Za poduk in kratek čas. Slepi liberalizem. (Nekoliko po nNovicah.") nPač prava reva je to" — reče slepi berač svojemu bromemu tovaršu — ,,tu inaam dve zdravi nogi iu bi si labko ljubega kruhka v obilosti sprosil, pa kaj mi pomagate nogi, če ne vidim in tedaj tudi iti ne morem." ,,Piavo imaš" — odgovori mu bromi tovarš — ,,pa tudi meni se boljša ne godi. Jaz imam sicer zdrave oči, pa kaj mi koristijo? Nogi ste za nič, tedaj si tudi težko kaj sprosim." ,,Kako pa bi bilo" — pravi slepec — nako bi midva v španoviji beračila? Kupiva si voziček in osla, potem pojde najino rokodelstvo izvrstno izpod rok. Jaz te bom vzdigaval na voz, ti boš vozaril in tako se popeljeva prav prilično od vasi do vasi." ,,Zvita buča si res!-i — reče bromi — -,tvoj predlog mi je prav po všeči, precej drugi teden začneva na ta način beračiti." — In tako se je tudi zgodilo. Al slepec ni kaj preveč zadovoljen z vozuikom, ki svoji novi umetnosti še ni dosti kos, zatoraj mu vedno očita, da prepočasi vozari in beračija škodo trpi. Slednjič prideta do strmega klanca; ubogi osel vleče na pretrganje, da bi do vrha pricizal svoja gospodarja. Slepec čuti, da voz le počasi se naprej premikuje, zatoraj se čedalje bolj prepira s tovarišem. Ta obdelava z bičem ubozega sivca na vso moč, — dolgouh potegne s skrajninii silami naprej, tako dase obe ,,štrangi" potrgate,  voz pa jo vlije kakor zdivjan nazaj doli po  klancu. ,,Alo! tako je prav!" zakiiči slepec ves vesel, čuje, kako voz strašansko ropoče, in misleč, zdaj jo gre jaderno naprej. Ta povest je živa podoba sedanjega ,,napredka" (?), precartane liberalne dobe; pa ne da bi kdo mislil, da so naši liberalci dolgouhi pri tej beraški kripi, nič manj kot to! Tudi ne rečem, da je ,,napredek" (?) sedanjega časa hrom; — da ga imam pa za slepega, mi nibče ne bo jemal za zlo, ker mislim, da je ta ,,napredek" že brez glave, tedaj tudi brez oči na svet prišel. Tu ti sedi, ljubi bralec, slepi liberalizem v kripci, hromi duh časa pa vozaii. Kdo je osel pri tem beraškem vozičku, lahko sam uganeš; — zadosti, dolgoub vleče na vso moč n a p r e j, vsi konopci popokajo, in ko voz v divjem teku nazaj doli drdra, misli slepi ,,napredek", da gre naprej in v&s navdušen kriči: ,,Alo, tako je prav!" Žalibog! da gre z vsim našim stanjem že zdavnej tako na vzdol. Liberalna ,,Laibacherica" piše 2. dne t. m. piecej na prvi strani tako-le: ,,Das Volk ist in religioser Beziehung unglaubiger, dagegen politisch reifer geworden; das Volk verfolgt in der Neuzeit mehr irdiscbe, greifbare, als auf jenseits vertrostende, noch unbekannte Zwecke. . . ." Ona tedaj spoznava — in z veseljem — da je ljudstvo neverniše postalo. Da je pa — se ve da zarad tega — politično bolj zrelo, to je treba še le dokazati. Ali je morda to politična zrelost, ako se pusti ljudstvo za nos voditi liberalizmu, bodi si ,,Tagespoštni" ali ,,Narodo-tedenski" ali kak drugi? Ali je to politiena zrelost, da so se nekteri od liberalcev naučili z blatom ometavati sv. vero, njene naprave, poštene možake slovenskega naroda in njemu zvesto duhovščino?? nCem nejevernise je ljudstvo, tem bolj politično