G L A S I L O S L O V E N S K E G A K L U M E L B O U R N E letnik vii. 1962 VESTNIH številka 5 MAJ RULES and OBJECTS of the "SLOVEHIAH CLUB MELBOURNE IV. Rights and duties of the members 5. a/ Ordinary members have the right to be present at till meettings and perfori,lances of the Slovenian Club. They have their say in the decisions regaining matters of the organization within the limits of these rules. They have the right of voting and t he right of being elected. b/ Extraordinary members have the same rights as the ordinary members with the exeption of decision regarding matters of the organization, the right of voting or being olected. o/ Honorary members have the same rights sas the extraordinary members. Ordinary members who have been elevated to the Honorary membership may keep the rights of the ordinary membership. 6. Any ordinary member, being at the time of Annual Assembly of the S Club Melbourne within the boundaries of the Metropolitan City of Melbourne, is bound to be present at the Assembly, it being Annual or Extraordinary. The right to be present is tagen from the Ordi -nary members, who did not pay their membership fee,at least seven days before1"the date of the Assembly. 7. Ordinary and Extraordinary members have the duty to pay their membership fee, help the Committee in its efforts and obetain from all matters srhich could oause moral or material damage to the re -putation and aims of the Slovenian Club. 8. The only duty of an Honorary member is to obstain from all matters which could cause moral or material damage to the reputation and aims of the Slovenian Club. V. CEASING of MEMBERSHIP p. Membership could cease with; a/ the death of the member, 0/ withdrawal and return of the membership Card, c/ expulsion. VI « ADMIITISTRATIOH BOARD 10. Administration Board is formed by the Assembly (Annual or Extraordinary) as such, by the Committee of the Club and by the Super -visory Council. 11.. Assembly is the supreme organ of the Club. It is composed by all Ordinary members. Assembly can validly make a decision regarding all matters, with an ordinary majority of votes, unless the Rules explicitly demand a qualified majority. V prihodnji številki Vestnika slodi nadaljevanje ADMINISTRATION BOARD. 1 V delovanje Slovenskega kluba Melbourne spada tudi kulturno de-1VBSN0 0 KLUBU DI KiJLTUBNEM 1q? ki ga je SKM y girgem aii Ce- PELU lo zelo ozkem pomenu uvedel v svo- jo delovno nalogo že od vseh z a-(Urednik.) cetkov svojega obstoja in delovsj. - nja med rojaki v ilelbournu ali tuna kontinentu. Prvi zapiski ms seznanjajo z začetnimi težavami n a )dročju kulturno-prosvetnega dela. V prvih letih svojega obstoja je SK -irodil samo dve kulturni prireditvi s uprizoril je Linhartovo Zupanovo Lako in kasnoje Stare grehe, zakar so bilo potrebne veliko žrtve vodi-sljov in nastopajočih. Za kulturno delo so bilo tudi težave s financi mjom. Klub, ki si jo zadal kot glavno nalogo pridobiti si in priboriL lasten prostor - Slovenski dom, ni mogol vlagati financ v kulturno-?osvotno delo. Namreč vse prireditve so prinašalo, zgubo. V lanskem po-Lovnem letu jo pestra kulturna prireditev decembra le pokrila svoje roško.,Bil je to le uspwh in korak v novo poživitev kulturnega dola. itok novih moči je to potrebo potom lanskoletne skupščine SKM lo še, oživel. Znajdli smo sc- pred postavko, pa ne samo prireditelji, t ud i oblika, da je kulturno dolo in kulturna prireditev nekaj potrebnega v .sem življenju in izživljanju. Letošnje ,leto nam je na tom področju ne amo pokazalo, ampak tudi prineslo novo življenje v naše delo. So niti loto nazaj ni - pa tudi danes se to dogaja - smo ocenjeva-Slovenski klub Melbourne v vseh opozicijah slovenstva, pritikali smo u nezdravo delovanje v njegovem notranjem življenju (samo zabavo in iz ti ter zraven seveda tudi gc,miljonje denarja) . In vendar smo Jsljub in diti vsem hladnim odnosom gradili pot lepšemu,in novejšemu, življenju' er ustanavljali temelju slovenstvu pri nas. Velikokrat jo delovno joho oralo preslišali - i grajo i dovtipe ter obilico ironijo visokokričečih, i se niso strinjali, ki so bili celo "propoštoni" za način in delo SKM takšnih,so bili odkriti nasprotniki Kluba, ki niso veliko škodovali,a 0 bili več gobezdala kot pa ljudje premišljenih besed. Bilo je, in jih e še, tudi takšnih, ki potiho v licemerstvu do SKM rušijo ,njegove te- 01 je in njegovo delo ter mu izbijajo avtoriteto, avtoriteto njegovesr-iko ožjega kroga. Velikokrat so bilo plemenito idejo za napredovanje v asom dolu posekano z zavistjo in poteptane, ker so vstajali tudi razni ndividiumi in hoteli biti ena edina osobnost pod gosloms Jaz - Klub. A ako in podobne provokacijo so si zlomile noge, ali pa so uvidele same a med ljudmi, ki vedo za bosodo svoboda in pravilnost, ni prostora :za .jih. Veliko oviro pri dolu Kluba, s tem tudi pri kulturni dejavnosti , o naredili pomisleki raznih osob, ki so pa bili samo pomisleki, nika -:or pa ne mišljenja dobro premišljenih stvari iz objektivnega stališča. . 