ZADRUGAR Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VM Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številka stane Din ISO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH, Socijalni pomen Socijalni problem izvira iz dejstva, ker so zemeljske dobrine neenakomerno razdeljene med ljudi, tako da imajo nekateri vsega v izobilici, drugi, in teh je velika večina, pa trpe na pomanjkanju najvažnejših življenjskih potrebščin. V sedanjem družabnem redu, ki sloni na osebni prostosti izbire dela in konzuma se dogaja, da ima bogataš vedno najrazličnejših potrebščin na izbiro, revež pa trpi pomanjkanje. Rešitev socijalnega problema pač leži v tem, kako izenačiti in izravnati prevelike premoženjske razlike, ki jih opažamo vsepovsod. Položaj revnih in bednih slojev se je skušal reševati doslej z različnimi socijal-nimi reformami, ki so sicer merile na to, da se zajamčijo revnim, zlasti pa delavskim slojem različne gospodarske ugodnosti in pravice, niso pa te reforme omejevale premožnih slojev v njihovi dozdevni pravici, da si smejo neomejeno kopičiti bogastvo na bogastvo. Te polovičarske socijalne reforme so kljub pravem namenu omogočale groma-diti milijone in miljaMe na eni strani, med temi ko sta beda in pomanjkanje najbolj rastla na drugi strani. Zgodovina dokazuje, da vse socijalne reforme le malo koristijo, dokler imajo po-satnezniki pravico svobodno zbirati najrazličnejše dobrine, četudi jih ne rabijo. Pohlep po bogastvu je tako velik le zato, ker se je moderni kapitalizem vsaki socijalni reformi znal prilagoditi tako, da mu je vedno ostala neokrnjena pravica zbiranja in je s tem postalo socijalno vprašanje še bolj kričeče. Gotovo je samo eno, da bodo socijalne razlike obstojale vse dotlej, dokler se narodno premoženje enakomerno ne porazdeli in da dobijo vsi ljudje enako priliko si svoj položaj zboljšati. Sedanji družabni red, ki sloni na rob-stvu delovnih moči, se lahko spremeni brez revolucije in krvoprelitja, toraj brez vsakega nasilstva!. Treba je samo delati. K temu delu je pa zadružništvo v prvi vrsti poklicano. Nič ne pomaga, tarnanje poedincev, nič pričakovanja uspehov od takozvanih socijalnih reform, edini izhod je delo na potu vzajemnosti, združevanjih na gospodarskem polju. Zadružništvo v prvi vrsti vrši veliko socijalno nalogo, ker zadružništvo vodi ljudske mase dejansko in resnično do onega cilja, ko preneha gospodarsko robstvo obubožanega. Zato je kapitalizem največji in najhujši sovražnik zadružništva, trese se pred • velikim zadružnim pokretom, ker vzajemnosti obubožanih oboroženim z gospodarskim in kulturnim orožjem, ne bo mogel dolgo kljubovati. Svojemu sovražniku spodneseš tla, a ko mu porušiš temelj, na katerem se piase. Ta temelj je gospodarstvo, bogastvo matere zemlje, ki je samo radi brezbrižnosti in nevednosti ljudskih mas prešlo v preobilici na! izbrane posameznike. Nima zadružništvo sjamo to nalogo, da trguje, da poceni prodaja blago svojim članom, njegova naloga jp vzvišenejša in svetejša od pohlepa po dobičku. Zadružnik se po zadružnih načelih oboifožuje z gospodarsko in kulturno izobrazbo, ker je spoznal, da ga je le gola nevednost in podcenjevanje lastnih zmožnosti vrgla med robove, pod bič onih posameznikov, ki