List 14 Tečaj LYI i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni přej emane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prej emane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Izubijani 8. aprila ÉátS ikàk .........................v........................................................ I 11 W1IIWI IBMMBWBMMBMBMI Politiški oddelek. Pragmatična sankcija. Minoli teden je izšla važna in dalekosežna cesarska odredba. Ž njo je cesarjev net jak, nadvojvoda Fran Fer- dinand ď Este, postavljen na prvo město poleg cesarskega prestcla, podeljeno mu je vzvišeno město, v častni namen, da se pod osebnim navodilom cesarjevim seznáni z vla- darskim posli, JZ kratka: nadvojvoda Fran Ferdinand ď Este je bil poloficijelno postavljen prestolon a- s 1 e d n i k o m. Domnevalo se je že poprej, da postane nadvojvoda i Fran Ferdinand naslednik vladajočega cesarja, toda goto-vega ni nihče ni vedel, ker spada naša monarhija še vedno med tište države, katere nimajo jasnega zakona o pre- 8tolona8ledništvu. » VHV »V ^ It Pozdravljajoč novega prestolonaslednika s čutili iskrene radosti in s tisti neomahljivo udanostjo in zvestobo katero smo vedno gojili napram preslavno vladajoči habsburški dinastiji, se nam zdi umestno, da se prav o tej priliki, ko je vladarsko vprašanje řešeno, če Bog da za dolga desetletja, bavimo nekoliko z vprašanjem o prestolona-sledništvu v avstro-ogerski monarhiji. Prestolonasledništvo je urejeno s pragmatično sankcijo in ker je ta največjega pomena za državnopravne darji, ako izmrie moški zarod habsburški („wenn der mânlich Stamm des Hauses Oesterreich abginge und es Tochtern kâme, dass als dann Sy und Ihrer Lieb Erben t ^ ' Hi ' • V t m ^ I« : allés das zu erben zugelassen werden, was sy von rechts- wegen hat billig erben mogen i gleicherweise als ob ainich verzicht nie beschehen were"). Na podlagi te po godbe se po smrti cesarja Karola VI. bavarska via darska hiša uprla naslesdništvu Marije Terezije, in priznati se mora, da ni nikomu delala krivice. Pragmatična sankcija postavila se tudi v na- sprotstvo s prestolonasledniškim oziroma dedinskim redom Leopolda (pactum mutuae successionis) JZ 1703, s smislu tega de- 9 katerim se je določilo, da brata Josip I. in Karol VI. podedujeta drug druzega, in dalje, da morejo tudi njiju descendent! postati dediči, toda najprej hčere Josipa in šele če teh ni, hčere Karola VI. dinskega reda bi po smrti Karola VI. ne bila smela nje gova hči Marija Terezija zavzeti cesarskega prestola ampak hči Karolovega starejšega brata, Marija Josipina, soproga saskega volilnega kneza. Cesar Karol VI. je torej poprej veljavne zakone in pogodbe svojevoljno podrl, in Arneth pravi v opravi-čenje tega koraka, da je porabil samo pristoječo mu pravico, prenarediti od prednikov izdane zakone, katera opra-vičba pa ni nič kaj prepričevalna, saj tudi vladarji ne smejo enostranski preminjati pravnovpeljavnih pogodb, najmanj sebi na korist, drugim pa na škodo. Prvega povoda izdaji pragmatične sankcije ni dal razmere, ni vladarsko vprašanje zgol in jedino dinastično, cesar Karol VI. sam, ampak dali so ga 1. 1712. stanovi ampak eminentno splošno-politiško in velevažno za državo, hrvatski in slavonski in sicer vsled tega, ker cesar Karol Pred vsem je treba konstatovati, da je cesar Karol VI. s pragmatično sankcijo svojevoljno premenil veljave hišne do 1715. ni imel otrok. Odlični diplomat, grof Ivan Vaclav Vratislav i nekoč rekel princu Evgeniju: Dal zakone in pogodbe, po katerih je bilo prestolonasledništvo Bog cesarju princa, sicer postanejo avstrijske dežele spolia bistveno drugače urejeno, kakor je je uredil on. Naj ome- gentium. Vzkliknil jo tako z ozirom na dějstvo, da je bil samo ženitno pogodbo najstarejše hčerje, cesarja Karol VI. zadnji moški član rodovine habsburške. Habs- Ferdinanda I., nadvojvodinje Ane, z Albrechtom V. ba- buržani so bili že prej večkrat v strahu, da izmrje njih nimo varskim (1546), s katero pogodbo se je nadvojvodinja rodovina. Maksimilijan imel 16 sinov in hčera i a Ana odpovedala svojim pravicam na avstrijski prestol ko umri, prešla je krona na ralajšo takozvano graško s pridržkom, da postanejo njeni potomci avstrijski via- linijo njegove hiše. Ferdinand II. je imel otrok Fer Ja . f 4 v Y * t M K ✓ i «V, ^ /i- đ 132 đinand III, jih je imel 11 i Leopold f • V • 4 k ko je Karol VI. nastopil vlado 9 bil jih je imel 16, a on jedini moški potomec habsburške rodo vine in je ta rodo vina razen njega štela samo še pet ženskih članov. S Karolom VI. habsburška dinastija faktično izumrla. Hrvatski in stavonski članovi so se z ozirom na to. reta dovoliti prispevka vsake državne polovice k skupnim po trebščinam, ker Se ni določena kvota. Vlada je sklicala delega-• • • C1J1, da jej dovolita novih milijonov za mornarico in da bi Pomnožitev mornarice. potem imela popolnoma proste roke napram. državuemu zboru. Finančae razmere naše države so jako slabe, bremena, katera tišče ljudstvo, so velikánská, a vzlic temu hoče vlada tem izsesanim in sestradanim da Karol VI. ni imel otrok, jako bali za svoje domovine narodom zopet kri puščati. Dasi Avstrija po svoji legi in po prihodnjost, sluteč, da pride Hrvatska pod turško oblast, ako se zaradi nasledstva unemó boji: Zategadelj so svojih zadošča razmerah ne more tirati svetovne politike in jej torej prav majhna mornarica, vzlic temu zahteva vlada mĚĚĚĚĚĚ^ 1712. izjavili, da so pripravljeni pod gotovimi pogoji priznati tudi žensko descendenco, misleč pri tem na cesarja Karola VI. bivalcev in za deželnokulturne naprave, da pride malo naprej ogromno svoto 55 milijonov gld. za pomnožitev mornarice. Naj . JfimT* . QLta l| » ' ~fl îi fc . Bk- ^fc naša država ta denar rajše porabila za izomiko svojih pre sestre in njih otroke. i in da se bo smela šteti moj civilizirane države. Razvoj nemškega radikalizma. — Wolf-Schônererjeva stranka je v parlamentu najslabša, toda vsled neumorne Wolfové agitacije rase mej narodom njen upliv neizmerno hitro. Zdaj hoče ta stranka uničiti tri, doslej znamenite nemške politike, dr. Schuckerja, name3tnika češkega dež. maršala Lipperta da je princ Evgen, deset let po uveljavljenji pra- in beljaško-špitalskega poslanca dr. Steinwenderja. Proti tem Dvor ni bil tega nič kaj vesel, ali ker je bilo vprašanje enkrat sproženo, se ni ustavljal. Tedaj kakor še dandanes je bilo pred vsem potrebno, porazumeti se z Madjari, kateri so bili že takrat jako merodajen faktor, tako mero-dajen, gmatične sankcije zapisal prav v naših dneh zanimive trem poslancem se vodi živahna in U3pešna agitacija in dobili besede : Ako izgubimo Nizozemsko » potem bo Ogerska jedro monarhije. Najprej je dvor izposloval, da se je v Požunu sešla palatinska konferenca, katera se je izrekla, da je pod gotovimi pogoji pripravljena, priznati tudi žensko descendenco, zahtevajoč v prvi vrsti, da se država ne so že celo,,vrsto nezaupnic Lahko se reče, da pridobi Wolf-Schônererja stranka celo vrsto mandatov, ako se