'ri takšnih,pogojih in v takšnem ,okolju jo bil SKM včasih primoran vpo-.javati svoje principe, kor tudi ne samo, da jo oviralo kulturno delo, :i je pri tom imelo največjo razpoko, ampak tudi oolotno pozitivistično .elo Kluba. Doloma so to priliko minile, deloma so še ostalo podprte z okoljem, :i mu Slovenski klub je mar, pa je le košček, njegovo preteklosti in tak: ,vane "Anarhijo povzročene po osebnostih". Doloma so krivti tudi visoko-.otoči načrti, češ smo pač v Avstraliji, kjer ima lahko delavec avto, p: jod jetnik helikopter in"zakaj ne bi imol SKM neizčrpno dejavnost, podje-,nost in finance, to in 0110, pa vsega tuga nima. Teh naČrtnikov nam pač ie bi smolo biti žal? - gledano objektivno je pravično! Namerno sem prikazal nekako ozračje v katerem dela SKK, "čeprav to ozračje ne spada ničkaj v kulturo". Bom pa sedaj bolj objektiven in opomnil bralca na SKM z njegove resnične strani in s tem tudi na njegovo kulturno—prosvetno delo. Ko so je SKM ustanavljal jo vsa tedanja-zavedna slovenska javnost čutila potrebo po lastni narodni organizaciji. Ustanovitev Kluba je postavila tudi temeljno pravilo s Narodna organizacija - toda brez politiko: Kot taksen je Klub zasadil seme z zdravo klico; smcialno, kulturno, družabno delo v Klubi S tem je začel. Bil je to težak porod novorojenega Kluba in glavna teža je bila, kot zapiski poudarjajo, oddaljenost in razdvojenost rojakov. Že kmalu po ustanovitvi pa zapazimo nekak razkol mišljenj in, »priznati moramo, vplive raznih osebnosti. Pri tem so bila namigovanja, dei jo Klub eno straniar s ki, da je izrecno katoliška organizacija in da jo pod raznimi vplivi. Vkolikor so biLi ta namigovanja upravičena ali ne, jih no morem niti potrditi niti zanikati, -o pa ' nastopila v Klubu doba, ko to odnose in ta namigovanja lahko zanikam. Z ozirom na Klub, naj uporabim Cankarja s "Slovenski narod si bo pisal sodbo s a m ne frak mu je ne bo in n e t a 1 ,a r ] Vkljub vsem okoliščinam, milim in nemilim, je Klub dosegel preoej, veliko pozitivnega v svojem delovanju. So včasih malenkosti, ki so nam ne zdijo pomembno, pa so le dol ugleda. V majski številki MISLI smo brali spis 0 slovenskih narodnih nošah v Avstraliji (A. Srnec), ki nam jo pač pokazal, da danes pisati o dogajanjih, ki že spadajo v našo droboo zgodovino ali vsaj kroniko avstralskih Slovencev, ne pomeni vzeti poro in se predati bodisi mišljenju, govorici ali misli, ampak je potrebno' z viri dokazati stvari (Namreč prvi dve slovenski narodni noši v-Avstra -liji sta bili na idejo Kluba in poziv Good Neighbour Cornicila v obliki otvoritve olimpijskih iger, 26. novembra 19£6, v Ezobition Building,narejeni v Melbournu po obrazcih, ki so bili dobljeni od Harodnega gledališča v Ljubljani. Vsako, obloka (ene, moška, .ona ženska) je stala £-34"0 Klub jo plačal polovico cene zasebniki pa drugo polovico.). Tudi to je stvar, ki jo SKM lahko zapiše v-svojo kroniko. Tekom začetnega delovanjr v podobnih primerih kot jo ta in zabav, ki jih K]ub prireja žo od svoje ga začetka ter že omenjenih večernih kulturnih programov, se jo na pobudi SKM začela akcija za slovenski kulturni in družabni center - Slo -venski dom. Ta dom danes res še nima tega namena, ker je lo pot do nečesa, tista pot, ki mu jo je pripravila niša sebičnost, večjega in uporabi jivejšega- v svrho že znanih namenov. Je pa lahko uspeh, če smo do sedaj Dom že plačali z denarjem klubske dejavnosti v znesku . približno £ 4.5OO, še večjo vrednost pa dobi ta vsota glede na. darove vse slovenske javnosti, ki znašajo-okoli £ I.6OO. Tekom vseh teh lot jo SEM predstavljal narod - slovenski narod - po svojih močetj in zmožnosti^ pri mnogih mednarodnih nastopih in uprizoritvah ter razstavah pred avstralsko in drugonarodnostno publiko, kot nam je žo vsem znano. Slovenski klub jo ustanovil, dal pomoč in pobudm za ustanovitev in razvoj Slovensko šolo-v Melbournu, ki je vzcvetela marsikomu v vesolje, staršem pa dal?, radost, ko so uvideli njen pomen na svojih otrocih. Letošnje-poslovno leto pa nam jo pokazalo, da kulturno in zabavne, kakor tudi vesele prireditve so za našo publiko| - saj se je dvignila v povprečje 300 iz .prejšnje-precenjeno 1x1 70. Danes že z uspehom razpišemo Konkurs oziroma tekmovanje. Kot plus vsemu temu pa je izdaja p rjo slovenske knjigo v Avstraliji, ki joalahko naš ponos. Roajki, v površni besedis To jo naš Klub! PO VIKTORIJI... ============================== p. Pazilij OFM * Zadnjikrat sem končal z našimi ,odbojkarji, zdaj mj pa začnem _ z njuni. Tokrat so se res pomerili s Poljaki, ki pa so šs sta n preizkušeni .gadje m odbojkarskem pel ju. Začeli so svoje moštvo,že pred desetimi leti in imajo torej za seboj deset let stalne vaje. Pp r^n^r1 fantJezanf oréh, četudi je bila zmaga na strani Poljakov. Ko pa so dne 6. maja Poljaki igrali pri ms v Padua Hall -u-(prvič so igrali z njimi v Richmondu), so zmagali tudi mši fantje. ' of Vioto^^',maJaiJ? bil^tanOVnl S08tan0k 'Volley-ball Association T melnbournski univerzi, katerega je vodil Mr. B r i an ; i r orzit^ga odbojkarska moštva. Sestanka se j e tum »^ložila-delegacija treh fantov našega .hostela. Baše odbojkar -sko moštvo se je pod imenom "Slovenia" pridružilo tej novi organih - moSteV" Prviò bodo ^li ^o 23. maja zvečer — ~ ---- - ^ - ' -i-fi-l. i.l,J._L UiiC Ć -s prostorna Royal Showa, katere so dobili m razpolago. ?Bf? obilo uspehov, obenem pa vabimo s 1 o- ensKo iunto, ki se zanuajo za odbojko, da se prijavijo v Padur Holl. * Zal se drugega zabavnoga večera nisem mogel udeležiti, kakor pa,slišim,.je lepe uspel. Zdaj je m vrsti prireditev z mottoms PolS- ro P^^ilo nastopajočih za 28 pestrih t o ck. ri^'iiì J t' ITV'fV^ 111 Pre^osti v Vestniku so s e n^i^ili.. . In toliko! V tem vidim napredek kulturnega živlimija ?e nami. Pred petimi leti smo nastopajočo iskali in stili, V tmo SEr;:iVili skuP^J za ^top. V tem vidim uspeh, ki ^ -ni-■em^niLdar pričakoval. Se prebujamo iz omrtvelosti, sol Hvala Bogu,je drem ^^JČ??