni kralj.Toda on'je banki tudi naroči naj izplača po eno tretjino tega denarja njegovim trem sinovom, kobo do stari po 25 let.'Tako je kralj Peter že dobil svojo tretjino;ver= j etno jö je dvignil tudi že Tomi = slav, dočim pa je Andrejeva gotovo še shranjena v banki. Tako v Švici za kralja Petra ni več denarja.Ka= že,da zdaj kralj Peter računa na denar,ki je shranjen pri njegovima teri,pa mu ga ta ne izroči,najbrž iz bojazni,da ga ne bi tako hitro "profučkal",kot je ostalega.Ali pä morda kralj računa na "finančno po ravnavo" s Titom? V tem primeru bi dobil enkratno odpravnino,ne pa a= nuitete. Kar pa zadeva skrivnostno številko,pa je bila postavljena le zato,da se nihče ne bi vmešaval v naloženi denar, tudi kraljica Mari ja ne, - dokler sinovi ne izpolnijo _25_ _let.____________________J_. J_._
V novi odbor Slov,društva v Ahgli^ ji so bili izvoljeni gg.E.Sekolec, C.Svete,V.Savrič,J.Rehberger in L. Perko.
Slovenščina: G.urednik!Vidim, da so vsi pisci pisem izhajali iz predpo stavke,da sta v Jugoslaviji le dva državna ježika:slovenski in srbsko hrvatski.Pozabili so na macedonski jezik,ki je gornjima d\eijja enakopra ven.Enako kot sprašuje tisti dopis nifc iz Madrida, zak&j naj bi .govoril Slovenec s Srbom po srbsko,ima vso pravico vprašati Macedonec,zakaj naj bi s Slovencem govoril po slo= vensko ali pa srbsko-hrvatski.Rad bi videl' Kranj ca,Šumadinca in Žago rca,kako bodo köt teleta zjali v nova vrata,če jo bo Macedonec se = kal v svoji latovščini,Neki pisec je pametno zapisal,da so drugačna mesta,kjer se je treba boriti za e nakopravnost.Slovenci pred vojno nismo bili prav nič oškodovani od tega,če smo s Srbi in Hrvati govo= rili po njihovo.Prizadeti smo bili ker je bila naša narodna politika' v Ljubljani izprijena in ker nismo v Beogradu nastopali'kot en mož(če tudi v srbskem jeziku,da bi nas bü razerji dobro razumeli),•ampak smo zdaj v tej potem'pa v oni obliki lizali pete in pobirali drobtine z bogatinove mize.Kaj'smo dobili za svojo "vdanost in lojalnost" j e1: z e lo lepo zapisal dr.Bogumil Vošnjak (uvodnik.KT 12l)5naj še dodam, da smo bili leta'1939 kraljevsko na= grajeni'z Banovino Slovenijo - v mastni obljubi. Dobro se spominjam kako krepko sta ji nasedla oba lju bljanska dnevnika!	-č.
+ Ameriška zdravnika sta izjavila, da bo težko uspešno zdraviti bole= zen kardinala Stepinca,če bo še na prej živel v takih okoliščinah kot doslej.Zdravnika sta bila tudi v Vatikanu.
+ Na občnem zboru pravoslavnega du hovniškega društva na Hrvatskem,so ostro napadli sv.arhijerejski sa = bor,ki že 5 let ne potrjuje pravil duhovniških združenj.
+ 1.avgusta je pričel delovati pr= vi agregat hidroelektrarne Medvode Ko bo zgrajen drugi agregat,bo zrno gl ji vos t centrale 100 mili j .kWh Idno
+ Izšla je 5. štev. "Domovine1'glasi= la Slov.demokr.stranke v emigraciji.
