za dayčao oblast. Ce ima kdo dohodfcov 20 000 K on  poroča dva-, trikrat toliko! Gospodje, ali ie to vse nrav | jn pošteno! ' f Ni namen teh vrstie, da bi hujskali pvoti uradnif štvu. Ne! Slovenske sinov-e, ki so v državni siužbi, pof sebno one pri financah, pozivamo in proshno: Ne gre| nili izmozganemu aarodu še vi življenja z nepotrebnii mi sekaturami in nelepim ovaduštvom! Zakaj tako izmozgavanje? Slovenski oče le s lcžavo daje svojega sina študirat Vesel je, ko vidj, da je prišel njegov otrok do boljšega kruha. Sicer danes služba uradnika tudi ni si-. . jajrua; lačiii morajo državni naslavljenci hoditi okoli.j In sestra ne smilita? A če premotriš položaj našega kmeta, kojemu toča indruge uime uničujejo trud njegovega trdega dela, vidiš,da naš ratar trpi nied vsemi stanovi največ. Trdo de-lo, neznosui davki, vojaško breme, kuga pri živini inše desetero drugih nesreč spremlja slovenskega kmetaod zibeli do groba. Priznajle, da je lako! Slovenski oče si misli, dal bom sina študirat, da bokot g-ospod delil pravico na sodniji, po kristjansko pred- pisoval davke in da bo sploh stal slovenskemu narodu ob strani. V mnogih slučajih se te nade očetove res tudi uresničijo. A na stotine imamo v najnovejši dobi siu- čajey, ko 'slišimo pritožbe: Nemec prej z nami ni lako kruto postopal, Srb z nami ne bi lako ravnal. Žalostna slika! Slovenski sinovi-uraflniki žal v pre- mnogih slučajih tiransko postopajo z lastnimi brati. Ne vsi, a mnogi so rcs taki. Ali se kje v kaki pokrajini tako strašno navija davčni vijak glede dohodnine drugih davkov, kot pri nas? Aii mate kje dežclo, kj&r bi se iibogega mladega posestnika, ki je prevzel posestvo po očetu, tako priliskalo kot ravno v Sloveniji? Finančna in sodna obiast odredi po 2 do ?> krat poaovne ceaitve, združene z ogromnimi stroški. In poslopanje glede predpisovaivja in plačevanja desetka! V nobeni državi ni tcga! Odkrito moranio reči, da so v premnogih slučajih krivi propasti celih kmelskih domov in družinske sreče prenatančai uradniki. Hočejo biti bolj papežki, kot je papež sam! Slučaj! Dve sestri kupita malo posestvo za ceno 120.000 K. Desetek s priliklinami znaša okoli 8000 K. Ker je bila petaajsti dan nedelja, ko je bil zadnji termia za plačilo tega zncska in ker ste plačali na davkariji to svoto še le 17 dan, ste bOi nesrečnici kaznovani. Pred- Govorimo odkrito: Ali se vam slovenski oče, brat lnpi^ana višja pristojbiaa je znašala skupno s kaznijo okrogio 40.000 K. To kazen so jima predpisaH še le po preteku pol leta. Kako? Silno vneti ia goreči uradnik je brez višjega povelja listal cele tedae po aktih, da bi našel kakega grešnika. Hotel se je prikupiti višjiia in menda celo samemu Pašiču! Vprašamo yas, ali je to na mestu? Ali ima uradnik kaj od tega, ako je uničil ubogi sestri. V beograjsko žrelo je sicer %Tgel muho in to je bil cel uspeh njegove strašne natančnosti. Drugi slučaj! Slovenski financar gre lačen in žejea mimo kočice nekega prevoznika. Poprosi ga za kozarec rode. A penzijonist mu ponudi pol litra vina. Pravi: Dobil seni ga 80 litrov v dar od prijatelja. Financar si ugasi žejo, a drugi dan ga naznani, da (>d tistih 80 litrov vina ni plačal užitniae. Penzijonist je bil strogo kazaovan. Ali je to lepo in pošteno? (To se je zgodilo v neki fari ne daleč od Maribora. Radovednim iniormacije aa razpolago). Še en slučaj! Finaacar je bil prestavljen iz Slovenije ˇ Makedonijo. Imel je bolao (jetično) ženo in makga olroka. V mnogih pismih je prosil našcga poslanca pomoči, da ga naj spravi zopet v Slovcaijo k familiji. Žena joče, prosi pomoči. Poslaaec se potrudi. Stiska kljuke y finančnem miaistrstTU. Da se ga znebijo, ugo-