*" preiivoli ^cer prod slovenskim u..iom, p^i čeprav daleč na tujem. * s?Lr2;.am r1 Mariji Pom'^-1 v poročila R ino - Ti, ^ IIA' Zenin iz Eaboda» —usta pa iz Movra- . une ^ö. aprila pa je pred oltar v Pascoe Vaio Ferruccio BIZJAK ofšieaDr^c°JO nevesto Marije TERENZIO. ženin je doma "iz "S* 100 milj dolge pot iz Gip- i öbl'inb^r T"111,^ ^•'■'foisK.a ölriuiü, da sta si pred Mari io Poma-J obljubila zakonsko zvestobo, ilekaj toplih besed na živi ionsko not g jo P-edal Father Julij Slapšak,,ki se je prav tedaj mìuf p FÌ ^ ; Zenln 10 d0ma 1Z moškega, nevesta pa V T/T' ^ 19' st5 £ri Sv. Jožefu-v Northcote reklr "Hočem" ten LUDVIK m Silva MRINCIC. Tone je že četrti iz Ludvike druS- 3em ga POrOCl1- ^ J0 lz *ača. Nevesta pa je iz Zagorja pri Vsem parom izrekamo iskrene čestitko i * !™f dobila družinica Ivam SLUGAin pa Janjo rojer9 HVAU. - HELENA SONJA je zajokala v družiioici našega .bivšoì a utskega predsednika in bivše tajnice üariana OPPELTA in S,riv ro 1 Lad i s Va ^ V/i JC ER JA in Elizabete r. McNamara é -1 lojen LADISLaV Jožef.,- TATJANA bedo laicali prvorojenko v druži- , ni Adama KLANČIČA in Ane Marije r. Vouk, dočim je SONJA MARGARET nova članica družine Andreja FISTRIČA in Zore r. Artič. - Alojz MAVRIC in MarijaA. r. Kirn sta krstila LILIJANCO KARLO, Alojz VILENČIČ in Marija, r, Rutar pa MAJDO KRISTINO. Ilova Santalbančanlca je IVANKA., hčerki Ivana SVEtTT in Ane r. Kovačič. Prvorojenčlm Štefana TOPLAKA in Ivanke r. Bauman pa so dali ime po očetus ŠTEFAN. Vsem družinioam, blagoslovljenim z malčki, nase čestitkei Ne-bo kmalu konec nase Slovenske sole L * Da, Slovenska solai Kar lepo napreduje in požrtvovalna učiteljica Anica je napravila korak naprej s Odprli bomo slovenski razred tudi v St. Albansu, ker imajo tamkajšnji- slovenski otroci predaleč v šolo» Pouk bo v St. Albansu vsako soboto prod drugo in četrto nedeljo v mesecu in sicer v pro s tor ih^ tardeaj šnj e ,katoliške šole. Starši, ne bo Vara žal, -če poš -ljeto svojo malčke k slovenskemu pouku. Pripravili jim bosto obilico veselja, sebi pa tudi, če bodo otroci vzljubili in ohranili materinski jezik Javite se na naslov Miss Anica Srnpp, 110 Nepier St., Fitzroy, ali pa na moj naslov (telefon 80-7787), kakor tudi lahko na naslov Slovenskega doma. (f Naša šola-pripravija otroško igrico in ima Anica že zdaj dosti skrbi Otroci,le talco naprej, v veselje nam vsem, zlasti pa staršem! , * Dne 6. maja so se v Melbourne Town Hall dobro odrezali naši godci in pevci. Pa o tem kij prihodnjič! * V potek 1. junija imamo pri Mariji Pomagaj v Kew pote litanije. Za čotolc ob pol osmih. Po litanijah v obodnici barvan film "MIRACLE" (Warner Bros.). Vabljeni! IZ PISARNE S K M . . . ======= =========================== Leopold Jauk, tajnik (0 * Sporočamo članom SKM, da bo redna lotna skupščina Slovenskega kluba Molbourne dne 8. julija 1962 v St. Brigitte Hall, North Fitzroy v ob 15,30. uri. * Članska zabava bo 30. junija v Foresters Hall, Latrobe Street, C£-ty. Vabila bodo sprejeli vsi rodni člani SKM. Vstop v dvorano bo na podlagi vabila, ni pa izključena možnost, eia ne bi mogel fant pripeljati svojega dekleta ali obratno, za katero bo potrebno plačati vstopnino, v oziru co eden ni član Kluba,. * Ponovno naprošamo-posameznike in slovenske organizacije, naj poši- -ljajo vsa pisma ali tiskovine na naslovs Slovenian Association Melbourne , 371a Park Street, PRINCES HILL, Vic, Stari naslov Upravo jo bil začasen in volja več? - AUSTRALIA UPRAVNI ODBOR SKM 37la park Street, Slov. dom, dne 25. maja 1962 PRINCES HILL, Vic. Predmet; Obvestilo ČLANOM SLOVENSKEGA KLUBA Melbourne Sporočamo članom Slovenskega kluba Melbourne, da bo VIII. r e dna letna__s k .u p s č i n a S K M DNE 8. julija I962 v St. Brigitte Hall, North Fitzroy, Vic . v ob 15*30. uri. Voliti ali izvoljen biti ima pravico vsak rodni član Slovenskega kluba Melbourne, ki ima plačano članarino za tekoče loto. Istotako ima vsak član pravico sestaviti svojo k a lici i d a t n o listo, ki morn, biti sestavljena iz sledečih funkcij s predsednik (nosilec listoni, podpredsednik, tajnik p blagajnik, gospodar, kulturni referent, socialni referent, urednik Vestnika in načelnik za prireditve. Obsega pa lahko So nedoločeno število odbornikov brez listnice. Lista mora biti podpisana od vsakega kandidata na listi. Priložena-pa mora biti tudi lista Nadzornega odbora, ki sestavlja predsednika Nadzornega odbora in dva člana. Kandidatna lista mora biti kompletna in prijavljena na Upravo SKM najkasneje sodom dni pred skupščino. Omeniti jo šo vredno, da je vsako delo pri Klubu neplačano. Kakor vsako leto, tako tudi lotos, bo Upravni odbor sestavil svojo kandidatno listo in jo predložil skupščini. Naprošamo ,člane, ki bi hoteli kandidirati v novi UO SKM in ne mislijo sestavljati svojo liste, naj to čimprej sporočijo na Upravo Slovenskega kluba Melbourne (Glej naslov na ovitku Vest.), BELICI PIŠEJO... Spoštovani g. urednik in prireditelji Veselega večera; V soboto 7. aprila som z možem glodala Vaš veseli zabavni program. Moram priznati, da so me nekateri igralci že drugič presenetili. Pri prvem programu jo bilo voč vsobinevondar so mi posamezno točke tako v prvem kot v drugom programu zelo ugajale. Bilo so dobro "naštudirane"! Najbolj všeč mi jo bil domači humor Pohorskega Brkocla, nato skoči, potjo in glasba tor čarovnija. Še danes ne moreva z možem pozabiti, kar sva 7. aprila doživela. Sprašujeva se s Kako jo sploh mogočo, da .maloštevilni Slovonci v Molbourm kaj podobnoga sploh skupaj spravimo! So vidi, da imate v Vaši sredini dobro igralce in dobro prireditelje, da vso to tako "korajžno" in lopo na odru podajo. IT o morom hvaliti vsako točko, vundar mislim, da so bilo po kvaliteti in vsebini najboljšo recitacijo, posebno Lopa Vida itd. Solistično in zborovsko petju ter glasba jo pripomoglo k poganjanju tompa. Zato si tovrstnega programa brez omenjenih ne moromo predstavljati. Nekaterim bi koristila še majhna sproščenost in vesolje na obrazu, Icajti razliko mod