danes raz-pišejo nove volitve. Ogerska. Agrarni socijalizem raste mogočno, vzlic temu, da postopa vlada uprav, z bestijalno krutostjo. Te dni 3e bila pri nekem mestecu v Alfoldu prava bitka mej kme sme razdeliti in da morajo vse dežele 03tati združene pod tijskimi delavci in mej vojaštvom. Vojaki in delavci so stre- žezlom jednega vladarja. Toda Karol VI. je takrat še resno razdeliti cesarstvo na več delov, da dobi vsaka ljali. Mnogo oseb, vojakov in delavcev, tine pa ranjenih. bilo ubitih, na sto mislil, njegovih sester jeden delež in ker mu vsled tega izjava palatinalne konference ni ugajala, je vso stvar odložil, pu- danikov vstanovila ondi svoju naselbino, zaceli sta tuii Anglija Rusija in Kitajska. — Zlasti odkar je Nemčija obrnila svojo pozornost na vzhodno Azijo in pod pretvezo varstva svojih po- stivši na ta način nasledstveno vprašanje neřešeno. Politični pregled. Položaj. — Notranjepoliticna situvacija je jako nejasna. Desnica, katera reprezentuje parlamentarno večino, ni več jedina. Nemška katoliška ljudska stranka bi ministerskému predsedniku grofu Thunu na ljubav rada igrala ulogo jezička na tehtnici, rada zdaj hodila z desnico, zdaj z levico, toda Slovani se nečejo dati za nos voditi. Na desnici vlada sploh precejšnje nezadovoljstvo. Čehi in Poljaki so nezadovoljni, ker hoče groi Thun jezikovno vprašanje urediti z državnim zakonom, Slovenci in Hrvatje so nezadovoljni, ker jih vlada pač hoče vpreči v svoj voz, a se za njih potrebe in želje niti ne zmeni. Dočim so razmere na desnici jako zmedene, se levica čedalje bolj pripravlja na odločen odpor proti vsem vladnim odredbam in predlogam. Vse kaže, da je vladi čisto vse jedno, in Rusija gledati, da povzdigneti svoj vpliv ondi. Seveda je bilo treba z ondotnimi vladami se pogajati. Poroča se sedaj, da je Kitajska dala Rusiji Port Artur in Taljewan v zakup in dovolila, da Rusija oba pristana utrdi in da zgradi železnico od Petune do Taljenwaua ter Port Arturja ter jo zvežo s sibiřsko železnico Taljenwan bo za vse države odprt pristan. Rusija .bo pobírala carine, a kar boio nesle nad upravne stroške, dobi Kitajska. Anglija se nad tem velikim vspehom Rusije močno jezi. Rusija je s svojo sibirsko železnico do morja potegniti, tem res veliko dosegla, kei bo mogla kar eminentne važnosti za promet in trgovino. Dasi nova poročila pravijo, da Rusija ni dobila od Kitajske tega, kar je želela, vender ni dvomiti, da si bo Anglija vedela ondi svoj vpliv utrditi, po- sebno ker se Kitajska ne bo mogla ustavljati. Kreta razvijejo parlamentarne razmere, ker ona na sodelovanje parlamenta sploh več ne reflektira. Parlament je volil delegacijo in s tem je vlada dobila, kar je hotela. Vse, kar je drugače ukre-niti, stori sama brez sodelovanja parlamenta. . t. m. je bila zadnja seja Sklenil se je že mir mej Turško in Grrško, ki sta se bili zaradi Krete vojskovali in vender še danes ni redu na tem otoku. Velevlasti nemorejo guvernerja postaviti. Sultan delà kako se vsemogoce zapreke. Sedaj so se Rusija, Francija in Anglija i in izjavile, da postavijo za guvernerja grškega princa Jurij ce se tudi sultan ustavljal temu. Sultanu seveda to ni všeč in grške Kreti. Državni zbor. Dne ça podanika na noben način neče za guvernerja na V svrho, da bi imenovanje princa Jurija preprečil, predlagal je nekega Nemca za guvernerja, svojih ljudij namrec dobro ve, da nobenega ne spravi na to mesto. S tem predlogom je seveda pridobil Nemčijo za sein s pomocjo te hoče imenovanje princa Jurija zaprečiti Bo to šio tako lahko. se neve. Da pred Veliko nočjo. Parlament je v tem času jako malo storil. V jedni zadnjih sej so se přiměřili hrupni prizori, ker so bile konfiskované v drž. zboru podane interpelacije in so bili dotični redakterji obsojeni. Govorilo se je o posamičnih justičnih funkcijonarjih in o justici sploh malo laskavo, toda v naši državi se mora oštro govoriti, če se hoče kaj doseči. Prihodnja seja poslanske zbornice bo šele 20. t. m, a od tedaj bo zbornica roštvo za posojilo v znesku 170 milijonov, katero je prisiljena pač omenjene velevlasti odločno poprijela vmes in konečno sultanovemu komandiranju naredile konec. Grška. — Francija, Anglija in Rusija so prevzele po- zborovala samo do 7. maja v katerem časa ne more ničesar najeti grška vlada, da more Turkom poplačati vojno odškodnino « « koristnega storiti. Delegaciji sta sklicani na dan in poravnati doma nastalo atroške in pri manj kljaje. Zbornica maja. Zborovanje je sklenila velesilam najtoplejo zahvalo izreči. Kardicija in delegacij v tem času ni ustavno. V maju delegaciji še ne mo- Giorgisa i sta napadla kralja Jurija, je obsodilo sodišče v 133 smrt. Kardici je izjavil, da ga je dovedlo do tega čina časopisje je isto že đkoraj dogna 1 a, in javno mnenje, ki je kralja in politike proglasilo odgovornim za nesrečni izid grsko-turôke vojske. Princezinje Marije on ne bil umořil. Griorgis izjavlja, da je bilo orožje Kardicijevo in da je streljal v zrak. ' Kuba. Kube in še-le Koliko se kaže prelilo krvi z?radi nesrečne da bo tekla kri za pravice prebivalcev ujanje upiavičero, da ře bo to vprašanje bržkone ugodno rešilo ter smatra deželni odbor za prav, da v tej zadevi nasvetuje sledečo resolucijo : Visoki deželni zbor pripozna veliki pomen zavarovanja živine za uspešen razvoj te prevažne narodne imovine, ki reprezentuje v državi skoraj eno milijardo vred- tega otoka. Da bi se razpor mej Španijo in Zjedinjenimi dr- nosti ter pričakuje, da bo visoka c.kr.< vlada čimpreje žavami je nastal zaradi Kube, poravnal malo upanja Predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinley in tudi španski prestol se za to mocno trudita, a naroda oběh držav hoceta radikal- neje rešitve tega vprašanja bočeta ojake popolno neodvisnosť Kube, vojno premirie takoj in ustanovitev stalnega miru, amnestijo za vse ustaše m dognala svoje študije in náčrte zakonov glede zavarovanja živine, katere je obljubila povodom odgovora interpelacije (poslancev Richter ja in tovarišav) leta 1894., in po ka» terih bodo dana splošna načela za zavarovanje živine, da sprejetev vseh bodo posamezne kronovine po istih uredile in samostojno Amerika zahteva sklepov, katere dožene Amerika s Kubanci. Od tega je odvisen jZVrševale zavarovanje, pri čemer pa bodo v državni zvezi mir če Šp sprejme te pogoje. Na to pa ni misliti, ker * ta že iz narodnega ponosa nemore najmanje odjenjati glede lahtev na Kubi. Španija se močno pripravlja na boj, istotako Amerika. Slednja je zato na slabém. ker nima vojakov, ker ki se ob enem ustanovi, mogle najti svoje povratno za varovanje. Že navedeni razkaz o škcdah in izgubah vsled naj Ameriki in obvezne vojaèke dolžnosti. Španiji pa nedostaje denarja. navadnejših in najnevarnejših živinskih kužnih bolezni v Španjci vsled tega pridno daj za namene. Papež Leo XIII bo se je ponudil obema državama svoje posredovanje Se dosegla ohranitev miru pokaže ajbližja prihodnjost «I Obrtnija. ........................... iv^iivv^^m