Ameriška


AMCRICAN IN SPIRIT fORflON IN LANGUAGE ONLY
NO
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 25, 1965
OVIIM/1

gH
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
De Gaulle in Erhard se ognila odločilni bitki
Nemški kancler se je izognil končni odločitvi o MLF, ki bi jo De Gaulle videl rad čini preje pokopano.
PARIZ, Fr. — Nemški ministrski predsednik Erhard je bil pretekli teden dva dni na obisku pri De Gaullu v Parizu. General mu je pri tem izkazal posebno pozornost. Sprejel ga je v svoji pravi vladni palači in ne v prostorih, določenih praviloma za take obislke. Zato je francoska javnost že naprej napovedala, da bo De Gaulle postavil Erharda pred izbiro:	ali naj se odpove
načrtu o MLF ali pa naj pozabi na možnost nemškega narodnega zedinjenja.
General je prepričan, da bi Moskva pristala na nemško zedinjenje samo takrat, ako ne bi Nemčija mislila na atomsko o-borožitev. Pa še v tem slučaju bi se Moskva bolj ozirala na francoski nasvet kot na ameriško vmešavanje. Rusija bi dalje tudi vpoštevala želje svojih satelitov, ki se je francoska vlada zadnje tedne razgovarjala z njihovimi zunanjimi ministri. Vsi so izjavili, da so proti temu, da hi Nemčija prišla tudi po ovinku do atomskega orožja. Ako bi se Nemčija odpovedala atomskemu orožju, potem bi se sateliti ^a francoski nasvet sprijaznili z združitvijo nemškega naroda.
Ako bi Nemčija sprejela ame-Pški načrt o MLF, potem bi bil proti nemškemu zedinjenju ne samo ves komunističen svet, mnpak tudi Francija, dočim bi so Anglija in Italija v spor ne Vmešavali, pač pa odobravali boj Preti zedinjenju.
Kancler Erhard se je nastavljeni zanjki nekam srečno u-maknil. Zato glavni cilj sestanka ni bil dosežen. Pač pa sta se l-*0 Gaulle in Erhard dogovorila 0 par manjših zadevah. O zedinjenju nemškega naroda naj se Pogovarjajo vse zainteresirane ^lade, torej poleg Anglije in A-nierike tudi Francija in Rusija. Erhard rabi take razgovore kot Larino za volivno agitacijo, ^ajti jeseni bodo v Nemčiji par-amentarne volitve.
De Gaulle je dalje pristal, da naj zunanji ministri EGS na Sv°ji prihodnji seji nadaljujejo ^ebato o politični edinosti držav tropske gospodarske skupno-sh- Seja bo v zgodnji pomladi.
Erhard je rekel, da je bil s se-Usnkom zadovoljen. De Gaulle 0 pa svoje mnenje povedal na Prihodnji tiskovni konferenci za-Cetkom februarja.
Novi grobovi Po porazu pri volitvah
jo G. Walker odstopi!
Rdeča Kitajska dala posojilo Pakistanu
t Karači, Pak. — Rdeča Ki-Iška in Pakistan sta se spora-^umela, da bo Kitajska dala Pa-lstanu posojilo na nakup indu-rijskih izdelkov v obsegu 30 Eijonov dolarjev.
Pakistan je povezan z Združeni državami v SEATO in je KTO, pa se v zadnjih letih j 1 na Washington, ker daje ta iji vojaško pomoč.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in vetrovno. i',ajvišja temperatura 40.
David Fortuna
Po težki bolezni je umrl v soboto v Medina Community bolnišnici 9 let stari David Fortuna s 3546 E. 81 St., sin Juliusa in Lois (roj. Schulte), brat Tirno thyj a, Williama in Richarda, vnuk Mary Fortuna, roj. Pucell, in pok. Josepha Fortuna, p. d. Frtunca, ter Margaret Schulte in pok. Elmer j a Schulte, pravnuk Mrs. Mary Behm. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.46 iz Fortunovega pogreb, zavoda na Fleet Ave. v cerkev sv. Ambroža v Rrunswicku, O., ob desetih, nato na pokopališče Sv. Križa.