ČE SE KRALJ POROČI CERKVENO
S pravnega stališča je nameravana ločitev bivšega kralja Petra od kraljice Aleksandre težavna stvar. Poroka je bila namreč izvršena v mar= cu 1944 na jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu,ki je v Mednarodno -pravnem pogledu na jugoslovanskem ozemlju. Dalje je bil 'zakon sklenjen le cerkveno, kar je bilo v predvojni Jugoslaviji vel javno'tudi za civil= no oblast. Torej je spet samo Cerkev poklicana,da-odloča o razvezi zako= na. Kralj Peter bi se torej moral obrniti na pravoslavne cerkvene oblasti v Beogradu. Težko,da bi se za kaj takega odločil, poleg tega ni državljan Jugoslavij e,ampak "privatna oseba" kn+ -a smatra Titova ambasada v Londo
Kako naj torej kralj Peter doseže civilno ločitev v Parizu(ali kjer koli),ko pa'civilno sploh poročen ni? In četudi bi do tega le kako pri = šlo,cerkveno zakon ne'bi bil ločen brez sklepa pravoslavne Cerkve. Priča kovati je zato,dase bo kralj Peter'obrnil na episkopa Dionisija,ki je patriarhov pooblaščenec za ameriško-kanadsko eparhijo. Vendar pa kralj ne spada pod njegovo pristojnost,saj je patriarh Vikentije 19#julija 2952! podredil vse pravoslavne vernike in duhovnike v inozemstvu,kjer niso or= ganizirane eparhije, sebi. Od tega je torej praktično izvzeta le aijieriš= ko-kanadska eparhija.Dvomijivo je, da bi se episkop Dionisije lotil posla razporoke, saj je 11.septembra lani naročil vsem Vernikom in svečenikom izven njegove škofije, "naj se v bodoče za vse' s voj e, cerkvene in narodne potrebe obračajo neposredno 'na Nj.Sv.g.Patriarha".
Tako ne preostane drugega, kot da se kralj spet obrne na proto Niko lica v Londonu.Ta pa mu je že dejal,da zakona ne more razvezati noben laik,ker je bil zako-n sklenjen v pravoslavni Cerkvi.Kaj poreče na ločit= vene poskuse srbska emigracija, in če bi prota Nikolič le posredoval zve zo do Beograda, ali ne bo Sveti arhijerejski sabor pomislil na zmanjša = nje kraljeve popularnosti v Srbiji,če je še ima kaj?	(prs)
SVOBODA VERE
Katoliški škofje v Dalmaciji so obsodili nastajajoča duhovniška d*ü štva in iniciatorje cerkveno kazno vali.To "protiljudsko rovarjenje... je tako razburilo Ijudstvo^da je prišlo zadnje dni do množičnih de= monstracij,v katerih sodeluje-veči na vernikov",poroča BORBA.
Splitskemu pomožnemu škofu dr. Praniču so v župnišču,kjer je bil ha obisku, razbili "neodgovorni e2.o menti" več oken, "množica pa je v gneči(-xasne j e) razbila stekla na av tomobilu",pri čemer je "škof dobil lažje poškodbe na obrazu".Škofa so ljudje obmetavali z gnilimi jajci, paradižniki in drugim južnim sadjem.
Hvarskega škofa so n.pr."verni= ki" nagnali iz rodne Vasi, drugod' so spsb izjavili, da škofa ne marajo k birmi.V neki vasi niso hoteli v cerkev,ker je prišel nov duhovnik namesto prejšnjega,ki ga je škof kaznoval;ljudje so zahtevali stare ga duhovnika nazaj.
Komunistični tisk očita dr,Era= niču,da je v pridigi omenil "musli manske Turke(kot)naše stoletne sov rožnike", s čemer da je obsojal sporazum med Jugoslavijo,Turčijo in Grčijo .	(Js)
SOCIALISTI IN TRST '
(Od zun.polit, sodelavca)
Zadnje poročilo o socialistič= nem kongresu v Stockholmu(KT 122) bi rad dopolnil.Tajnik Socialisti one internacionale mi ja namreč med tem izjavil,da "je 3*kongres Soc3internacional e razpravljal o poročilu ,ki ga je predložila tr= žaška komisija na podlagi dejstev, ki jih je ugotovil komite,ki je o blskal Trst 20.junija".Tajnik g. Braunthal je.nadaljeval,da je po= tem kongres naročil tržaški komi= siji,"naj nadaljuje š svojimi ra= ziskovanji in ponovno poroča".Rä= zumem,da poročilo ni bilo^ugodno za Italijane,kot sem poročal, in da pomeni to koncesijo Saragatov= cem, a obenem stvar prepušča času ki zaceli vse rane... Seveda pa s tem na dejstvih glede Trsta ni mČ spremenjenega,vendar ne bi bilo prav,če bi'Tržačani zdaj počivali na tej lavoriki.
Naročnina za Klic Triglava znaša za eno leto 24/-,zä Četrt leta pa 6/- Za inozemstvo odgovarjajoča_ vsota z doplačilom za letalsko- do stavo.