wwww wwwwww m Deželna zavarovalnica deželi nam predočuje, kolika izguba zadene vsako leto našo živinorejo. Največja je izguba pri prešičereji, ki pa je v pretečenem in letošnjem letu še znatno večja, kakor v prejšnih letih, ker se je iz sosednje Hrvatske v našo deželo zatrosila prešičja kuga. Da bi bil deželni zaklad za živinske kužne bolezni prava dobrota za kmete, katere zadene kuga, je pač oči-vidno. Po opominu c. kr. kranjske kmetijske družbe na- (Konec.) Doloćitev načel potom državnega zakona, na kate- rega podlagi se deželnim zakonodajstvom prepustila ustanovitev deželnih zakonov za živinsko zavarovanje, je istotako spojena s težavnostimi zarad različnosti zadevnih razmer in pa, ličnost obremenilne zmožnosti. Da se vsem tem težavnostim je to vprašanje temeljito in dalje časa ker se je posebno treba ozirati na raz izognemo treba pretresovati. Vlada more toraj na to vprašanje le toliko odgovoriti, da bo to zadevo resno razmotrivala, da bo v tej zadevi pričeto proučenje nadaljevala ter da namerava v dogovor stopiti tudi z ogersko vlado, ki se vrh tega pri rešitvi tega vprašanja nima boriti skoraj z nikakimi dr žavnopravnimi težavnostimi. Iz te izjave se more posneti da c. kr. vlada vsaj pripravlja ustanoviti okvir državnega zakona, kakor se je to izvedelo tudi v krogib državnih poslancev. Če uvažujemo vse ob kratkem navedene okolnosti ter se oziramo na dosedanje uspehe in skušnje glede ži- meraval je deželni odbor 1. 1894. nasvetovati visokemu deželnemu zboru ustanovitev zaklada za živinske kužne bolezni za Kranjsko ter je že izdelal načrt dotičnega zakona. Po tem zakonu imela bi se v smislu že navedenega 41. zakona z dné 29. februarija 1880., drž. zak. št. 35. ustanoviti zavarovalna zveza, da bi se* iz njenih sredstev dajalo živinorejcem odškodovanje za izgubo živine vsled določenih kužnih bolezni. Dalje se nameravajo z omenjenim načrtom kar najhitreje zatreti živinske kuge » ker bi žinorejci, če za izgubo živine dobivajo odškodnino, ne imeli več povoda, prikrivati oboljenja svoje živine in bi bilo torej mogoče vnetje kuge zadušiti takoj spočetka. Ome-njeni načrt zakona imel je v očeh skrb zoper sledeče kužne bolezni: Smrkavost in vranični prisad pri konjih ; pljučnico pri goveđi; vranični prisad pri goveđi: pljučno kugo (tuberkolozo)(pri goveđi; rdečico in vranični prisad pri prešičih. Odškodnina bi se izplačevala, če posestnik živine vinskega zavarovanja, moramo pa vsej sili priti do sklepa, po nasvetu komisije za kužne bolezni v svrho hitrejšega za- da se pri naših razmerah, (sosedstvo s hrvaško deželo) tiranja bolezni, okuženo ali kugosumno živa! prepusti, ne more prej ustanoviti deželna zavarovalnica za živino, da se takoj pokonča, ali pa če je poginila za vraničnim dokler ni zagotovljeno povratno zavarovanje, ali pa dokler prisadom. ni z državnim zakonom urejtno vprašanje živinskega zavarovanja ter vpeljano po posameznih deželah, in dokler ne bodo vse deželne zavaro\alnice v državni zvezi imele svojega povratnega zavarovanja. Ker je ogerska vlada dovršila že skoraj vsa pri- kateri ima dolgotrajen nosni nahod, pljučno infiltracijo pravljalna delà za ustanovitev živinske zavarovalnice in (konjsko jetiko), vnetje mezgovnic ali žlez in pri katerih ker avstrijska vlada izvrševa dotično poizvedovanje ter se je po izjavi uradnega živinozdravnika političnega oblastva Prav tako bi se tudi odškodnina izplačala: Za vsako govejo živino, pri kateri se pokaže, ko so £ jo zaklali, da je imela pljučno tuberkolozo; za vsakega prešiča, ki pogine vsled rdečice; za vsakega kopitarja, 134 bati nevarnosti okužbe, oziroma da bi nastala smrkávost ; za vsakega kopitarja in za vsako goved, ki pogine za vra-ničnim prisadom. Obrtnijske raznoterosti. Izvoz v Egipt. Avstrijsko-ogerska trgovska zbornica v Aleksandriji je v želji na kolikor mogoče primeren Po členu V. tega zakonovega načrta je bila visokost način naš trgovinski promet z Egiptom povzdigniti in razširiti odškodnine določena na osem desetin cenilne vrednosti. sklenila svoj delokrog s tem povečati, da bode izdaj ala me- namen pokritja stroškov za povračevanje škode določuje člen VIII, da v svrho ustano vit ve in vzdrževanja sečna poročila z naslovom zvestja o trgovini z Egiptom s posebnim ozirom na korist Avstrijsko-ogerske monarhij Ta poročila bodo deloma posebnih odstavkih, deloma zaklada za živinske kuge pobirajo župani po naročilu po- v obsežnih statistiških podatkih vse obsegala, kar bode indu litične okrajne oblasti v prvih treh mescih vsakega leta strijelnim in trgovinskim krogom naše domovine o egiptskih razmerah vedeti treba. Razun tega je zbornica ustanovila poizvedovalno pisarno, katere namen bode z oziroma temeljito krajevno znanje na vsa vprašanja avstrijsko ogerskih izvoznih tvrdk in korporaci] od vsake živine po stan ji dne 1, januarija primerne pri stojbine, in sicer: za konje v starosti do mesecev od vsakega kr. » čez mesecev od vsakega 15 kr. i za govedo v starosti do 6 mesecev kr. od mesecev dalje 10 kr. natančno odgovarjati. Prva številka omenjenih „Izvestij" sledeČo vsebino : Predgovor v ze izšla in ima Kreditne razmere v Egiptu Če pa zaklad ne zadostuje za poplačanje vgoto Poročila o najvažnejših izvoznih izdelkih O béni podatki o vljenih odškodeb, sme deželni zbor pristojbine primerno uvozu Trgovinska statistika Borzni in menjični kurzi. zvišatí. Letna naročnina na Izvestja znaša 25 írankov v zlatu, odgovor Kakor rečeno, je dotičen náčrt zakona izgotovljen ter bi ga bil deželni odbor předložil visokemu deželnemu zboru v sklepanje, svota na se vposlati. poizvedovalno vprašanje 5 frankov v zlatu, katera mora ob jednom z vprašanjem po poštni nakaznici če lánsko leto in leto3 hudo se razširjajoča in moreča prešičja kuga ne bila vzbudila v deželnem odboru pomislekov i kako Zbornica vabi vse one, ki imajo že zvezo z Egiptom, ali pa jo želijo imeti, da se naroče na „Izvestja" in se po-služijo omenjene pisarne. Prvi snopič „Izvestij" je vsakteremu zadostiti tako veli- na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. kanskim izgubam, ne da bi se težke pristojbine naknadno nakladale ži vinski m posestnikom. Če bilo povratno zavarovanje ) bil deželni Strokovni učni tečaji za čevljarje v Ljubljani C. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaji ampak tudi dru-god strokovne učne tečaje za čevljarje. Na prošnjo tukajšnje odbor vsekakor předložil ta nasvet, ker navedene pristoj čevljarske zadruge priredi muzej tak tečaj tudi v Ljubljani. Tečaj se prične dne 12. aprila t. 1. in bo trajal štiri tedne bine niso občutljive ter bi se s tem dosegel neprimerno ter ga bo obiskovalo do 40 ljubljanskih čevljarjev. V tečaju se bo poučevalo v vseh važnih ročnih delih Čevljarjev in sicer anatomiji noge, jemanji mere, o bolnih in nenormalnih nogah, vrezovanji vzorcev, strokovnem risanji, prikrojevanji, prireje-vanji zgornjih delov in šivanji s stroji v kateri namen dovede velik dobiček, da bi se prvi kužni slučaji takoj spočetka zatrli, s čemer pa bi se večkrat mogle odstraniti veli kanske izgube. tem oziru pričakuje deželni odbor odločila in strokovni učitelj s seboj tri šivalne stroje. Dopoludne bo po- eventualno nadaljnega naloga, kako naj v tej zadevi dalje duk v posameznih delavnicah tečajnih obiskovalcev ; popoludne je skupni poduk. Tekom tečaja napravljeni vzorci in strokovna risanja ostanejo obiskovalcem kot nadaljni delavski pripomocki. postopa ali pa takoj predloži dotičen načrt zakona. Sedaj preostaja le še gledé zavarovanja proti požaru staviti visokemu deželnemu zboru primerne nasvete. Deželni odbor predloži nabrano gradivo, in sicer od Ednak Tržicu. tečaj se bo najbrže vršil prihodnjo leto tudi v Strokovni učni tečaji za obrtnike. Poleg stre-statistične centralne komisije sestavljene izkaze o kovnih tečajev za čevljarje, krojače in stavbene mizarje, katere c. kr. poškodbah po požarih na Kranjskem v dôbi od 1880. do 1895. leta, potem poročila o uspehih na Tirolskem, Sol-nograškem in Gornje Avstrijskem obstoječih deželnih za-varovalnic proti požaru in slednjič kataster poslopij na Kranjskem ter je mnenja, da bi visoki deželni zbor na podlagi tega gradiva mogel storiti svoje tozadevne načelne sklepe prireja c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaji, ustanovil bo ta še letos tudi strokovne tečaje za stavbene ključaničarje. Kmetijstvo. • tfe&dfcfiA&&&&& A & ift & it itiit & it it Itit it it it it it it Ait it & *tJtit d& ££ € » i da bo potem deželni odbor izvršil svoje daljne delo, namreč načrt pravil in projekt o denarnem gospo- za kar bo vsekako moral najeti zavarovalno te- Oskrbovanje travnikov darenji, hnično, ne le teoretično, ampak tudi praktično izvežbano moč, ker tako podjetje takoj spočetka neobhodno potre- Kmetijstvo (Govoril T. Grah.) v širjem pomenu znanstvo, katero za buje temeljito izvežbanega strokovnjaškega voditelja hteva celega moža, kateri mora misliti od jutra do večera, od leta do leta, kako bi si svojo kmetijo bolje vredil, Deželni odbor torej nasvetuje: da bi več na njej přidělal, da mu přinesla več do Visoki deželni zbor izvoli to poročilo vzeti na znanje ter ga izročiti upravnemu odseku v pretres in poročanje. bička. K temu torej ni dovolj, da posnema samo to, kar mu je enkrat oče pokazal, ampak za dobro gospodarjenje je potreba, da se ravna tudi po drugih, napredujočih iz-kušnjah in svetovnih razmerah. Ljudje pravijo „svet se sučea, in res, to resnico naš kmet najbolj občuti, kajti ravno njemu se tako suče, da 135 se jo bati, da bode pádel iz njega, ako okoliščine prevdari vse bolj, kakor so to storili naši očetje. Toda tarnanje nič ne pomaga, nikdo nam pomagal ne bode, ako si ne po- siti: Pred leti sem na mojem izsezanem travniku přidělal 200 ct, krme ; na nekojih krajih ni bilo vredno ko- odkar sem še kosec si ni mogel obrisati kose, magamo sami. Zato pa se je poprijeti resnega delà, kajti mah odstranil, zemljo osušil in jo z gnojom gnoj il, imam časi so opasni, da ne z^mudimo rešilnih trenutkov, ko vsako leto več pridelka, tako, da sem ga dobil predzadnje ? vse sili naprej in naprej Slovenec je bil sicer od starodavnih časov že oratar ter se ga zgodovinopisci spominjajo kot pridnega kmeto-valca, toda dandanes je zaostal za drugimi narodi, Kateri si morejo v bolj nevgodnih razmerah, na slabejši zemlji pridelovati kruha. Vzgledi jasno kažejo, da bolj ko je zemlja rodovitna, bolj je ondotno prebivalstvo zaspano. Poglejmo rodovitno Hrvatsko, kjer je kmet le malo ali nič ne gnoji — pa se raste, a kako je zaspan! Idimo v nemško peščevnato pustinjo, v nje nerodovitňo polje, leto 400 in lani že 500 centov in če Beg da, ga mora zrasti tudi 600 centov. „Šegnoj na travnik", so mi včasih kmetje rekli. „Bog da bi ga za njive imeli sili. u kdo te da ga vedno na njive voziš, kjer že tako vsako leto pšenica, rž, ječmen itd. polega, ker jim gnoj takorekoč delà škodo, med tem ko travnik slaba navada! strada ? Vidiš, to je samo Ko sem nekje kmete nagovarjal i da travnike gnojili, bili so tište misli, kakor vi danes tukaj. Pa nekateri so le začeli gnojiti in jih še gnoje, in rekel mi s kako bistroumnostjo prideljuje on od matere zemlje kmet: „Prav ste imeli! Travnik mi da trikrat nazaj gnoj svoj živež. Ali poglejmo v angleške močvirnate kraje, tam i pri nas kakor tudi njiva pa še enkrat ne". Zapomnite si! posodite travniku za eno leto gnoja in dal vam bode čez 200 odstotkov za na Hrvatskem leži veliko kruha v to- To so sicer oderuške obresti, pa če bode kdo zavoljo se mi poljedjelstva učili ! Smelo lahko trdim, da še tudi zemlji glava. * kteri čaka, da ga vzdignejo pridne roke in umna tega kaznovan, mu hočem jaz povrniti. Ako ima kmet veliko sena tedaj pa navadno dvakrat greši. Prvič ga v" n " Pri vsakem gospodarstvu je potrebno štirih nemških vino, voda, gozd, travnik, ktere potřebuje to prodaja na pol pod ceno, in v drugo proda teleta. Zapišite si nad vrata doma : dobro seno se spod 2 gld. ne * v resnici vsaka kmetija. Toda kdo mi pove i ktera teh sme prodati ? sploh slabo znamenje za kmeta, ako seno reči je najbolj potrebna? Jaz sem mnenja i da travnik prodaja, še slabše, ako ga kupuje. Tudi teleta ne prvi pri kmetijstvu » on mož » kteri vlada dobro ali smela prodajati. Nemec jih ne prodaja, ampak redi se Ako slabo vso gospodarstvo. To mojo trditev hočem podpreti z dokazi. torej seno v gnoj in meso spremenimo » tedaj lahko rečemo, da smo gospodarili. Brez travnika ni sena, brez sena ni živine, brez živine ni gnoja, ni delavnih moči za oranje itd., ni dobre uidejo nam vsi ljudje od hiše i i njive, ni mleka za ljudi kmetijstvo se takoj neha. Verjemite mi torej, da se brez Ko sneg odleže in se zemlja posuši, biti mora kmetova prva skrb, da pogleda svoje travnike. Ustrašil se bodeš, ko boš videl namesto travniških rastlin sam mah, tam pa tam štrli kaka uboga travica. Zdaj lahko manj in dokler naprej presodiš, kaka bo tvoja košnja. Več mahu dobrega travnika pri kmetiji izhajati ne da, nimaš istega pri hiši, ne moreš naprej. Travnik je kakor trave in sena. Mah ne zaduši le samo trave, ampak on kolo pri mlinu, ktero vse goni. Ker je travnik torej največjega pomena, vredno je da se o njem pogovorimo. jo uničuje na dva načina: prvič zabranjuje zrak in t toploto, ktero rastlina za rast imeti mora; tako pa brez teh ne more vspevati. Travnik vsled mahu tudi postane mokro ten. Reči znal kedo: „Kaj že bodemo pa zdaj o tra- kakor bilke vnikih govorili, kje je še košnja!" In v resnici večinoma ugonobi. drugo pa se mah zaje v travo, v korenine jim pije najboljši sok in moč, ter jih kmetov tako delà. Marsikateri kmet gre še le tedaj na Proč torej mah iz travnikov ! Brano5 in grablje v travnik pogledat, kedar misli, da bo že čas kosit. Navedel roke ter ga dobro povlačimo in pograbimo. Ako delamo sem že preje, da bolj ko je zemlja radodarna, tembolj tako nekoliko let zaporedoma, imeli bodemo travnik brez boje travnik smo mi zanikrni. Travniške rastline imajo sicer to čudo- mahu