John Beechuk
V Marymount bolnišnici je po kratki bolezni umrl 86 let stari John Beechuk s 5171 Greenhurst Drive, Maple Heights, rojen v Žumberku, od koder je prišel v Ameriko 1. 1899. Najprej je delal kot rudar v premogovnikih West Virginije, nato pa se je preselil pred 45 leti v Cleveland in dobil zaposlitev pri Fisher Body, kjer je ostal do upokojitve 1. 1940. Pokojnik je bil član HBZ br. 403. Žena Ana mu je umrla pred 32 leti, zapustil pa je hčerko Martho Craided, sinove Dana, Nicka, Johna, Elija, Michaela, Emila, Carla in Paula, vnuke in pravnuke ter sestro Mary Goodall. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda V grško-katoliško cerkev sv. Nikole ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Vojna letala še zmeraj nadkriljujejo rakete
'WASHINGTON, D. C. — Ne vemo, če v učinkovitosti, toda gotovo pa v stroških. Preteklo leto je na primer narodna o-bramba potrošila za vojna letala vseh vrst $6.1 bilijonov, za rakete pa samo $5.6 bilijonov.
Ako pogledamo številke od blizu, pa vidimo, da je bilo veliko več stroškov za sodobna vojaška transpotna letala, lovce in helikopterje, manj pa za bombnike. Kot se vidi, bodo rakete najprvo zmagale nad bombniki, bolj se jim bodo upirale ostale vrste letal. Sicer pa je stroškov za vojna letala od leta do leta manj. L. 1958 jih je bilo na primer še $7.4 bilijonov, lani pa samo $6.1 bilijonov. ,
Britanski zunanji minister Gordon Walker je v četrtek pri nadomestnih volitvah pogorel, nakar je stopil iz vlade. Poraz pomeni hud udarec delavski vladi-
LONDON, Vel. Brit. — V londonskem predmestju Leyton, ki je izrazito delavsko in ga je zato smatrala delavska stranka za svojo trdno postojanko, je pri nadomestnih volitvah pretekli četrtek z večino 216 glasov zmagal konservativni kandidat nad kandidatom delavske stranke, zunanjim ministrom Gordonom Walkerjem. Pri prejšnjih volitvah je delavski kandidat zmagal z nad 7,000 glasovi večine.
V volivno borbo so vmešali rasno politiko, ki v zadnjih letih vznemirja tudi nekatere predele Velike Britanije. Konservativni kandidat se je zavzemal za “domačine” proti “tujcem”, ki se priseljujejo iz prekomorskih dežel, nekdanjih dominionev in kolonij v Veliko Britanijo. Domačini te priseljence večinoma neprijazno gledajo. Walker je moral kot zunanji minister braniti stališče vlade, ki zavrača vsako rasno zapostavljanje in dovoljuje omejeno vseljevanje v Veliko | Britanijo. Tako pomeni poraz Walkerja pri volitvah dejansko poraz vlade in njenega stališča.
Vladna večina v parlamentu se je s porazom Walkerja zmanjšala od 5 na 3 glasove in vlada lahko pri vsakem glasovanju, ko bo nekaj njenih poslancev odsotnih, doživi v parlamentu poraz. Vodnik liberalne stranke, ki od časa do časa glasuje z vlado, je izjavil, da jo bo podpiral le, če bo ta vodila politiko, s katero se njegova stranka strinja. Napovedal je že v naprej, da bo glasoval proti podržavljenju jeklarske industrije.
Po britanski ustavi mora biti vsak član vlade član parlamenta. Ker Walker ni bil izvoljen, je moral odstopiti kot minister. Njegovo mesto je prevzel 58 let stari dosedanji vzgojni minister Michael Stewart, ki je znan kot
Guverner Bhodss dela pridno propagande za svoj pofitlenš program
CLEVELAND, O. — Guverner Rhodes hodi pridno od mesta do mesta v naši državi in dela propagando za svojo politiko. To se mu zdi potrebno, kajti začetek maja ni daleč in takrat bodo ohajski volivci imeli priliko, da odločijo potom plebiscita c usodi nekaterih državnih zakonov, na primer tistega o državni univerzi v Clevelandu.
Med tem pa njegova uprava v Columbusu premišljuje, kako bi krotila brezvestne avtomobiliste. Hoče sedaj spraviti v nek zakonski načrt o zboljšanju prometne varnosti tudi odločbo, da mladina pod 16-18 leti ne sme sedeti za krmilom v avtomobilu od 9. ure zvečer do 6. ure zju-rajt. Ako sedi, mora biti poleg nje še starejši potnik. Prometna policija utemeljuje potrebo po takem zakonu z dejstvom, da ima v naši državi 5.5 milijonov ljudi vozna dovoljenja, od teh pa je mladoletnih le 3.3%. Zato pa odpade na mlade avtomobiliste kar 30.8% vseh prometnih nesreč. Ohajska državna avtomobilska zveza s svojimi 746,000 člani je pa proti temu. Načelnik prometne policije bi rad vnesel v zakon še 15 podobnih varnostnih predpisov.