dramo in šaljivim programom vsekakor narodi tudi čut mimike. Druge narodno .manjšine- v Avstraliji imajo radio-oddajo in kopico časopisov, dočim imamo mi Slovonci razen Misli in Vostnika .le šo zabavne pioso tor vosolo vočoro. Prav zato nam je slovenske, bcsefla in domače razvedrilo potrebno. Vsem za trud prav lopa hvala in zopet kmalu z novim sporedom! Lorbek Uredništvo, odgovarjaš . Spoštovana! Najlepša hvala za Vaš dopis, kot vidito som Vajino zahvalo kar javno prodal prirediteljem Veseloga vočora. Tudi Vajini želji in želji še mnogih rojakov smo so kar hitro odzvali-, z novim:programom Vostnikovega razpisa- , ki ostane z istim mottom in nekaterimi dopol -nitvami. Upajmo, da bomo tudi tokrat našo publiko zadovoljili. Lep pozdrav! ZAHVALI s Bad bi so zahvalil gospodu in gospo Sajnovip v Kanadi, ki sta tako prijazno sprejela mojo pesniško zbirko in jo pomagala širiti med SÌovonoi.v Kanadi. Čeprav ju osobno ne_ poznam, upam, da bosta prubrala to besedo iz Vostnika SEM Se posebej som bil vesel njih čestitk in prijaznih voščili Humbert Pribac Kora;.j jo minil mesec, odkar smo i PBAGU NOVEGA VESELEGA imeli lep in uspešen kulturno-zabavw. VEČER/1 večer, ki je marsikoga iznenadil s (Prireditelji) svojo kvaliteto in pestrostjo, pa je ed durmi drugi program, sicer izmenjan, pa z istim mottom. V zah-našim požrtvovalnim nastopajočim imamo tokrat zopet lep in pester am, ki bo gledalce zabaval neka,j čez dve uri, l^o samo, da jo ta am z druge vsebino, ampak bm tudi v nekaterih točkah nudil nova enočenja našemu-gledalcu. Veseli program je odziv na Vestnikov na-i razpis v majski številki, ki je dobil odmev svojega zova v 28 h. Audienca, ki je program ocenila in ga sprejemala, dne 20. maja odala i na kvaliteto i na vsebino. Omeniti je tudi treba, da b o -za nagrade vsa publika. Z načinom določanja nagrad bo vsak gleda-spoznan že pri vhodu v dvorano. Zabavni program bomo toroj imeli l6. junija 1962 . Brigitte Kall, Nicholson St., North Fitzroy ob 7.30. uri ! Pri programu sodelujejo že naši stari znanci - liatkova, Polh i, Parma nadarjena Milonkovičeva in vsi ostali stari oderski sdau-peščico novih, nič manj vrednih - z izmenjanim programom. Program aljiv in resen, bo smeha in solz in - vesolja bo ostalo še za po-ko programa že dolgo več ne bo! Tokrat bomo za razliko od rprej-h programov imeli po prireditvi tudi ples, toda brez alkoholnih in tih pijač. Tisti, ki ste si ogledali naš zadnji program, gotovo ne izo-lete, ampak povabite še ostale. Novi gostjo pa ste tudi vabljeni in -i, ki Vam je bilo zadnjič žal, -da ste naš veseli večer zamudili pa .ite sedaj, da nadomestite Vaš izostanek. Pridite vsi in ne bo Vam Vstopnice dobite že soda j jjri vseh odbornikih Kluba, v Padàa . in Slovenskem domu5 rezervirate jih lahko na telefonsko številko .679 in pri vseh nastopajočih, vkolikor jih poznate. Coni vstopnice sprednji dve vrsti.jo 12/- in ostalo so pa,po 10/-. Sedežev v dvora jo samo 3OO, torej pohitite z vstopnicami, ker je zanimanje veliko Ivorana je bila zadnjič polna! Vi, prijatelji in znanci ste vabljeni prisrčno! Že smo pisali o tem, da bo naš Klub priredil slikarsko razstavo slikarjev a- SLIKARSKA RAZSTiVA materjev v našem Domu, vendar do zdaj (D^vid Brč=ek.) se jo zadeva zavlekla iz raznih vzrokov. Izgleda pa, da bo le nekaj in se bo zamisel gospoda Jesenko Bogomirjs le uresničila. Mislim, da bi bilo odveč govoriti o pomembnosti tega dogodita, ki je za nas lepa vzpodbuda k vsemu kulturnemu delu. Razstavljali bodo slikarji amaterji svoja dola, ki so jih ustvarili po vsakdanjem delu v delavnicah ali šolah in prav zato jetombolj vredno, da si razstavo ogledamo, ko bo - da vlijemo še več navdušenja tem mladim ljudem. Kot vem, bodo razstavljali predmete in slike raznih tehnik in starost nastopajočih je tudi različna. Eno pa jim j e skupno? da so Slovenci, se tega zavedajo in imajo veselje do slikar -stva in nadarjenost ter da bodo naslikali mnogo slovenskih motivov da si bodo glodalci lahko kupili za skromno cono nekaj domačih motivov za opremo svojih domov. Verjetni rizstavljalei, vkolikor no bo kakih sprememb pp. bodo s Bogomir Jesenko. 31 let star, doma iz Maribora, po pokli cu mizar. S slikanjem se je bavil še doma, vendar se je šele -tukaj v večini posvetil tomu plemenitomu delu v svojih prostih urah. Nekatere njegove slike so prav prijetne, z umetniškimi potezami in bi lahko šo dostojno prišlo v vsako hišo. - Vinko Molan, ki je star 18 lot, tudi iz Maribora menda. Njega verjetno poznate po linorezih za naslovne strani Vestnika. Vendar linorezi niso njegovo izključno vesolje in bo še kaj pokazal čeprav je še mlad. Nina B e n k o , ki je stara 14 let, doma iz Ljubljane in je hčerka znanega, slovenskoga akademskoga slikarja in rostavratorja gosp Benka, ki šivi-tudi mod nami v Melbournu. Nina hodi šo v ,High School. Bavi se predvsem z reklamnim risanjem in imp, še kar veščm roko. Saj ni čudno, kajne? Stanko T u š e k , 24 let star, dom?, iz Trbovelj, ki je soda j učitelj risanja nekje v bližini Melbourna in jo seveda za dober razred višji od ostalih, Žo pravi umetnik. Dobil jo že prvo nagrado o d Herald Outdoor Arts Show za ono svojo sliko. Njegovo slike sem videl in vkolikor se razumom na slikarstvo kažejo -izredno nadarjenost, lahkoto, tehnično dovršenost in bogastvo zamisli in idej. On se bavi tudi s kiparstvom. (Daljo str. 10.) ČE SE NIMATE PESNIŠKE ZBIRKE Humbert Pribacs BRONASTI TOLKAC , JO LAHKO NAROČITE PRI UREDNIŠTVU VESTNIKA! NEKAJ PREGOVOROV ZA RAZUMNE SLOVENCE V AVSTRALIJI Znano jo, da vsak borac svojo malho hvali, vondar molk jo zlato, kajti, kdor molči, devetim odgovori. Star pregovor jo, da volk svojo dlako