z gosto travo zaraščen. Nekteri se vito moč, da žive skoraj od nič. Toda vedna ne pojde vlačiti tako. Jemljite iz polne vreče po zrnu, prepričali ? ker menijo da se rastline izruvale. Naj se ktera izruva, se boste, da bode sčasoma vendar vreča prazna. Tako saj niso preštete, in naj se jim tudi tudi pri travniku. Vse, kar vozite raz njega sena » koreninice ranijo in cepijo, saj ravno to je koristno, kajti opazovalo se je, da se tam, kjer so se koreninice trgale je prišlo iz zemlje in zraka v rastlino. Ravno za toliko jn cepile, začenja novo življenje rastlinam, tam izrastejo v zemlji manj živeža in ako delamo to leto za letom, nove korenine, novo steblovje in s tem se trava zgoščujé tedaj more postati zemlja prazna rastlinskega živeža, ra- stlinje morajo pešati vsled pomanjkanja hrane, zato pa pridelujemo tudi mi manj krme. Pa ne le samo to, zakaj da se morajo travniki vsako leto povlačiti. Po povlačenji mi travnik tudi tako rekoč okopamo. Znabiti kdo meni, da koristi okopavanje samo moramo Da pa ostane travnik vedno pri stari moči, gledati turšici, krompirji, želji, korenji, drevju? 0 kako se mo- tite? Lepše ko se rastlina okopa, lepše raste, velja tudi pri travniških travah. Od kod pa pridejo? Učenjaki so da travniku povrnemo to, kar smo mu odtegnili. To se po zgodi z gnojem 136 zasadili, da se v zrahljani zemlji, kamor veliko zraka isA/iiiMi/fcftwiwfc &B priti zamore, na koreninah naselijo neke glive, ktere sr-kajo iz zraka dušik v sebe, ter ga potem oddajajo ra- stlinam po koreninicah. Dušik pa je rastlinam tako po- treben, kakor nam zrak, v kterem kisik. Ta zračni živež gre rastlinam torej skoraj popolnoma v zgubo, ako zemlje dovolj ne rahljamo. In nekteri travniki še niso bili nikoli zrahljani. Povlačen travnik pa se tudi ložje posuši in je potem toplejši, kar daja bujnejšo rast rastlinam. Tudi dež popije tak travnik bolje, ter primaka delj časa koreninam. Torej dragi » še enkrat brano, brano na travnik Lahko pa vzamete na travnik vašo navadno njivno brano s trnjem spodaj zapleteno in ako ravno se trnje kmalo oguli i vendar za gladke, viseče travnike dobra i kajti po tacih so včasih travice zelo drobné in je tudi plast zemlje tanka. Drugače pa je po dolinskih travnikih in še posebno , kjer tla niso ravna. V take nižave in jarke navadna tam brana ne more priti, ampak pleše nad njimi tako, da se mah spodaj smeji. Za take travnike imamo vpogljivo, členkasto, trav-niško brano, ktera vsako nižavo in stopinjo poišče in očisti. Ker pa je taka brana za malega posest/iika predraga, omislilo si je naše društvo to brano, ktera teh ta 86 kl. in velja 26 gld. Ta brana se bode posojevala in sicer plača od nje na dan vsak ud 20 kr. neud pa 40 kr. Zagotovim vas i da ta brana več vredna. kakor » toliko kil zlata, ako jo boste pridno rabili. Vlači pa se s to brano čisto priprosto. Vprežeta se dva konja in začne se kraj travnika, ter goni krog in krog enkrat po enem mestu tako, da ni potreba nič obračati ter se potem na sredi travnika konča. Pri vlačenju ni potreba « m Poučni in zabavni del. w» I* Ivan Durak. Z (Povest, ruski spisal Lev. Tolstoj.) VII. Drugo jutro je zvedel starši brat, Semjon-vojak » o Ivanovih čudežih ter je šel k njemu. Povej mi, pravi ta, odkod si pripeljal vojakov in kam si jih sedaj spravil? Zakaj bi ti pa rad to vedel, vpraša ga Ivan? Zakaj? vojaki se da vse opraviti. Ž njimi si lahko pridobiš celo cesarstvo. Ivan se začudi Nu, zakaj pa nisi tega prej povedal? Napravim ti jih, kolikor hočeš. Slame sva přidělala s sestro mnogo. To rekši, pelje Ivan brata na gumno in reče: Le pazi, jaz jih bom napravil, ti pa jih pelji ven, kajti ako jih hočemo preživiti, pojedo nam v jednem dnevu vse, ker imamo v vasi. Semjon-vojak je obljubil, da jih pelje ven, in Ivan jih je začel delati. Ko udari s snopom ob pod, nastala prva četa » udari drugič j nastane druga ; napravil jih je toliko, da so napolnili vse polje. No, bo zadosti kaj? vpraša Ivan brata. Ta se razveseli in reče: Bo i hvala » Ivan. Je že dobro, reče Ivan. Če jih še boš potřeboval i pridi » jaz Jih bom še napravil. Slame je sedaj mnogo. Semjon-vojak uredi takoj vojščake, jih razdeli ter se odpravi na vojsko. Komaj je odšel semjon-vojak, že pride Taras-deki je tudi zvedel o včerajšnjem čudežu, ter začne beluh prositi brata: Povej mi » odkod jemlješ zlat denar? Ko za brano držati. Ko se je pa med zobmi nabralo dosta jaz toliko denarja na razpolaganje, pridobil bi imel temu mahu, tedaj se prime zadnji konec brane, ter vrže nazaj denarju denar vsega sveta. Ivan se začudi. Res? Prej bi na sprednjega, tako da mah pomaga. odpade i ali pa se z roko m* že bil lahko povedal. Skujem ti ga, kolikor hočeš. prvo leto se bode videla korist, še bolj pa Brat se razveseli. Daj mi ga vsaj za tri rešeta. drugo in tretje. Toda zapuščen in potem povlačen trav- No, naj bo, reče Ivan, pojdiva v gozd, pa zapreži konja y nik je podoben zanemarjenemu beraču, kteri še ni sit, nesel ga ne boš. ako ga ostrižemo, počesamo in preoblečemo. prosil Zdaj bo tudi še jesti, kar mu bode dobro teknilo. Pripe ljite torej travniku pred vlako še tudi gnoja, vsaj vam ga s preobilimi odstotki vrne. Kakor hitro se travniki osušijo tako, da se skoraj za brano kadi, tedaj čas z vlako. Takih dni pa je včasih do sredi aprila zelo malo » torej ne zamudite redkih ugodnih dnevov. Veliko travnikov je v naši občini, kteri se vlačiti ne bodo dali ker so premokri, kako take posušiti, se zmenimo drugokrat. Tudi umeten gnoj ima svojo prihod-njost, o čemer se tudi enkrat zmenimo. Odpeljeta se v gozd i Ivan začel tresti list je s hrasta in je drobiti. Natresel ga je velik kup. Bo zadosti? Taras se razveseli. Za zdaj bo ) pra- vi ta; hvala ti, Ivan. Je že dobro, odgovori Ivan. Če še boš potřeboval ) pridi ga bom nadrobil listja še mnogo ostalo. Taras-debeluh . Lm odpeljal na kupčijo. nabral poln voz denarja in se Odpeljala sta se oba brata. In začel je Semjon vojskovati se, Taras pa kupčevati. In Semjon si priboril cesarstvo, Taras-debeluh pa si nabral ogromno denarja. Snideta pa se brata in si razodeneta drug druzemu Semjon j odkod ima vojake > Taras pa i odkod ima denar. Semjon-vojak govori tako-le bratu: Jaz sem si pribojeval cesarstvo in živim dobro i denarja mi pri- mankuje i da redil vojake. Taras-debeluh pa govori ; 137 Jaz sem si pridobil velik kup denarja, samo to je hudo, ker ga nihče ne straži. Semjon-vojak pa reče: Pojdiva k bratu, rekel mu bom napraviti še vojakov, dal jih bom tebi, da bodo stražili tvoj denar, ti pa mu reci, naj ti napravi denarja, da boš mogel vojake rediti. In odpravita se k Ivanu. Tja přišedši, reče Semjon Ivanu : Malo imam vojakov, bratec, napravi mi jih še, vsaj iz dveh kupov jih še napravi. Ivan zmaje z glavo. Zastonj ti nočem več delati vojakov, reče Semjonu. Zakaj pa ne? saj si mi obljubil. Obljubil sem sicer, pa nočem več napraviti. Pa zakaj nočeš, neumnež? Zato ne, ker so tvoji vojaki člověka na smrt ubili, Ne dam več. Tako se mu upré in