so si znali izobrazbo in gospodarstvo s privilegijimi zasigurati, da so s tem tepli in izkoriščali nevedne. Danes, ko živimo v prosvitlenejši dobi, ko so nam kulturni hramovi odprti na stežaj, ko se ham nudi mbžnost posthti gospodarsko neodvisen, greši sleherni po-edinec napram celokupnosti, ako vzlic tem ugodnim prilikam ostaja brezbrižen. Ker je zadružništvo za malega človeka temelj, na katerem sloni njegova boljša bodočnost, potem je pravično, da kličemo vse, ki trpe na gospodarski odvisnosti, da stopijo v zadružni krog, ako hočejo doseči boljše življenske 'pogoje od dandanašnjih. Brez dela ni uspehov, brez žrtev ni zmag. Delo malega človeka na zadruž- nem polju bo pokopalo vse papirnate socijalne reforme, ker bo reforma notranjosti duše malega človeka na zadružni podlagi ustvarila pogoje za prestop iz rob-stva v svobodo in neodvisnost. Kdo noj omili slonovonjsko teedo? Stanovanjsko vprašanje je najtežji socijalni problem, ki ga razni činitelji na različne načine rešujejo že sedmo leto, a še vedno ni rešen. Ustalnovilo se je nebroj stavbenih zadrug, ki pa po veliki večini hirajo na edini bolezni, pomanjkanju cenenega kredita. Vsi idealni načrti so koncem koncev odvisni le od denarja. Denarja pa raVno oni nimajo, ki trpe na stanovanjski bedi in ki vstopajo v razne zadruge, z upom, da tako pridejo pod človeku dostojno in potrebno streho. Ča'st, komur čast, ki je znal v teh težkih in po dobičku hlastajočih časih ustvariti nekaj praktičnih nalog, ki pa je sicer le kaplja v morje napram dejanskim potrebam, d vendar nekaj. Pred vprašanjem kapitala postanejo molčeči naj večji idealisti. Stanovanjska anketa, ki jo je sklical v dvorano mestnega magistrata g. Kristan Tone, je pokazala mnogo smeri, kako praktično odpomoči veliki socijalni bedi, v kolikor se tiče pridobitve potrebnih in cenili sredstev za zidavo. Čital sem v nekem ljubljanskem listu tudi razpravo g. Urat-nika, tajnika delavske zbornice v Ljub-Ijani, ki se nanaša na goraj omenjeno anketo, in ki ugotavlja, da so le trije predlogi, ki so bili stavljeni na anketi, uvaže-vanja vredni. Vsi ti predlogi se sučejo le okoli vprašanja, kako pridobiti sredstva za zidavo stanovatajskih hiš. Država nima denarja, nima tudi smisla. Kedo naj torej reši to vprašanje? Privatna podjetnost in inicijalivna dobra volja javnosti. K goraj omenjenim trem uvaževanja vrednim predlogom stavim še četrtega, ki je ob količkaj dobri volji v poštev prihajajočih, izvedljiv. Pokojninski zaVod za nameščence v Ljubljani, je v svrho pospešitve zidave malih stanovanjskih hiš votiral znesek pet milijonov dinarjev, iz katerih daje svojim članom in zavarovancem posojila po zelo nizki obrestni meri 6% in 2% amortizaciji. Iz tega fonda glasom tozadevnega pravilnika dovoljuje 10C% posojila od prora-čunjene svote namenjene zgradbe pod sledečimi pogoji: Opravičeni prosilec se mora izkazati, da je lastnik neobremenjenega zemljišča, na katerem namerava graditi in mora predložiti stavbeni načrt in proračun ali troškovnik. Upravni odbor dovoli 100 % posojilo, ,ako je zemljišče na ugodnem in prometnem kraju in sicer 60% od proračundne svote proti 6% obrestmi in 2% amortizaciji proti vknjižbi na prvo mesto, ostalih 40% posojila pa proti bančni