Titove posredovanje prš Sdcarnu m uspelo
ZDRUŽENI NARODI. N.Y.— Pretekli četrtek zvečer je indonezijski poslanik pri ZN Palar izročil glavnemu tajniku Tantu uradno sporočilo svoje vlade, da Indonezija izstopa iz Združenih narodov in vseh njenih organizacij.
Tri dni preje so Tito, Naser in predsednica vlade Cejlona Bandaraneike pozvali Sukarna v imenu udeležencev lanske konference “nevezanih” v Kairu, naj ostane Indonezija kljub izvolitvi Malezije v Varnostni svet v Združenih narodih.
Sukamo tega poziva svojih zaveznikov v mednarodni poli-
SVEČAN DRŽAVNI POGREB WINST0NA CHURCHILLA
/z Clevelanda in okolice
Kraljica Elizabeta II. je odredila v sporazumu z
vlado, da bo Winston Churchill, ki je umrl vče-j" vrustZ'Tv. Cirila in Metoda raj zjutraj v starosti 90 let in dveh mesecev, št. 18 sdz ima za leto 1965 ves pokopan z vsemi slovesnostmi na državne stro- stari odbor s predsednikom Joške. - Tudi predsednik Johnson bi šel rad na sephom Kalsicem, 19111 Arrow-pegreh.	head Ave., tel. IV 6-4835, ki o-
pravlja začasno tudi tajniške
LONDON, Vel. Brit. — Ob 8.35 včeraj zjutraj je bri- posle, lanski radio oznanil smrt Winstona Churchilla, največjega j Seja—
državnika Velike Britanije v tem stoletju. V nekaj kratkih I V sredo, 27. januarja, ima minutah so visele po vsem mestu zastave na pol droga vjKlub slov. upokojencev v New-znak žalosti. Churchilla je zadela 15. januarja letos mož-lburgu §vojo redno sejo ob obi-ganska kap in se od tedaj ni več vrni! k zavesti. V nezave-jčajni uri v SND na Stanley sti, v kateri je bolj in bolj slabel, je včeraj zjutraj umrl brez Avenue na Maple Heights. Vsi
vabljeni. Na seji bodo razdeljene vstopnice za kluibovo prireditev.
Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob 7.30 sejo v SDD na Recher Avenue.
Jz bolnišnice—
Louis Erste se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave.
Asesmcnt—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 5. popoldne do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida.
Tajnik Društva sv. Vida št. 25 KSKJ bo pobiral nocoj od 6. do 3. asesment v šoli sv. Vida.
Bemokratje v Euclidu zborujejo
Po dvomesečnem odmoru bo v četrtek, 28. januarja, ob osmih zvečer redna seja Slov. demokratskega kluba v Euclidu v 'SDD na Recher Avenue. Vse članstvo vabljeno.
bolečin. Iz začasnega spanja v nezavesti je “prešel v globlje spanje”, pravi poročilo o njegovi smrti. Dočakal je 90 let in 2 meseca. Britanski radio je po objavi Chruchillove smrti igral Beethovenovo Peto simfonijo, katere začetek je ta radio igral med drugo svetovno vojno kot znak prepričanja v zmago nad nacionalno Nemčijo, k čemur je pokojni državnik doprinesel velikanski delež.

Winston Churchill je umrl v tvojem domu v Londonu. Ob j ^ ^ rad na pogreb Winstona njegovi smrtni postelji so bili! ^‘urchilla. Ali pojde ali ne, se njegova žena Clementina, sin ini^° odločilo v naslednjih dveh hčeri. V sredo bodo pokojnikovo froL dneh. Vse zavisi oa nje-
govega prehlada, ki ga je predsednik, kot trdi sam, že prebolel.
truplo položili na mrtvaški oder v Westminster Hallu poleg poslopja parlamenta, kjer je služil j
Churchill 62 let in bil v tem j	^------
času 9 let predsednik vlade. Po-i POLI Os JU JE FRIJELU B-,cb bo izveden z voemi sloves-! mmi obredi, ki jih poznata an-j gleška cerkev in britanska dr-!