menja, narava pa ne, vondar sam ni kriv in napaka ni tako velika, saj kjer osel loži tam dlako pusti in niti jabolko no pado daleč od drevesa. Stari Rimljani so rekli, da, kdor dola, greši, vendarvsa-kdo jo svojo sreče kovač. Končno ni dobro držati v osjo gnezdo, povrh tega pa jo za človeka zdravo, da se no praska tam. kjer ga nič ne srbi. ~~ " ~ ------ * SLIKARSKA RAZSTAVA ( Nadal j e van j e ) Upam, da se naši slikarji 110 bodo skujali in da bodo to zamisel izpeljali. Slovenski klub jih bo podprl z vsom srcem! Ob tej priliki bi predložil nek predlog, ki ga bodo prizadeti in mnogi ostali gotovo sprojeli, Slovenci pa z veseljem pozdravili in si cor, da bi prihodnje loto priredili razstavo slovensko slikarsko umetnosti v kaki večji in poznani galeriji v mestu ob času Moombe za avstralsko javnost. Mislim, da bi bilo dobro, da bi na njoj sodelovali tu v Avstraliji živeči slovenski slikarji in kiparji in tudi drugi slovenski slikarji iz svobodnega sveta. Seveda bi bilo to vezano h trudom prizadetih in tudi na precejšnje,stroške,/vendar ne nepremostljive, kajti, uprava Moombe skrbi v takem slučaju za vso propagandne stroške, . "HURRY" IZLET HA SNEG ( Nadalj ovan j e ) Da no boste tega dogodka zamudili, so naprošajo ,vsi intoresanti, a j ^so ^ prijavijo na upravo SKM mjkasnejq do Iff julija 1962. Zraven k rijavi priložite-svoj točen naslov. Prijava se no upošteva, čo no bo riložen depozit v znesku £ $-0-0!Cono šo niso določeno, so bodo pa rtole približno več" ali manj okSli lanskoletnih8 prevoz (člani S K~M 3-0-0, nečlani 4~L6-0), prenočišče in prehrana ,£ 2-15-0 (za vsoo-ako), smuči £ 1-0-0 (za vse enako). Organizacijsko bo izlet zboljšan li naredilo se bodo tudi rezervacijo, zato naj pri prijavi vsak navedle številko čevljev (če želi .smučke in čevlje). Kraj in čas odhoda bo oprava Kiuba pravočasno naznanila vsakemu prijavijuncu pismeno. Poznoj ih prijav ne bomo mogli upoštevati, kot pri drugih izleti}}, ker moramo rezervirati sedeže v avtobusu, prenočišča in opropio 21 dni proj. 10 Ne pozabite, prijave se sprejemajo samo do 15. jun. "HURRY"> IZLET NA SNEG . . . Se se ni poleglo lanskoletno zadovoljstvo izleta, na sneg in že imamo pred sabo drugega. Lanskoletni izlet v snežene planine nad zelenimi dolinami, je nekaj posebnega za nas. Polog, d a nas spomni na domače snežne vrhove, nam tudi nudi veliko posebnost, ki jo lahko v našem pojmu izrazimo "sneg avstralskih planin". Dočim pri nas vse in vse Škriplje od zime, da še šipe- polca jo, imajo snežni predeli Vic. posebnost, da snežno tančico vrhov obdaja topli va.1 ozračja sončnih dni. Dolino pod snežnimi vrhovi pa so bujno zelene, skorajda da kažejo pomladansko lice. Lepota sneženih vrhov v sončnih pramenih ; je prav čudovita, človeško oko se jo komaj napije! Pa-nas zanima šo več zato pustimo naravo naj sama sebe opisuje, obrnimo se pa k razporedu časa in izleta. Izlet je S Kl 1 določil za mesec julij. Datuma ne moremo določiti, ker sneg ni še nič sporočil, kdaj v juliju zapade. Zato ga moramo mi počakati, ali bo pa tudi on nas počakal. Pa začnimo s programom; Torej, ko bo zapadol tisti sneg za nas .(snežiti bo začel prav gotovo že v ponedeljek, da ga bo zadosti), bomo v potek zvočor počakali avtobus pred Slovenskim domom in so odpeljali za dva dni proti snegu, kamor bomo prišli v zgodnjih jutranjih urah. Najprej se ban o morali odpočiti od poti in seveda od naših malh, ki prav gotovo ne smejo biti enolične, pač pa pestre, tako pestro, da ne bo šel - mraz do kosti! Nato bomo imeli pred seboj cel dan za balincanjo po snegu, vmes pa bomo poskusili razne stile plavanja in seveda tudi raznopla-valne skoke (radi pestrosti programa!). Ko smo bili šo otroci, smoso Po zadnjici, pardon!, drsali, če bo kaj ledu, bomo ta stari domači običaj poživeli. Upajmo, da prinesemo vsi hlače domov, sicer če bodo od zadaj cvetelo (Oj, rožmarin ima svoj duh!), jih bomo zakrili s. plašči,-tako naše veselje ne bo nič,navkljub vsemu,prikrajšano. Ko bo sonce na zatonu, bo menda tudi naša volja do snega šla sončno pot, zato se bomo iz molečih oblačil, če ne bodo že cape, prooblokli in se spravili k najboljši točki izleta - dobremu teku. Ko pa se bo že-vsak trikrat pogladil tam, kjer stoji tretji gumb pri srajci in ugotovil, da ni več nobeno vdrtino, se bomo posedli k največjemu sovražniku in uničevalcu snega in se pomenili ter "a la Monto Carlo" začeli večer. Pri toploti začnejo ozeble noge srbeti, nikomur jih ne bo mar, da bi .jih šel hladiti nazaj ne, sneg - posebno ne ob uri škratov (recimo,ko smo žo na snegul^snežnih -škratov) - zato jih bomo namesto s prsti po podnu žg odiali. Živci bodo zamirali in no bomo čutili vop niti srb— ljenja mod prsti, zato se bomo zavili v odeje, ker nastopila bo prav gotovo - nevihta z grmijenjem! Jutro... Spočito jutro v snegu, kako si prijetno, svežo! To- bo tisto težko pričakovano nedeljsko jutro! Takrat bomo pozabili, d a smo prejšnji-dan raztrgali par hlač (morda tudi spodnjic) in zopet bo: "Sveta je volja naših sinov...».Sneg! (Morje, kako si čudovito!) Popoldan pa domov, z družbo,-pesmijo, košem doživetij itd., itd. Seveda, tudi mrazu no bomo dali do kosti! (Borite vse informacijo v zvezi izletom na sneg, na 10. strani.) PA SE O BRONASTEM TOLKACU (j. Kapušin)- Pesniška zbirka Humberta friboa "Bronas ti tollte" je prišla še v eno na vseh slovenskih .knjižnih- trgih. Tolkac je res potolkel nasrca jakov v Kanadi, USA, Argentini, Trstu, Gorici, Koroški,-pri nas v Av ali ji in tudi v domovini. Uspeh zbirke je zagotovljen,. Bralci so jo o sprejeli. Slovenska pesniška zbirka Bronasti tolkac ni več samo a slovenska knjiga tiskana v Avstraliji, ampak jo je kritika