garanciji istotako po 6% obrestni meri. Na ta način si omisli gradbo lastne hiše vsak, ki ima količkaj podjetnosti, trde in odločne volje v sebi. Le žal da je delokrog te ustanove omejen sa'mo na zavarovance in člane Pokojninskega zavoda. Kako iprovesti enako akcijo, ki naj bi veljala za celokupinost? Če je Pokojninski zavod dovolil 5 milijonov svojega denarja, ki ga mora v smislu svojih statutov dobičkanosno nalagati, po najnižje mogoči obrestni meri 6%, tako bi lahko storili tudi naši denarni zavodi. Odreči bi se pač mogli dobičku za gotov del vloženega kapitala, recimo par milijonov, ki ga sicer obrestujejo po 5% do 6% in ga dati za iste obresti v stavbeno svrho. Ker imamo v Ljubljani 9 dobro fundiranih denarnih zavodov, bi prišli na ta način, ako bi ti denarni zavodi dali povprečno po 3 milijone dinarjev, do čedne svotice 27 milijonov dinarjev. Iz te svote bi se dalo sezidati 230 stanovanjskih hiš z 460 stanovanji ako se računa eno stanovahje z 60.000 Din. Pravico prejemati to amortizačno posojilo naj bi imela Centrala vseh obstoječih in združenih stavbenih zadrug v Ljubljani, v kateri bi imeli svoje zastopstvo graditelji stanovanj, toraj člani združenih zadrug na eni in zastopniki denarnih zavodov na drugi strani. 60% te svote bi se naj .krilo s hipotekarno obremenitvijo na prvem mestu,, za ostalih 40% pa naj bi prevzela garancijo država, ki bi imela v goraj mišljeni centrali svojega zastopnika. Ni vrag, da bi država tako garancijo odrekla, posebno še, ker bi bila lahko varovana z hipotekarno obremenitvijo na drugem mestu ali kakimi drugimi eventuelnimi vrednostnimi papirji zadružništva in z vzajemnim jamstvom vseh prizadetih zadrugarjev. Visoka obrestna mera danes ovira gradbo stanovanjskih hiš, ker si nihče ra'd ne nakoplje na glavo posojilo, o katerem v naprej ve, da ga z visoko obrestno mero pri najboljši volji ne bo zmogel. Nizka obrestna mera' pa bi to akcijo brezdvomno poživila. Če je Pokojninski zavod mogel kaj takega ustvariti, bi ob količkafj dobri volji lahko ustvarili nekaj podobnega tudi denarni zavodi. Taka akcija bi se provedla lahko v celi državi in ni vrag, da bi se v par letih stanovanjsko vprašanje ne spravilo z dnevnega reda. Ako bi pa bili že na stavbeni ahketi stavljeni predlogi eventuelno izvršljivi v skupni kombinaciji z goranjim predlogom, potem bi bilo stanovanjske mizerije še hitreje konec. 0 možnosti take kombinacije naj bi govorili pač inicijatorji iznesenih problemov na stahovanjski anketi, ker nočem posegati v tuj zelnik. Koncem; pa samo to. Izvršljiv je vsak predlog, ako bo javnost zainteresirana na odpravi stanovanjske mizerije in ako bo pri vseh toliko dobre volje in uvidevnosti, kolikor jo je potrebno, kadar kliče bližnji na pomoč. F. R. Vodne ^ndrii^e. Kot se pri nas organizirajo konsu-menti v konzumne zadruge, da skupno nabavljajo živež, brez posredovanja trgovcev, tako se' organizirajo tudi poljedelci, da si urede obdelavanje svojih posestev. Imamo živinorejske, mlekarske, sirarske, elektrarske zadruge itd. V krajih, ki so ogroženi od poplav, si ljudje pomagajo tudi sami, ter si ustanove vodne zadruge. Pobirajo denar deloma sami, deloma jim pomaga državni ali občinski aparat, ter grade nasipe, kanale, kot jih imamo