žava. Od smrti Williama Glad- K temu ie pDpcmogia največ sa-
ma ugrabljenka Donna Adkins, ki je še vedno v bolnišnici, ne da. bi vedeli, ali ji bo mogoče rešiti obe očesi ali ne.
slona pred 67 leti bo to prvi bri-tanski državnik počaščen z dr-J žavnim pogrebom. V pogreb bo- f do vključene časti, ki sta jih ob! svoji smrti bila deležna admiral |
Nelson, zmagovalec nad Napo-j je prijela včeraj zjutraj 22 let leonovim brodovjem pri Trafal- j starega Williama H. Reharda, ki garju leta 1805 in vojvoda Wei- je po večurnem zasliševanju pri-lington, zmagovalec nad Napo- znal, da je pretekli četrtek ugra-leonom pri Waterlooju. Pogreb- bil 7 let staro Donno Adkins v
CLEVELAND, O. — Policija
ne obrede bo vodil canterburyj-ski nadškof v cerkvi sv. Pavla. K večnemu počitku bo položen poleg svojih staršev v Blandonu,
bližini njenega doma na zahodni strani mesta, jo pustil zaprto v avtomobilu v najeti garaži čez noč, jo vzel v motel in jo tam
70 milj od Londona, kjer je bil j fotografiral, pa jo nato prepla
šen zaradi iskanja policije po ugrabljenki ustrelil s plinsko pištolo med oči ter jo pustil na WASHINGTON, D.C. Pred- qj-Jq Turnpike, kjer so jo našli I sednik L. B. Johnson je dejal v petej^ zvečer. K prijetju zlo-
pokojnik tudi rojen.
Johnson želi iti na pogreb
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson je dolgo premišljeval, za koga naj se odloči, da bo njegov podpredsednik. Izbira je padla na senatorja Hum-phreyja. Javnost je prvi trenutek mislila, da se je Johnson zato odločil zanj, ker se je Humphrey zelo rad sukal po Beli hiši, za kar mu je njegov položaj v senatu dajal dosti prilike. Bil je namreč podpredsednik senatnega kluba. Ker predsednik kluba senator Mansfield ne spada ravno med agilne politike, je klubove posle kmalu prevzel Humphrey in kot tak našel stalno kak opravek v predsednikovi osebni administraciji. Johnson je bil s tem zadovoljen, kajti poznal je Humphreyja kot spretnega politika, ki rad prevzema tudi nehvaležne naloge in ni preveč razočaran, ako se mu tu-patam katera med njimi ne posreči.
Johnsonu je bil Humphrey všeč tudi radi tega, ker je pri-lično dober govornik in dobro izvežban v parlamentarnem humorju, za kar ga Johnson marsikdaj zavida. Humphrey ni dalje zahteven politik. V senatu je
tiki ni upošteval. Tito se mu je,	„	„	,
lansko jesen zameril, ker ga ni• včeraj časnikarjem, Ki jih je po-, Girica je največ pripomogla u-spreten debater v parlamentu, v j hotel povabiti na obisk, ko se je, vabil v svojo bolniško sobo v j grabljenka sama, ki si je dobro zunanji politiki pa se zavzema Sukamo mudil na Dunaju, pa1 bolnišnici v Bethesdi, kamor je z0p0mn:ia ugrabitelja, avtomo-za naslonitev Velike Britanije nekaj dni pred konferenco v! bil prepeljan v soboto zjutraj, ko in drugo, kar je tekom ugrab-na Evropo.	! Kairu ni vedel kaj početi. 1 se ga je lotil hud prehlad, da 1 ijerija	jn doživela.
------------—---------------------------------------------------------------------- William H. Rehard s 4000 Wa-
1	11	*111	1	**	*1*	j verly Place v South Euclidu je
r oapredsedmk Humphrey v svoji novi vlogi	i mi že Ma m obsojen na i do
j 10 let zaradi napada na neko
imel odličen položaj, pa se je dneva pred večerom. Vsak poli-; ‘popustljivosti” napram Eisen- lpt „t-rn	T^nncRli sn
.	-i--’- -j	1 tik .je vsaj deloma produkt last-1 bower j evem režimu. Oba poli- ga še predno je odslužil eno
ne politične preteklosti. John-1 tika se tudi razlikujeta po zna-, j’et’0 son svoje, Humhrey pa tudi SVO-; čaju. Johnson je zaprt, previ-1 je. Oba se pa razlikujeta. Hum-'den, po potrebi skoraj preveč phrey pozna že od rojstva naj-'molčeč, nezaupljiv. Humphrey preje revščino, potem pa res je zgovoren, se rad zaleti s svo-skromno življenje. Izjemoma j jimi izjavami in ne pomisli do-spada med najbolj revne sena-Isti, kakšne posledice lahko ro-
vendarle dal od ostalih senatorjev izrabljati, pa tudi izigravati. Ni zlepa komu kaj zameril. Tudi takrat, kadar so ga senatorji po krivici odrivali na stran. Zato je veljal na Kapitelu za politika, ki ima več vpliva kot ugleda, kar se v političnem življenju le redkokdaj pripeti.