noče več napraviti vojakov. . Sedaj začne tudi Taras-debeluh prositi Ivana-norca. da bi mu še napravil denarja. Ivan pa zmaje z glavo. Zastonj ti ga nočem več delati. Zakaj ne, vpraša ga Taras, saj si mi obljubil. Obljubil sem sicer, pa nočem več napraviti. Pa zakaj nočeš več napraviti? neumnež, vpraša ga Taras. Zato ne, ker je vzel tvoj denar Mihajlovni kravo. Kako vzel? Da, vzel. Mihajlovna je imela kravo, otre ci so dobivali od nje mleko, pred par dnevi pa so prišli njeni otroci k meni mleka prosit. Jaz pa sem jih vprašal : Kje pa je vaša krava? Odgovorijo mi : Oskrbnik Tarasov je přišel, dal materi tri zlate, a ona mu je dala kravo, mi pa nimamo sedaj nobene pijače. Jaz sem mislil, da se hočeš z zlati igrati, a ti si vzel otrokom kravo, ne dam več. Neumnež 3e je uprl in ni dal več. Tako sta odšla brata. Odšla sta brata in začela premisljevati, kako si pomagati v svoji sili. Semjon pravi: Glej napraviva to. Ti mi daj denarja, da bom redil vojake, jaz pa ti dam •polovico cesarstva z vojaki vred, ko bodo stražili tvoj denar. Taras je bil s tem zadovoljen. Brata se razdelita in postaneta cesarja in oba — bogata. VIII. A Ivan je živel doma, skrbel za očeta in za mater in dělal z nemo sestro na polju. Nekoč pa se prigodi, da je zbolel Ivanu stari domači, grjavi pes in je začel krepati. Ivanu se je smilil pes, vzel je kruha od neme sestre, dal ga v kapo, nesel psu in mu ga ponudil. Kapa pa je bila raztrgana, in iz nje je padla s kruho vred jedna korenina. Stari pes jo je pogoltnil s kruhom. Komaj pa jo je požrl, skočil kviško, skakal okoli Ivana, lajal in z repom mahal : ozdravěl je. Ko sta viděla to oče in mati, se začudita. Sčim si ozdravil psa, vprašata Ivana ? Ta pa jima odgovori : Imel sem dve korenini, kateri imate tako moč, da ozdravita vsako bolezen, tako je tudi pes jedno požrl. In zgodilo se je takrat, da je zbolela cesarju hči, in cesar je naznanil po vseh mestih in vaseh : kdor jo ozdravi, obdařil ga bode,* in če je neoženjen, temu je pripravljena hči kot nevesta. Naznanili so tudi Ivanu v vasti. Oče in mati poklićeta Ivana in mu rečeta : Si slišal, kaj naznaja cesar? Ti si rekel, da imaš korenino; 'pojdi in ozdravi cesarsko hčer. Potem boš na veke srečen. Naj bo, reče Ivan. In odpravi se na pot, ko pride do vrat, vidi beračico z kruljavo roke. Ta ga ogovori ; Slišala sem . . , m f% » £ a . • da lečiš? Ozdravi mi roko, še obuti se ne morem sama. • . 9 .. mm ' ' r i . * No, naj bo. Na to izvleče korenino, da jo beračici — in ji reče požreti jo. Beračica pogoltne korenino in ozdravi in takoj je začela z roko mahati. Ko sta oče in mati, ki sta sina spremljalá k carju, slišala, da je oddal Ivan poslednjo korenino, in da nima z ničemer cesarsko hčer zdraviti, začela sta__ga- kregati rekoč: Beračice si se vsmilil, a cesarska hči se ti ne smili. Žal je bilo Ivanu tudi za cesarsko hčer. Zapreže kobilo, vrže slámě na voz in sede nanj. Kám pa greš, neumnež? Cesarsko hčer . « . ft i < ~ T • y _ 1 zdravit. Pa saj nimaš zdravil. No, kaj pa je zato, reče Ivan in požene konja. Pripelje se na cesarski dvor, in i ' i komaj je stopil na stopnice, že je ozdravěla cesarska hči. Cesar se razveseli nad tem, zapove pripeljati k sebi Ivana. Dal ga je lepo obleči in nalipšati. Bodi moj zet, 4 1 ř i i* im Ak —. t * lm . l Li ' " • J kTSk " . I — r J I -J • I M A? m ^ reče cesar Ivanu. Nimam nič zoper to, odvrne mu ta. In Ivan se je oženil s carevno. Cesar pa je kmalu umri. Po njegovi smrti je postal Ivan cesar. Tako so postali vsi bratje cesarji. IX. ; : „ . Živeli so trije bratje in carovali. Dobro se je godilo starejšemu bratu Semjonu-vojaku. Nabral je sé svojimi slamnatimi vojaki pravih vojakov in sve je izvežbai. Bali so se ga vsi. Dobro se je godilo tudi Tarasu-debeluhu, denarja, ki mu ga je dal Ivan ni zapravil, ampak ga zelo pomnožil. Imel ga je zaklenjenega v škrinjak in pobiral od ljudstva druzega. Za denar so mu prinašali vsega in hodili dělat, ker je vsak potřeboval denarja. ; Tudi Ivanu se ni godilo slabo. Brž ko je pokopal tasta, slekel je vso cesarsko obleko in je dal ženi, da jo shrani v škrinji; zopet je oblekel robačo, obul dolnje hlače in opanke in se poprijel delà. Dolg čas mi je reče. trebuh mi je začel debeliti, ne tekne mi jed, in spanec me bega. Šel je po očeta, mater in nemo hčer in začel zopet delati. Vsi so spoznali, da je Ivan — noreć. Žena me pove, da ljudje govoré o njem, da je norec. Naj govore. Žena Ivanova je mislila in mislila in tudi ona je bila neumna. Čemu se bom protivila možu, reče sama pri sebi. Kjer je šivanka, tam je tudi nit. Slekla je cesarsko obleko, položila jo v škrinjo ter šla k nemi de-klici učit se delati. Naučila se je delati in začela možu pomagati. In ušli so iz Ivanovega cesarstva vsi pametni, ostali so sami norci. Denarja ni imel nihče. Živeli so in dělali. živili sebe in druge dobre ljude. siiiiiiMiáNii tM^^itteMtttobMtÉi^ ■ '-........•■'■»-•■'•■■■;»•»•''■'»..... ^ïllll.......IIUIIIIIIIIIIIIMIIIlîllllllllll...............*.....ill........Illllll...............■■llllllllllli:Ě — S cesarskega dvora. Prijavlja se cesarjevo la-stnoročno pismo na presumptivnega prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda dEste, v katerem pismu izraža cesar k svoje veselje, da se je nadvojvodovo zdravje utrdilo in pride-lnje nadvojvodo sebi kot najvišjemu zapovedniku vojske na dispozicijo, nainanjajoč ob jednem da bo nadvojvoda imel pri liko voditi časih večje armade. Nadvojvoda, ki bo v smislu odloka cesarjevega vodil kot namestnik cesarjev zadene cesar-jevega vojaštva, je že dosedaj izvrševal mnogo vladnib zadev, pridržanih cesarju. — Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 15. do 31. marca 1898. poslali: Slavna posojilnica v črnomlju 10 gld. — Slavna okr. hranilnica in posojilnica v Idriji 50 gld. — Veleč. g. dr. Eranc Sedej, c. in kr. dvorni kapelan na Dunaju, 10 gld. — Gr. Anton Kosi, učitelj v Sre-dišču, znesek 3 gld. 50 kr. katere je zložil učiteljski zbor siediške ljudske sole pri odhodnici č. g. kateheta Fr. Gart-nerja z geslom: „Živela sloga med duhovščino in učiteljstvom s v prid našemu narodu!" — Slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 20 gld. — Slavna posojiluica za Stari Trg, Lož in so-sedstvo 20 gld, — Slavna okr. posojilnica v Radečah 10 gl. — Ženska podružnica v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 22 gld. 10 kr. — G. Iv. Perdan, veletržec v Ljubljani in založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, po č. g. kano niku Kalanu 200 gld — Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld. — č. g. Avguštin Skočir, kurát v deželni bolnici v Gradcu, slovenskim šolam v Trfctu in Gorici za piruhe 100 gld. — Iz nabiralnika pri g. Majniku v „Narodnem Domu" v Ljubljani 4 gld. 53 kr. — Neimenovana gospica z Razdrtega 1 gld. — Slavna posojilnica na Dolu pri Hrast-niku 5 gld. — Volilo pokojnega č. g. ledinskega župnika Ivana Bolte 45 gld. 15 kr. — Podružnica za Šaleško dolino v Velenju 50 gld. — Po konjiški podružnici 16 gld., namreč: g. dr. Filipič mesto venca na krsto g. Pospišila 10 gld., g. Puki na Dunaju 2 gld. in 4 gld. se je nabralo na občnem zboru podružnice v Konjicah. — Iz nabiralnika g. Egidija Je-gliča na Selu pri Žirovnici 5 gld. — Gdč Marija Toman po g. načelniku postaje Podkrajšku v Rajhenburgu 5 gld. — Slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 30 gld. — Prisrčna hvala vsem dobrotnikom, zlasti vodstvom naših vrlih posojilnic in g. Perdanu, ki je v kratkem dal družbi tisočak. Priporoča se družba vsem prijateljem, da se je spomnijo pri delitvi ve-likonočnih piruhov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu mareu 1898 je 106 strank uložilo 30.109 gld. 901/* kr. 73 strank uzdignilo 6892 gld. 56 kr. 18 stránkám se je iz-plačalo posojil 8645 gld. stanje ulog 421.236 gld. 99% kr. denarni promet 84.665 gld. 871 /a kr. — V mestno hranilnico ljubljansko je uložilo meseca marca t 1. 