zrelo." Izvrstna logika! Najnejevernisi Ijudje so gotovo vsi potepuhi in take baže ljudje, zlasti po velikib niestih, ki nikdar od Boga nič ne slišijo in imajo mauj vere kakor divjaki; ti morajo tedaj najbolje politično zreli biti, marsikdo za — vislice! Vzemi ljudstvu vero, in kaj imaš potem? Ne več ljudstva, ampak besno drhal, ki divja zoper Boga in vlado, ki slednjič samo seberazmesari in ugonobi. Drago slovensko ljudstvo! Vidiš li zdaj dolgoube, ki ua vozu peljajo laži-napredek ? — ali čuješ, kako slepi liberalizem tuli: ,,Alo, zdaj je prav!?" — To so lučnjaki ti liberalci! toliko svitlobe okoli sebe sipljejo, da solnčmsvit še brljava ,,lešerba" proti njim ni! — Če jim v enom&r pred oči stavimo, da bode še posebno narodua stvav trpela, ako liberalci duhovne v vladne telege vprežejo, naui odgovarjajo: ,,A16, tako je prav; cerkev se mora popolnem vladi podvreči!" ,,Vera ni v nevainosti" — tolažijo liberalci kratkovidne ljudi; pri tem pa spodkopavajo, da se še nikdar tako godilo ni, dabovskemu stanu vso veljavo in spoštovanje pri ljudeh, psujejo, obrekujejo in zasmehujejo duhovnike, da se mora ljudstvo pobujšati in zaupanje do cerkve zgubiti. ,,A16, tako je prav!" doni iz vseh kotov Slovenije, in vendar — nvera ni v nevarnosti!!" Vemo prav dobro, da liberalci že komaj čakajo na to, da bo državni zbor plačo duhovnikoin na državno blagajnico pripisal. Ker pa ta ne premore toliko, ne bo ostalo druga, kakor da se — za izvrsenje te postave — po cerkvenem preiuoženju seže. In ker tudi^ to dosti vrglo ne bo, se bode srenjam reklo: Če hočete duhovnikov, plačajte jih same! To pomenja nov davek za srenje, katerega bi čisto nič treba ne bilo, ko bi pravična in dobrovoljna vlada v soglasji s cerkveao gosposko dubovnikom plače uravnala. Vlada pa bo vaikdar, kakoršna je večina državuega zbora. Zatorej smo svarili pred liberaluimi kandidati, ker ti le množijo liberalno večino, iz te pa cerkvi pravicna, dobrovoljna vlada ne bo prišla. Liberalci pa niso vedli, kaj bi vse počeli, da le liberalni kandidati zmagajo. In ko se jim je to nekoliko posrečilo, zagnali so veseli krik: ,,A16, tako je prav!" Možje, kakor so n. pr. Hohenwart, dr. Costa, Hermau itd., katerih se nemčurji in ustavaki strašansko boje, ker poznajo te bistre glave in čutijo, da jim niso kos, ti možje so nana posebno v državnem zboru tako potrebni, da brez njih nijednega tehtnega govornika nemškim ustavakom nasproti postaviti ne moremo. In kaj so počenjali naši liberalci proti tem veljakoni! Delali so na vse kriplje, da jih spodbijejo : z lažmi, s psovanjem in grdim opravljanjem! nA16, tako je prav!" odmevalo je od Kranjskih gora do slovenskih goric na Štajerskem! In tako drvi voziček povsod nazaj: v solekih, srenjskih, deželnih in državuih razmerab, le davki in budobije naraščajo; slepi liberalizem pa vsega ne vidi, marveč se nja gonjači še babajo, da gre vse lepo naprej! Naj le malo časa še tako nnaprej" gre, in zdivjano, zaslepljeno in obožano ljudstvo bo zgrabilo za cepce, in šlo nad vse tiste, ki so ga tako dolgo z rnapredkom" mamili, dokler ni spoznalo, da je — grozno opebarjeno bilo!