z vso vičnostjo sprejela med slovensko pesniško literaturo. Pot izvedenih tikov in slavistov je to potrdil. Pesniške zbirke ni ocenil samo za re pesrni, temveč ji je dal tudi poudarek objektivnih. Svojo coeno je izrekel Trst, pridružila se mu je Gorica, podala je Kanada, izrazili smo jo sami v Avstraliji, kvalitetno oceno p a jo vsekakor nadela Argentina5 tudi domovina jo Pribčova pesmi - si-neuradno - sprejela kot dobre pesmi, sicer nasprotno, a objektivno, venija - doma in. v svetu - jo z Bronastim tolkačem zapisala plus venskemu pesništvu t Saj je Pribčev jezik visok, njegov izraz jo glo in pomen njegove pesmi je nedolžno objektiven. Okoli 200 izvodov knjige je že prodanih 5 naročila še prihajajo in vpraševanje po knjigi narašča. rojoma Uprava SKM najkasneje do 6, jun Cono prevoza z vstopnino sos Člani l8/-f nečlani 25/-otroci 3/~« Vabljeni! - Vabljeni! ALIJ3I ŽE PORAVNAL KLUBSKO ČLANARINO ZA TEKOČE LETO. ITE ZAMEMARI TE DOLŽNOSTI DO KLUBA. ITA J TI NE BO TO OVIRA, DA BI ZARADI TEGA PRENEHAL BITI ČLAN S K M . ČE NE MOREŠ PLAČATI, SP0B0ČI TO, UPBAVA TE BO RAZUMEL J * ALI JE VAŠ OTROK UČENEC SLOVENSKE ŠOLE! ČE ITI, VPIŠI GA DOKLER NI PREPOZNO! dCUJOCO CRTICO JE V CESČIHI SPISAL FRinITIŠEK KVARIL, 1883. ČEPRAV :TICA I>iJJ PREJ ASA NIC 1T0VEGA, JO VErIDAR PODAJAMO V SLOVE "SKEW PREDU, SAJ JE KOT TAKA ZA NAS ZA?TIMIVA KOT GLAS OD TUJCEV. JE TUDI P PRISPEVEK K POGLAVJU PREbJEEk V LEPOSLOVJU III PREŠEREN PRI SLOVAK IH. J sseni leta I848 sta se po lern bregu Save nedaleč od mesteca an j a sprehajala dva moška.-Hla- i šarki sonca, ki se je poč asi gibalo k zatonu, so z zlatorde- svetlobo obrobljali ostre o b-3e strmo so dvigajoče bmarjetne re. Tudi venec gozdnatih hribov jih je lahka meglica polagoma TX jala v svojo tančico, s e je 3l, da je ves prepleten z ble-sčimi svetlimi prameni. Ves ta ' rdečega neba se je potapijalv 'bino srebrnih valov, med kate- PREŠER1I0VA (V Češčini... spisali ii so se prelivali dolgi, šareči ovi, pretkani z lesketajočimia» dni. Trudno oko je iskalopočit-in ga našlo na travnikih, ki so ali še precej bujno zelenje. Za itek si našel tudi utelešeno. nholijo narave - orumonelo lie na drevesih prostranih sadov-ov, ki so obdajali rdeče stre-estnih hiš, nad Isa t er imi se je al bel zvonik nevelike cerkve. Mlajši moški,, bledega, a rer«-o izrazitega obličja, z majhni očmi, ki so se izpod dolgih čr-kodrov svetile s posebnim og-n, je dolgo in nepremično ogle-il čarobni sončni zahod, čez lip se je iz njegovih malih, d robust izvil globok vzdihs 'In kaj bo iz vse te krasote I » izdihnil ves zamišljen. "C e z bo ugasnila in pozlačeno nebo ^ostalo enolično, sivo. pravia-cot moje življenje! Pa. pride noč )oka, dolga, večna noč." 'He misli slabo, Prešeren!" ga ;avrnil precej starejši tovariš "Po zahodu napoči znova jutro, in tudi zate pride novo lepše šivanje. Saj si nazadnje le dobil samostojno mesto s kot odvetnik i n pesnik boš lahko posvetil vse moči dobremu slovenskemu ljudstvu -ki potrebuje delovnih voditel^v . in .šol,, da se otrese sedanjega in preteklega ponižanja lin postane narod, močan in neodvisen," "Po tolikih letih, Crobath!» se je otožno nasmehnil Prešeren, "ko sem vse svoje prve, najboljše moči razbil ob skalovju vsakdanjih L r-°u BICA Kvapil) bojev za bitek in žitek. Ha Dunaju so dobro preskrbeli, da bi s e sokoliću polomila krila. Koliko mlajših tovarišev, -čeprav niso imeli toliko pridnosti in zaslug' kot jaz, je že davno dobilo lep položaj, jaz pa šele, sedaj, ko se mi na glavi začenja pojavljati v sivih laseh sad neprespanih noči in prevaranih nad." "Toda nazadnje bo za vse, n e samo za nas, ampak za vse avstri^j-jske narode nastopila pomlad, novo, svobodno življenja! Ustava bo okrepila naše moči in nevreden bi bil sin, ki bi odrekel domovini — pomoč!" se je razvnemal prijatelj» "Mogoče... Mogoče! Mene pa je življenje naučilo dvomiti. Hisem še doživel prave sreče, jo še nisem užil, niti ene sladkosti!" , "Kiti ene? Kaj pa tvoja žena v Ljubljani, tvoja žena pred Bogom, čeprav še ne v očeh ljudi, in sin in hčerka?" "Mati mojih otrok ni bila moja prava ljubezen... (Dalje „str.15 Tu v prsih razjeda druga, globlja, nezacepljena rana..." "Julija Primčeva!" Da, Julija Primčevai Ta-demon z angelskim obličjem, ta ' prevzetna in neusmiljena deklica, vendar tako ljubljena in nepozabna! njen obraz ne bo nikoli izginil iz .srcci Zaril se je vanj za večno kot granit, ki ga ne izruje nikoli noben vihar življenja. Ah, zastonj se je spominjam!" . "li hujše bolečine, kakor v trpljenju misliti na srečo:" "Najbrž na-nesrečo!" je bridko vzkliknil poet. "Od trenutka, k o sem jo prvič zagledal, jo bila zame vir najbridkejših muk. Pa vendar kako sladki in kako ljubki so bili tisti trenutki i Bil sem ubog gimnazijec - sam dobro vos, da ima Vrba, moja rojstna vasica, sicer čudovito lepo gore, san jave doline-in bujno gozdove, plodne zemlje pa premalo. Tisti kamniti bregovi lo s težavo preživljajo delavno in od žuljev krvavo roko... Todaj so mi jo zgodilo kakor šolarčku. Hodila je v šolo. Oče ji jo bil že davno umrl, družini ,pa zapustil bogato dediščino, tako bogato, da sošteli Primčove v Ljubljani mod najpromož nojšo. Vendar to ni bil vzrok,prisegam, da som vanjo obrnil oči saj jo bila še čisto otrok. Toda neizrečeni čar, ki si ga sam tedaj nisem mogel razjasniti, me jo vlekel k njej. To sem razumel šole, v poznejšem času, čez mnogo let." "Ker si se vanjo ' tako l, strašno -zaljubil," jo vskočil prijatelj. "Da, s celo dušo in. za večiao! Mogoče ni bila tako lepa kakor noni jo. Bila jo majhna, toda vitka , lase je imela evatloplave,„oči mod re kaker sinje morje, polt nenavad no nežno, -skoro prosojno. Samo