730 strank 327 541 gld. 79 kr., vzdignilo je pa 578 strank 118.600 gld. 80 kr. — V prvem četrtletju je hranilnica dovolila 166 prosilcera za 143.320 gld. posojil na zemljišča. — »Glasbena Matica«. Ob najobilnejši udeležbi in z velikanskim vspehom je „Glasbena Matica" v nedeljo dne 3. aprila t 1. v Narodnem domu proizvajala pod vodstvom kon-certnega vodja g. Jos. Čerina težki oratorij slavnega Bacha „Pasijon po sv. MatevŽuu. S tem koncertom, v katerem so nastopili solisti, dva zbora, dva orkestra s spremljevanjem orgelj in glasovirja je pokazala „Glasbena Matica44, da je tmožna iavršiti naloge, kakoršnimi si kos le najslavneji in največji glasbeni zavodi na svetu. — Celjsko pevsko društvo priredi dne 17 aprila v Narodnem domu velik koncert. Nastopilo bo eez 60 pevk in pevcev. Kako lepo napreduje v Celji slovenstvo, kaže tudi mnogoštevilen pevski zbor. — Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Logatcu. Tudi na Pivki se so jeli gibati in ustanove v kratkem tako zadrugo. Notranjec uvideva .svojo rešitev v umni živinoreji. — f Lujiza Pesjakova. Umrla je v Ljubljani in bila dne 2. aprila slovesno. pokopana ugledna., in plodovita slovenska pesnikinja in pisateljica Lujiza Pesjakova v visoki starosti 701et. Kot učenka Prešernova se je po občevanji s pokojnim dr. vitez Janez Bleiweissom, Jos. Cimpermannom, s Fr. Levstikom in drugimi navdušila za slovensko pesem in delovala prav marljivo na tem polju. Njene proizvode obelo-danil je Zvon, Besednik, : Kres, Ljubi. Zvon, družba sv. Mo-horja, Matica Slovenska itd. Mnogo je pisala za Vrtec. Bodi lahka. zemlja slovenska odlični pesnikinji! — Cesarska lipa. Slovesnim načinom so v spornin 501etnici cesarjeve usadili na Dobravi pri Kropi v srédi vasi slovansko lipo, katero so nazvali „cesarsko lipo". __- «s V — Državnozborski poslanec dr. Ivan Sušteršič» ki je zastopal kmetske volilne okraje Ljubljana, Vrhnika, Li-tija, Zatičina, Ribnica in Velike Lašče je odložil svoj mandata Kot povod temu koraku navaja: omajano zdravje, preoblože-nost z odvetniškim poslom, rodbinske razmere in okolnost, da hoče svoie moči posvetiti „Gospodarski zvezi" in „Zvezi kranjskih posojilnic". — Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani se pri-čne vender graditi. Raapisana so že pripravljalna in zidarska delà. Zgradba ima biti dovršena do 1. septembra 1899. Kakor znano, stalo bo poslopje ob Tomanovi cesti naproti Na-rodnemu domu. v * . — Solski dom v Gorici ima že junija meseca biti pod streho. Zgradba bo stala 40.000 gld. in je kakor znano namenjena slovenskima obrtnima šolama in slovenski ljudski šoli. Požrtovalne se morajo zvati Goriški Slovenci, ki bodo ves potrebni denar nabrali s prostovoljnimi prispe?ki. — Biki plemenjaki. Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca aprila t 1. bike plemenjake Belanske-Pincgavske pasme proti po račilu polovne nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. — Železnica Trebnje-Mokronog Železniško ministerstvo je na podlagi dne 17. jan. t. 1. izvršenega pregleda železniške crte nameravane od Trebnjega preko Mokronoga v Tržišče s samotež tirom do Št Janža potrdil, da se smejo na tej odobreni podlagi nadaljevati priprave za ta železniční načrt — Druga železnična zveza s Trstom. V pospe-sitev zgradbe to-li zaželjene druge železnične zveze s Trstom so zastopniki jugoslovanskih dežel osnovali poseben odbor. — Poštno nabiralnico so dobili v Robu.- Hodil bo po štrikrat na teden pismonoša v Vel. Lašče. — V starosti 94 let ie umri dne 27 marca t 1. v Gorjanski župniji Jurii Kozel. Dasi mu je bila usojena redka starost, je vender želel 100 let star biti. — Trojčke je povila in sicer same deklice žena ob- činskega sluge v Tržiču. — Nesreča. Dne 28. marca je v vinogradni zidani ci zgorela 781etna Marija Glavič v Koželevcu pri Novem mestu. Zanetila je v zidauici ogtnj, ki se ji je po neprevidnosti přijel obleke in io opekel tako, da je kmalu umrla. NesreČnice sin, ki je iz vinograda opazil dim v zidanici. je přišel pre-pozno in ni mogel več matere rešiti. — Vsled žganja, katerega se je preveč nasrkal, moral je nagloma umreti 291etni Fr. Kompalšek iz Krašnje. Na potu iz žganjarne domov, je obležal v nekem gozdu in za vedno zaspal. — V smrt na vislice so obsodili v Mariboru 471et-~ nega posestnika Fran VraČko-ta iz Poličke vasi, ker je umořil svojega tasta in taščo. Připlazil se je v hišo, ko sta ta dva spala in jima s sekiro preklal glavi. Vsled nerodnega življenja Vračkotovega sta se tast in tašča izrekla, da nic ne t 139 ïapustita 7 njemu, da dobe vse —M otroci. To ga je tako razjarilo, da je doprinesel omenjeni grozni čin dnevnem redu. Morebiti se vender posreči to zavozljano stvar konečno tako rešiti, kakor zahteva pravica. Dreyíusov položaj Tatvina. Neznan tat je .posestniku Janezu Lam- se mora zvati strašen prognanstvu je oslabel baje že po- petu v Dol. Logatcu ukral iz škrinje dve hranilnični polnoma duševno in telesno Soproga njegova je že trikrat po 380 gld. m 445 gldi ter vzdignil denar, še predno prosila, da smela njemu in pri njemu živeti, a vselej so Lampe tatvino zapazil odbili prošnjo. Vsak pravicoljuben člověk more le želeti, da Obesil se je 6Oletni Franc Rojar, delavec v Tschin- pride resnica na dan v zadevi in da se Dreyfuss reši, če kelnovi tovami. Ker vsled bolezni ni mogel več opravljati je nedolžen. službe, je živel v pomanjkanji, katero ga gnalo v smrt. Misli, kako bo živel, so ga tako zbegale, da se je že opetovano skušal usmrtiti, a odvrniii so ga vselej odvrnili pravočasno. Raztelesenje je pokazalo, da? ni bil več na duhu zdrav. - : Električni daljnogled Avstrijski ljudski učitelj je izumi! pripravo, s katero borno mogli vi leti tudi skozi zid. Priprava posreduje optične prikazni s pomočjo elektrike in jih Nenavadna oporoka redkostim se pač more prištevati oporoka učitelja Henry Waymouth Gybbs-a na An-gleškem, ki sicer ni imel bogve kakega premoženja, a se je v oporoki spomnil kraljić in cesaričinje. Pripomnj se, da je bil v 1. 