pri nas na barju. Ob Tisi, ob Temesu, Donavi, se grade nasipi in velikanske vodne črpalke, ki sesajo vodo iz kanalov in jo odvajajo v reko. Po pol vagona premoga porabi dnevno lokomo-bila, ki goni črpalko. Tudi stroški za vzdrževanje strojev, nasipov itd. so veliki. Velikansko je bilo delo, ki so ga izvršile te zadruge s pomočjo državne podpore pred 60 leti, ko so ustvarili iz močvirnih krajev Vojvodine žitnico Evrope, nekdanji Banat. Za časa letošnjih povodni nismo verjeli vestem, ki so pronicale v časopisju — pa se sedaj izkažejo kot resnica. Država je pobirala, kasirala denar v imenu vodnih zadrug za vodne zadruge. Denarja pa ni oddala. Nad deset milijonov dinarjev je država zadrževala po svojih blagajnah. V nekaterih slučajih, tako za svoto 2,463.000.—- Din se javno dolži Min. [inan-sija, da je defravdiralo privatni denar vodnih zadrug. Predstavniki zadrug so moledovali pravočasno, naj jim država pripomore ali vsaj garantira za 88 milijonov Din posojila — vse zastonj. Pri Bogojevcu so uvideli, da morajo popraviti nasipe, 10 milijonov Din bi rabili zato, niso dobili denarja. Tako je prišlo do katastrofe. Samo Min. Saobra-čaja ima sedaj 100 milj. Din škode, ko je odneslo most pri Bogojevem. Škoda, ki jo je tam> povzročila voda poljedelstvu, pa se ceni na pol milijarde dinarjev. Vse zato, ker niso pravočasno dobili svojih 10 milijonov dinarjev za popravilo nasipov. Madžari pišejo, naj se stavi naše gospodarstvo pod kuratelo, pa jim je težko odgovarjati. Eno kar bi lahko storili člani vodnih zadrug: Emancipirajo naj se od aparata, ki jim nabira prispevke. Loči naj se blagajna, da ne pride Min. finansija v skušnjavo in se njih denar ne zgubi ali napačno kontira. Samopomoč, in še enkrat samopomoč! In dobro ugotoviti, kaj je moje, kaj tvoje. Tako se dela z denarjem, ki je pravno last vodnih zadrug in se samo zbira potom državnih ustanov. Tembolj neprijeten mora biti občutek, če se nabira od ljudstva denar, ki je pravno last države in ga hrani država po svojih blagajnah in privatnih šatuljah. Kadar pride tam Min. finansija v skušnjavo? ... IPersorasLli*! £>re;moc|- Naša zadruga skrbi za svoje člane, kjer in kolikor more. Železničarju je danes težko plačati dve toni premoga naenkrat. Naša zadruga prodaja premog svojim članom na obroke že nad eno leto. V zadrugi stane danes premog tona Din 292.— manj 5% povračila (dividende) je Din 15.60,, torej stane premog pravzaprav samo Din 277.20. Tudi drugi železničarji, ki niso člani naše zadruge so prišli z zahtevo, da' se mora železničarju pomagati, plačevati drago kurivo z odplačevanjem na obroke. — Posredovali so pri direkciij, naj bi tudi železniška uprava prodajala premog na obroke, tako kakor naša Nb. zdruga. Seveda, direkcija kaj tacega ne more storiti, ker je vezana na zakon, predpise in odloke Min. Saobračaja, odnosno Generalne Direkcije v Beogradu. Železnica, kot državna ustanova v smislu predpisov ne sme dajati na kredit (čl. 62 o R. i F.), še manj pa more dajati ali prodajati na obroke. Tudi mora železniška uprava pribiti, k prvotni nakupni ceni premoga 10% za režijo, tako da stane premog pri železnici Din 280.