pogled je že zadoščal, pa je zagos -podarila že nad tvojo dušo... Kako vesela je bila! Živahna kot srna , se zelo rada smejala in še otožne slovenske pesmi prepevala s takšnim-občutjem, da se ti je oko nehote v solzo ovilo. Bila jo zgovorna in zaupljiva, ali samo v krogu moških-. V ženski družbi je molčala, malo govorila. "Tedaj je imala sedemnajst let -kajne? In tvoj šolski tovariš ti- jo postal tekmec v ljubezni." "Res, Anton von SCHEUCHMSTUEL, je bil Julijini materi, ošabni ljubljanski patricijki, bolj zaželjen kandi dat kot jaz. Krivdo zavračaš nanj, a bil je dobor fant. Kaj je mogel zato, če mu jo usoda pokazala srečno zvezdo? Sicer pa jo Julija šolo- sedem let po zaroki postala njegova žena. Hisem znal poiskati njenega srca..." "Vendar si ji posvetil svojo sroe in svojo pesem. Ravno tedaj jo priki pelo tvoje pesniško navdihnjenjo do vrha, nastal jo Sonetni venec. Njeno ime zloženo iz prvih črk posamezni h sonetov, so bo s slavo glasilo g e, pozno v dolgo rodove. Dal si mu nesmrtnost, sebi pa zapustil grenkobo in žalost." "Svojega dela ne cenim, to so samo začetki nečega lepšega, kar bi-se moglo na naših poljih v prihodnjosti razcveteti v negaj večjega, v bogato žetev. Vse sem ji hotel dati, kar je bilo v mojih močeh. Po moji smrti pa bo ostalo Še več med mojimi papirji, tisto najlepše s-Čimer se zares po -našam. -" "Ne govori o smrti! Ne-sramuj se svojih pesmi! Vsa Kranjska jih poje, razlegajo se po vsoh gorah in doli -nah. Tajiti pač ne moreš, da te tvoje ljudstvo ni vzljubilo, da to ni razumelo." "Ona pa me ni razumela! Zastonj , sem čakal vsaj eno besedo priznanja, zastonj som ji klical s ,Pesem mojaje posoda tvojega imena! IIjen sladki in mili glas te bo raznesel mod slovanske brate od vzhoda do zahoda. Slava tvojega imena bo z zlatimi ~črkami zapisana na posodi, brali jo bodo vsi narodi. Glasila se bo tudi še tece^-ko bova že onkraj Karonovega hfcoda. Vse že ve, da te ljubim; ve že noč, ki sliši moje milo vzdihovanje p jasno jutro, poldne in mrak večera; in Dalje, strl6 e mojega prebivališča - mirna sa- vse mesto! Ve ,že roža, ki ob raste, koder hodiš| ve že ptica, nad potjo letaj ve še prag tvojega i, vsak kamen poleg njega in ateza ne mimo vodi - vse, vse še verjame, 3 ti tega verjeti nočeš!9 - Zasmeh dobil v odgovor in nezaslužen pre , Fiti enega ljubeznivega pogleda 3m dočakal za nagrado, ko sem zve-pred njeno poroko stal pozno v pod njenim oknom, boječ se, da ne prenesel tega, da póstane ■ žefia-,. jemu! " 'Julija je bila bleda kot sneg in .a kot sneg." "Res je! Srce ji je bilo iz kamna, •la se je, ko sem jo opeval. Ali i biti usoda pesnika še bolj ža-•na? Saj nisem zahteval zase nič -;a njeno srečo sem jo prosil. In .ar, ko sem ji, najljubši prijato-i, nelopo zapuščeni od ljubega,po pesem, ki jo razglašala- žalost i tje z njeno bolečino..." Jo vzela Julija to pesem za pismo - zamero." S tom je bila pokopam moja vorav onitost njenega srca. Jaz pa sem 1 ponosen. Tedaj sem ji napisal s ozabiti jih, so te prosili gi,ne moje prevzetno srce 5 slih ti niso, al mene po sili ila boš ti-do zadnjega dne.' Potem si se posvetil svojemu pok- n 3am voš, doktor, s kakšnim.uspe -Fa pot se mi je postavljala ovi-oviro. Šole sedaj, ko mi je du-ilna in ostarela, si bom mogol u-:i domače ognjišče - a še za t o 3ram zahvaliti tebi, prijatelj !" , Predvsem sobi, sobi! Z novim"zale 3e spraviš na- dolo in sreča ti ne isla,-ne sme ti uiti!" >ropozno, ljubi Crobath! Usoda me lučila, da ne pozabljam." rondar te, ki ti jo vse darovala, lenjaš niti z besedo." fjoj sem hvaležen za nekaj prijat--renutkov v življenju. . Skoro -■■ jo bom spravil iz Ljubljane k sebi in svojim dragim otrokom bom dal očeta. Toda... Sonce je že na zahodu. Pojdi hitreje, saj veš,da večerni hlad ne de dobro moji bolezni. .. " v Sla sta počasi pod roko, molče brez besod. Ljudje, ki so se vračali s polja v mesto, so ju o d daleč pozdravljali. Had Smarjotno goro se je izza oblakov 1ctakal polmosoo in motal nad^tiho dolino čarobno svetlobo., šla sta po poti mod prostranimi sadovnjaki. Drevesa so jima pod nogo nasi-pala uvelo listjo - podoba ugašajočega življenja. Nazadnje so veje košatih jablan zavilo obe postavi v temno noč. Dva prijatelja sta so izgubila v tihe ulio© ape-čega mesta. * Prešeren ni dočakal, da bi se mu izpolnila vsaj še zadnja želja. Umrl jo že 8. februarja naslednjega lota, še prej, ko je šo pred svotom mogel izpolniti svojo dolžnosti kot mož in oče. 0-stale pa so za njim šo . neobjavljene pesmi - tiste najlepše, ki jih je dal dokan Dagarin, ko jih je dobil v roke, vreči v ogenj.. SLOVENSKI PRAVOPIS Izšel jo ge novi izboljšani,in predelani Slovenski pravopis. Je zelo priporočljiv za vsakega Slovenca in vsakemu, lei bi rad svojo otroke naučil pravilno in lepe slovenščino. Cena je samo £E 2/4. To si lahko zaveden Slovenec odtrga, saj stane velika izdaja angleškega Websterja £ I2/5/O/. Fovi predelani Slovenski pravopis ima nekaj bistvenih popravk, ki so važne v slovničnem jeziku. ( i 5 H d é 7 S 1 II U li '5 j It - n tt H X> V M 11 ■i i kV U P SV J.8j V n -- y> il *> ÌX H 1 Jk iS i\\N J6 s\V 3f J* 1- nVI 3? tfi ! w t ■■ . vi1 1 i \ x\s al im 1 ! \V 1 ki U7 r 1 i M 1 1 S~o L. 1 NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. odločilni udarec pri boksu; 8. pokrov, loputa* iia^ lfCSna P^ina'dat. WS Mi spoštljivo mgöva: f^ ,16* Mooamedova vera; 17. razmeroma lahek kernen: 18. ' jravji glas; 19. velik sesalec; 20. pisan, ž'ivahen- 21. znižana glasbena nata; 22. struja 23. ime veS rastlin,- 24. til lÌTel^U 25. vzklik'bole cine ; 26. dohod,do- toiöekr 27. zajeda morja v celino; 28. okrilje, družba; 29. £ 30. kupoA:-32. bodeÌ,'suva£ ostrim predmetom; 35. območje, okoliš; 36. glasbeni zbor, orkester: o7. glasbena nota; 38. amonijeva spojina; 39. oblika podzemeljskega plodu; 40. perzijski kralj v staremveku; ^vzhodnjaško pokrivalo; 42. stara dolžinska mera; 43. pustna Ted cvrtnìk; 44. otok pre Zadrom; 45. SaŠovna enota; 46. smeri; 47. rdeče lise na^telesu; 48. vstavek; 49: moško ime." 50. naročnik blaga, na cigar ra6trn sklepa posrednik kupčije. 