1852 do 1858 učitelj piinca Valeškega. Oporoka 761etnega moža ima čudne opazke. Razun, da je mnogim za- zopet proizvaja na oddaljenem kraju. : Že pred tremi leti je imenovsni o stvari pisal vojnemu ministerstvu in prosil podpore, da napravi model za svojo iznajdbo Danajski bankir Ludovik Kleinberg je iznajditelju ' na to dal pripomočk>v, da je napravil model. Danes je ta iznajdba patentovana že v - « • __ . * . i a ^^^^^^ 1 » tem daljnogledu se je tudi komi- izumitvi, ki to vseh kulturnih državah. sija za pariško razstavo jako povoljno izrekla. je velikanske važnosti ne pove izumitelj • V nic natančnega, vodom volil po 2000 mark določil, da naj se dva zavoja pi3em izročita kraljici Viktoriji. Svojemu bivšemu gojencu princu Valeškemu je zapustil svojo sliko, izgotovljeno od nekega imenitnega portretista. Lepo sliko predstavljajočo grad Vindzor je volil cesarici Frideriki. Princezinjama Viktoriji in Maud je določil 50,000 mark. Vender je volilo princezinji Maud skrčil na 2000 mark, ker se je omožila s princem Ka- Vojvodi Ostalo -_ 4 * premoženje je volil sorodnikom in prijateljem. Razun tega želi čudak, da se ga sežge in zemlji. povdarja, da so se posrećili vsi posknsi. Na pariški svetovni razstavi bode s pomočjo te priprave gledalo v posebnem paviljonu 10.000 ljudij, vojaške vaje na suhem in na m rju, Kako se bo to uprizorilo, se bodo vršile ob i stem času. tega ne pove izumitelj. Tržne cene. rolom danskim, kar pa ni bilo po volji Gybbs-ovi. Jorškemu in vojvodinji Fizeški. je volil po 2000 mark V Ljubljani dne 26. mar. 1897. Pšenica gld. 13 rž gld. kr., ječmen gld. kr. kr., oves gld. 7 50 kr. ajda gld. 9.75 kr., proso gld. 7 50 kr., turšica gld. 6 70 kr. se njegov pepel v rakvi izroči leča gld. 15 — kr., grah gld. 14'— kr., fižol gld. 12- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Velik požar uničil minoli teden na Reki pri stansko skladišče 20 8kladišču je bilo 500 vagonov jute v vrednosti 750 000 gld. potem fižola in ječmena za 50.000 ter druzega blaga. Vsa škoda znaša nad mili jon goldinarjev. Da se ogenj ni razširil na sosednja skladišča se je zahvaliti gasilcem. Užgala je střela. Razstava slik v Zagrebu Znani sloveči ruski je: slikar Veraščagin je s 1. aprilom otvoril v Zagrebu razstavo svojih slik. Njegove slike so vzbudile še povsod največjo pokornost in dvoma ni, da dosežejo isti vspeh tudi v Zagrebu. Dana je s tem tudi Slovencem lepa prilika, da si vgledajo nedosežne umotvore v Zagrebu. 4Qoletnica Ameriga Vespuccija Florenci so se začele velikanske slavnosti v 4001etni spomin rojstva Ameriga Vespuccija, italijanskega zemljepisca in potovalca, po katerem ima Amerika svoje ime. Dolgovi držav. V Danski pride na vsakega člověka 35 gld. v Nemčiji 52, v Srbiji 71, v Rumuniji 72, na Ruskem 80, v Belgiji 138, v Franciji 242, na Ogerskem pa 411 gld. državnih dolgov. Morilca 28 ljudij imenom Vacher so přijeli Lyonu na Francoskem. Vse se je treslo pred tem strahovitežem, sedaj se je vendar posrečilo zalotiti ga. 12 umorov sam pri- zna brez dvoma je doprinesel tudi dražih 16 umorov. Redilna stupa za knretino, edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld. Redilna stupa za prasiče. Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld Zolova afera. Kasacijsko sodišče je na pritožbo popolnoma oprostilo Zolo vsake kazni in izreklo, da sodišče popolnoma nepravilno postopalo, ker ga Pritožba navaja sedem točk Zole. je porotno obsodilo. so bile odločilne za oprostitev i Ni se dovolila Boulancyj soprogi prisega kakoršna je želela sama, ni se zaslišal Kazimir Perier in soproga Drey- se je v pritožbi povdarjalo, da je obtožba vložila pri vojnem ministerstvu Redilna stupa za živino za konje, rogato živino in ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljéim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. fussova Posebno Vsa ta nasteta sredstva se dobij o : (50 12) Zole nepravomoćna, ker se v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža ne pa pri razsodbo napadenem vojnem sodišču, kakor zahteva zakon in vsak dan s prvo pošto razpošiljajo kasacijskega sodišča Zolova afera zopet na 140 Loterijske srećke V Brnu dne aprila t. 1. : 13, 82, 63, 37, 22. Jedino pristen Na Dunaji dne 2. aprila t. 1. : 36, 39, 17, 31 V Gradci dne 2. aprila t. Í. : 11, 49, 59, 13 83. M Razpošiljava sukna samo zasebnikom i odrezek dolg za- jgid 3*10 iz dobre 4-80 dcstro moško obleko stane samo > 7-50 8-70 10*50 12-40 1395 > > fine l a i » > finejše angleške grebenčaste ) pristne ovčje volne odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. - 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- blago, kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (7) DIE preprećijo vse prevare, imam odslej oblastveno registrováno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo drobno samo oblastveno koncesijonirana trgovinskosodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja Thierry Pregradi Rogatcu Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo prsne pljučne boli kašelj izmečke želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd notranj o vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope klinami nobene zaloge, naroči Tovarna balzama lekarnarja naravnost z naslovom Thierry v Pregradi Rogatcu. Cena franko vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je zabojem vred: malih tf dvojnih steklenic krone, kron. Bosno in Hercegovino več. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (20) »Velecenjenigospodlekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a sem od moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki da.n s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g š t e v. 20. P t r p o t č k iz k > k Z skemu« v Zagrebu, dob; v deželni lekarni pri Leusteka, Resljeva cest iva se tukaj v Lj ubij Mariji pomagaj Mil a št. 1. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih sifikatov bodem na podlagi zakona varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Lekarna Jedino pristiio angela varuha Scholzengel-Apokháke Gentifolijsko mazilo .VV (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo se-d&njasti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-sprotnega učinka. Pri vseh tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, — vsaj naj manj zboljšanje šanje bolečin prouzrojoče. Manj nego dve Škatljici raz- deSATHIERRYln pošiljati; razpošilja se jedino le proti PREBRADA poprejšnjemu nakazu proti listom vzetju zneska. Cena s poštnino, voznim zavojem lončka krone vm Svarim nakup ovanj em neučinkujočih ponarejanj prosim natanko na paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znam Ka firma Schutzengel Apotheke zavit znamko Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora navodilo Ponarejalce vporabo, katero ima varstveno posnemalce mojega jedino stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry Razpošilj brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in Služba: J. Blasiiikovi uasledniki.