—. To pač ni všeč niti železničarjem, niti vodečim krogom v kolikor se čutijo železničarje, ker se vrti glavno vprašanje okrog kredita in obrokov. Zato se zaenkrat more to vprašanje rešiti le potom privatne ustanove, kakor je naša Nabavljalna zadruga. Da bi naša Nab. zadruga prevzela prodajo premoga za vse železničarje, o tem ni niti misliti, saj nam niso dovolili niti bifeja na' direkciji, — rajše so ga oddali privatnikom. Direkcija je povabila na razgovor glede prodaje premoga zastopnika naše zadruge in zastopnika Gospodarske poslovalnice«, da podasta v tem oziru svoje izjave. Direkcija želi, da bi prodajali premog na obroke; zahteva se istočasno, da bi se moral premog nabavljati pri železnici po Din 280.— tono. Naš zastopnik je to čudno zahtevo odklonil, izjavljajoč, da naša Nab. zadruga dobiva premog nič slabše po kakovosti neposredno pri Trboveljski premogokopni družbi cenejše, to je po Din 265.— za tono. Istočasno je vprašal, kako se motivira zahteva Gen. Dir. v Beogradu, da se mora kupovati premog samo pri železnici, ki ima pri tem poslu 10% zaslužka. Odgovorilo se je: Železnica ima itak velike izdatke, deficit, zakaj ne hi imela na ta način zaslužka. Naš zastopnik je na to ponovno odklonil zahtevo po zaslužku, le žal da se tej odklonitvi ni priključil tudi zastopnik «Gospodarske poslovalnice, če ne radi drugega, vsaj iz principijelnega stališča. Gen. Direkcija hoče imeti danes pri personalnem premogu 10% zaslužka, to pa le tedaj, ako ga prodaja njej podrejena ustanova, tej se to lahko diktira. Generalna direkcija se jutri lahko spomni na podoben zaslužek pri moki, masti, sladkorju itd. in nihče ji ne more braniti. Tarifni odsek se ne more upreti ko-mercijalnemu odelenju, ta ne direkciji in direkcija ne Generalni Direkciji. Na isti način se tudi odsek IV/3 direkcije, nazvan ^Gospodarska posloval- nica«, ni mogel upreti zahtevi predpostavljene oblasti. Iz goraj povedanega lahko ugotovimo, da smo naredili prav, da smo si ustanovili neodvisno in avtonomno zadrugo. Napram oblastim v Beogradu je danes le dobro, če se ima urejeno lastninsko razmerje, da se zna, kedo je gospodar in kedo lastnik, kedo pije in kedo plača. 2^cfiružiit veslrailsL Vsem zadružnikom. Kakor lansko leto tako tudi letos nameravamo nakupiti za božične praznike zaklane in očiščene pitane purane in gosi. Množina je odvisna od naročil. Vsled tega pozivamo vse zadružnike, ki reflektirajo na gorenje blago, da osebno ali pismeno naroče v pisarni nab. zadruge potrebno količino. Naročila se sprejemajo do najkasneje dne 8. decembra t. 1. Na poznejša naročila , se ne bo oziralo. Cena! je še neznana, gotovo pa bo za 50% cenejša kakor na ljubljanskem trgu. Naročeno blago se bo delilo pred prazniki in sicer dne 23. decembra celi dan. Ne zamudite pravočasno naročiti. Cena moki in sladkorju. V zadnjem momentu smo se morali odločiti zvišati cene sladkorju. Dne 19. XI. t. 1. je zvišal sladkorni kartel cene. Dne 22. XI. so že izginile prodajne cene iz trgovskih izložb. Danes pa že čujemo, da se nameravajo dvigniti cene sladkorju na 16—17 dinarjev za kilogram. Naša zadruga nima stare zaloge, kakor vsi ljubljanski trgovci, primorani pa jim bomo slediti, ker bi nam sladkor radi prevelike razlike v ceni prehitro pošel. Pokupili bi ga nekateri v špekulativne namene, preko svoje potrebe. Nasprotno