1. del mineralogije'(nauk o posebnih" oblikah rudnir?-2. adresa; 3. uredba, ukaz; 4. strupen plin; 5. gora v Zasa-Iffi^'/SS®^ "al}janàkiEi težkih avtomobilov; 7. ruski pisatelj ( Vojna in mir»); 8. uživalec tekočine; 9. vrsta rjave barve; 10. znano športno društvo iz"Celovca; 11. začetnici obeh;imen'skladatelja Skerjanca; 12. predpretekli Čas v • slovnici; 15. beleznica; 17. poet; 18. zdravilna rastlina" ■ (medemka); 20. dodatek pri mešanju; 21 i posoda za mleko;" 23. zaničevanje; 24. azijski polotok; 26. vmesna stena; 27. anen; 28» strokovno imè za naglasno znamenje'(kràtiweò); , sladkovodna ribaj 31» dremavica,"zaspanost ;^32. ree, s' ;ero se kaj zàpne; 34. zarodek; 36. topel plašč; 37. stairs ki filozof, ki je učil, naj se človek vrne k naravi; , veleum; 40. dènarne enote nekaterih evropskih držav. 42 costij moči; 43. zavarovan; 45. morje (franß.); 46. predi ' II 47. okrajšava za "Planinsko društvo" ^48. začetnici priča'in imena slovenskega znanstvenika in sahovskega velemoj-'a. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE. )0RAVN0: 1. instàliràn;' 9. melonezija, -d; 18. pozivam -n, ► paróbek;-t, 21. Er; 23. napad; 24. KOZ; 26; navoj; 27.no , jok; 30; zar; 31. moŽart; 33."dan; 34. dam;"35. etilen; > pelikan; 39. kipeti; 41. Isèl; 42. rase; 43. okis;"45. m; 46. stik; 47; rentgenolog; 50; Verdj 52. "Lei; 53."kas; , oidij j 51.'noè; 57. ter; 58."ov;*59. dobošJ 61. JAT; 62; rei; 64. n3 -v; 65. "Mazarin,-m; 67. stLteren,-v; 69. operaren; 70. Stradivari. pravilne rrešitev majske nagradne križanke je žreb določil za nagrajen-gospoda J. Grilja iz Pascoe Vale. Izžrebani bo dobil za nagrado sloven) knjigo v vrednosti £ 1. Uredništvo-čestita! )Z0RIL0 UGANKARJEM; Naslednja - julijska - številka Vestnika ne bo ime-nagradne križanke radi predaje uredniških.poslov. Ugankarji tekmujte ijt BRALCI VESTNIKA, OPRAVIČUJEM SE ... . za narobe Veselo Veliko noč! , ker sem pisal Vestnik ob ,uri škratov, tokrat tiskarskih! , tistim, ki so bili užaljeni v Velikonočni epistoli! ' - > Stanku Hauj.tmanu, ki je sodeloval za Moomba Festival in Ivanu Mihi ju, ki je sodeloval pri Veselem večeru, pa mi tajnik ni predal njunih imen za zahvalo v Vestniku. Morebiti se je bal tiskarskega! ' - , odbojkarjem v Padua Hall, ker sem jih ,povišal za eno zgubljeno partijo v dobljeno! , Katoliškemu glasu v Gorici, ki sem ga iz tednika naredil v štirinajstdnevnika in ... vsem, ki Vam sem vzel dragoceni čas s temi opravičili. ..Q..Z-A M U.i N I JL . (Rišeš Al. Uršič). previdno. Pred njo je namreč se - dela na"konjičku gugaČku gospa bilko i Tam se je čutila varno. JO.0-Repuncljeva. In(preden se je ta buk je dala na glavo. Ponosno je gospa zavedla, kako in kaj,-je do- gle'dala na začudeno občinstvo, kabila od Minke klofuto. liti ozreti kor bi hotela reci: "Poglejte me, se ni utegnila, ko ji je Minka z kako .sem žavberna!"" drugo roko že zbila klobuk z glave. "Ajsi" je zavpila Repuncljeva. 67» Ko je stric vrtiljakar videl 66. To je "bilo od Minke zelo ne - 68. Ramona je krasni klubuk spretno ujela in odhitela z njim na sve- divja. Odrinila je ljudi, ki so .li okoli nje, in začela zmerjati lica xgrda! Vrni mi klobuk! In- tu-plačala mi gg, boš ! " < > umela. Gotovo je mislila, da ga. uncijeva deklamira - prav 1 e po m. Zato ji je hotela podariti j evetic. Ker ni imela drugih roki, jih je začela trgati s uka in metati gospe Repunclje-na glavo. 71« Ko ni bilo več evetic, je vr-|jla na tla tudi klobuk! Gospa Re-puncljeva ga je ujela. Divja od jeze je zgrabila Ramoninega gospodarja za suknjo in ga začela tresti kakor hruško.. Nato je klobuk zavihtela in ... 72. ... v naslednjem trenutku ga je imel Ramonin gospodar na glavi. "Tako! Sedaj ste podobniasroji opici! " je vpila. "Plačajte ga pa takoj:" "Počakajte malo", je rekel gospod Kozamurnik, ki je vse videl. Prodajate? Kupujete? Hiso? Zemljišče? Continental vala Finžgarjeva nagrada. ■ . —gljub vsemu ustvarjanji, pa je Finžgar v prvi vrsti ostal — duhovnik. Bil je skromen, ja odločen. Niti cerkvenih povišanj,ki so mu bila ponuujena ni sßfcjel, ker so je čutil, da je kot župnik najbližje tistemu, kar ;|e neizmerne^ljubil in iz česar je čr pal vse svoje ustvarjanje m, literarnen^polju - slovenskemu ljud stvu. ■ f$ Da njegovo delo in njo|ova življei^ka pot ni bila zastonj , je pokazala njegova smrt. jjnžgar ja je Sodilo kropiti ljudstvo v trumah, ljudje so čakali v vrsti. Prihajali so tudi iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije in se poslavljali od staroste svojih književnikov. Slovensko, srce jc z neizmerno žalostjo začutilo v tem junijskem dnevu veliko izgubo Finžgarja. Pa ne samo domovina v obliki Slovencev v Sloveniji, ampak tudi vsak Slovenec v tujini je ob tej novici začutil, da je umrl človek, ki jo vedel kako živeti, no v svojo, ampak v narodovo korist, vkolikor je to mogel narediti. Kdo so ni spomnil na Svaruiia in Svaruniči, na njegove povesti vzeto iz kmečkega življenja in drugo iz meščanskega ter Slovenijo v začetku razvoja industrijo! Bil je prijatelj delavcu, mešČano in posebno kmečkemu ljudstvu odkoder je sam izšel in kjer je črpal opazujoč s srcem in očesom snov svoji zapuščini - literaturi i SLAVA MU, SLAVA STAROSTI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV 3