pa vzlic povišanju cen pšenici ne bomo zvišali cene moki, ker imamo še zaloge, nabavljene o pravem času v zadostni količini. Moke nam ne bodo mogli raznesti, tudi če si jo člani nabavijo preko svoje dejanske potrebe, pa makar v spekulativne svrhe. Nabavljalna zadruga ima večjo množino čebule v zalogi. Radi neprimernih prostorov je bojazen, da hi se skvarila. Zato pozivamo zadrugarje, da si jo nabavijo in nam na ta način pomagajo sprazniti prostore, ki jih za druge stvari nujno potrebujem®. Cena čebuli Din 2.50 za kg. Premog. Zadruga je za poskušnjo nabavila dva vagona premoga »Paklenica« iz Murskega središča. Po kalorijski vrednosti je nekoliko šibkejši od trboveljčana, na pogled izgle-da slab, dejansko pa je brez vsebine žvepla, brez kamna in blata. Ako se ga uporablja, pogori ves in pusti samo 6% pepela, gori z visokim plamenom, ne dela žlindre. Po praktični uporabljivosti je več vreden nego trboveljčan, dasiravno stane tona Din 255.— Gospodinje, ki so ga poskusile, so polne hvale. Vsled teh lastnosti priporočamo članom, da si ga nabavijo in ne bodo se kesali. Po zunanjosti! premoga ne smemo soditi. Št. Janževec izgleda od vseh premogovnih kvalitet najlepše, pa je za uporabo najslabši. Slabe kvalitete ne bomo hvalili. Kdor se je odločil naj naroči in ne bo mu žal. Termini. Ker padejo v decembru božični prazniki na dneve, ki so določeni kot nakupo-valni termini za ljubljančane, naznanjapio vsled tega, da v mesecu decembru pričnejo nakupovalni termini za ljubljančane že dne 20. decembra. Vsi ostali termini ostanejo v veljavi. Zadružnike ponovno prosimo in rotimo, da se drže nakupovalnih terminov, da s tem preprečijo popolnoma nepotrebne navale v trgovini. Upravni odbor. IZ UPRAVE LISTA. Ker se čujejo pritožbe, da naročniki ne dobe revije »Zdravje , prosimo, da nam prizadeti takoj javijo po dopisnici, da zadevo na licu mesta takoj preiščemo in ne-dostatek popravim®. Uprava. IZ UREDNIŠTVA. Vse, ki imajo veselje do sotrudništva pri našem listu vljudno prosimo, da1 pišejo samo na eno stran. Debato o varčevanju je uredništvo zaključilo, ker došle razprave niso bile več stvarne, ali pa, ker eno in isto stvar ne moremo več premlevati. Da bi pa naš list služil zafrkovanju, pa bi kršili svoj program. Uredništvo. Cenik živil mesec december 1020 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 20 Moka mehka ff 5' Moka krušna tt 3 80 Moka ajdova n 6*50 Moka ržena yp 4 — Moka koruzna » 2-60 Moka krmilna n 1-80 Zdrob pšenični yf 6'— Zdrob koruzni yy 3-50 Otrobi pšenični yy P50 Otrobi koruzni yy r— Testenine. Makaroni pekatete jajčni kg 11 - Makaroni domači yy 9'40 Polži pekatete jajčni n ir— Polži domači yy 9-40 Rezanci domači V) 9 40 Špageti domači » 940 Fidelini domači, šubjoti yy 940 Zvezdice za juho kg 940 Zrnje. Riž I. vrste kg 9 — Riž II. vrste » 7 — Koruza v zrnu y> 2'20 Kaša prosena yy 6*— Ješprenj domači yy 5-50 Ješprenček za juho yy 8 — Fižol prepeličar yy 4-30 Fižol nizki yy —*— Leča yy 6 — Grah n —’— Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 50 Sladkor sipa yy 1350 Sladkorčki (bomboni) yy 25 — Sladkorni prah yy 15 — Kava Kava surova I. vrste kg 54 — Kava surova II. vrste yy 44 — Kava žgana yy 58 — Kava Portorico yy —■— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14-50 Kava žitna yy 850 Kava vidrova n 13 — Kava družinska yy —•— Kava kolinska yy 19 — Kava figova yy 6 — Cikorija Franck yy 20 — Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo paket 6 — Drugi predmeti. Mast domača kg 23 — Mast amerikanska kg —■— Mast v dozah 10 kg doza 250'— Čajno maslo kg 52'— Kuhano maslo yy 40'— Sol debela kg 350 Sol drobna kg 4 — Čaj v zavitkih zavit. 15, 7, Delikatese. Slanina prekajena kg 23 — Slanina papricirana yy 26-— Salame ogerske yy 100 — Salame krakovske yy 38 — Salame navadne )) 18 — Kranjske klobase kom. 5‘— Prekajeno meso I. kg 28-— Reberca z Špeh. yy —•— Reberca yy 26 — Svinjski parklji, glava yy 10 — Sardine velike škatle 9-50, 11 Sardine male yy 6 — Med cvetlični kg 24 — Sir pol ementalski yy 44 — Sir trapistovski n 26 — Maggi velike steki. 22 — Maggi male yy 14 9 Maggi na drobno dkg P50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male yy 6-— Juhan na drobno dkg P20 Gorčica (ženf) kozarec 9-— Keksi v škatli škatla —’— Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 6, 5, 2 Polenovka suha kg • Sir Permazan yy • Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino yy 18 50 Olje namizno bučno liter 20'— Olje olivno yy 24 — Konjak a Vz 1 steki. —'— Rum a V2 1 » 36 — Rum yy —'— Žganje borovničar a V2 1 yy 26 — Žganje hrušovec a j/2 1 yy 24'— Tropinovec a V2 1 yy 24 — Brinjevec a V2 1 yy 24/— Slivovka a V2 1 n 24-— Malinovec a % 1 yy 18 — Mineralna voda a IV2 1 99 6'— Vino dalmat. črno I. vrste lit. 9 — Vino dalmat. čmo dezertno steki. 18 — Vino dalmat belo steki. 20 — dezertno Vino dolenjsko belo lit. — * Vino štajersko lit. Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15'60 Milo Zlatorog n 14-40 Milo terpentinovo yy 1640 Milo Gazela 99 14-— Milo toaletno »Apolo« komad 7-— Milo toaletno »Elida« yy 7 — Milo toaletno »Speick« 99 6-— Milo toaletno viola 99 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2-50 Boraks 99 2-50 Pralni prašek 99 250 »Tri« soda 99 —•50 Škrob rižev 99 2 — Milo za čiščenje obleke kom. 4-— Prah za čiščenje obleke zavitek 14-— Klej za posodo tuba — ■— Klej za posodo, prah zavitek • Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5 — Prema Dilber mala » —•— Krema Lux velika 99 5 — Krema Lux mala 99 6‘— Mast vazelina 99 5 50 Mast Jelka vel. doza 4'50 Mast Jelka mala » 4 — Borsin za podplate 99 —■— Krtače za blato komad 4-— Krtače za mazati n P50 Krtače za svetliti 99 12 — Čistilo belo škatla 2-70 Vrvice za čevlje dolge par 2, 1-75 Vrvice za čevlje kratke „ 150,P25 Manufaktura. Pravo domače platno m • Platno domače za rjuhe 99 28-— Platno Wassertuch za rjuhe 99 30-50 Platno belo za kapnje 99 40, 42 Kotonina rjava „ 26 50, 12 Madapolan amerikan. 99 12 — Šifon 9* 21,20, 18 Cefir 99 16, 17 Oksford 9f 21, 12 Obrisače na meter 9* 14,12-50 Obrisače za kuhinje 99 9, 12 Platno modro za srajce 99 —•— Batist 99 28, 32 Ruš 99 —•— Platno za nahrbtnike 99 42 50 Gradi za spodnje hlače 99 14' — Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo Kruh dnevno svež kg 4-— Opomba: Tu naredene cene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v v ceniku za oktober navedeno blago. zalogi vse Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.