Za Johnsona je torej Humphrey kot nalašč ustvarjen politik. Je prepričan, da bo z njim dobro oral. Pozna tudi Hum-phreyjevo slabost: mož se rad zmeraj peča z novimi problemi in akcijami. Brez dela ne more biti. Johnson pa sam dobro ve, kako je bil brezdelja do grla sit kot Kennedyjev podpredsednik. Zato je že naprej poskrbel, da Humphrey ne bo ostal brez poslov. Ni mu prepustil le tistega dela, ki ga je on sam izvrševal kot Kennedyjev podpredsednik, dodal mu je še vodstvo boja proti revščini, ki bo tudi za tako spretnega in agilnega politika, kot je Humphrey, trd oreh. Zaupal mu je tudi vodstvo boja za civilne pravice in reformo podpiranja farmarjev.
Vendar pa ne smemo hvaliti
torje. Mora paziti, da lahko preživlja družino primerno njegovemu družbenemu položaju. To ga pa ne deprimira. Se radi tega ne žene preveč za dohodki.
Na drugi strani se je pa že v mladih letih zaveroval recimo “na levo”. Na demokratski konvenciji je že 1. 1948 delal s svojimi nastopi preglavice takratnim demokratskim prvakom. Na jugu ni bil nikoli priljubljen. Od tam je celo izvirala akcija, ki naj ga izrine iz ameriške politike. Johnsonova politična pot je bila čisto drugačna. Ni iskal boja, je vse skušal doseči1 s prepričevanjem in taktiko.
Ne bi tudi mogli reči, da sta oba politika imela zmeraj iste poglede na politična vprašanja. Humphrey je Johnsonu mnogokrat ugovarjal. Je na primer kritiziral Johnsona radi njegove
dijo. Johnson je spretnejši v načrtovanju taktike, Humphrey pa v izvajanju. Končno moramo še dodati, da je Humphrey veliko bolj vnet za pogumno socijalno politiko, ki jo pa Johnson večkrat smatra samo za potrebno zlo.
Kaj bo Johnson napravil s Humphreyjem, ve on sam. Zaenkrat ga je samo močno zaposlil, da ne bo imel preveč prilik, da misli na razne politične podvige, ki bi predsedniku lahko kvarili njegove politične račune. Johnson upa, da bo lahko p o d p r e d sednika Humphreyja trajno tako vpregel, kot je do sedaj senatorja Humphreyja za-
¥ htačah ali krilili?
KENT, O. — Na tukajšnji državni univerzi razpravljajo o tem, ali naj dekleta hodijo k predavanjem v krilih ali v hlačah. Zveza visekošolk je sprejela sredi meseca resoucijo, v kateri poziva vodstvo univerze, naj bi poskrbelo, da bi slušateljice hodile v predavalnice zlasti v mrzlih zimskih dneh v hlačah.
Pretekli petek je svet vseh visokošolskih organizacij na univerzi predlog zveze visokošolk zavrnil in označil hlače za “neprimerno nošo” v univerzitetnih predavalnicah.
Študentje in študentke v Kentu dajejo ipo vsem sodeč “šolski noši” vse prevelik pomen. Boljše bi bilo, da svoje sile posvete znanosti, kot premišljevanju in razpravljanju o
časno. Morda ima prav, kajti primernosti hlač ali kril v pre-Humphrey je dosti gibčen, pa davalnicah! tudi dosti potrpežljiv. Svoje prave cilje kot podpredsednik bo moral šele pokazati.
— V Bahamskem skupno 29 otokov.
otočju je
Vatikan bo skoro sklenil dogovor s Prago
RIM, It. — Iz Vatikana prihajajo vesti, da je dogovor med Vatikanom in Češkoslovaško po vzorcu onega med Vatikanom in Madžarsko skoro pred podpisom.
Zadnje vesti
ANCHORAGE, Aljaska. — V soboto je nastal ogenj na prostorih Standard Oil Co. of California v pristanišču. Prišlo je do eksplozij tankov z gasom. Človeških žrtev ni bilo, škodo pa cenijo na okoli milijon dolarjev.
BERKELEY, Calif. — V soboto zvečer so zabeležili hud potres nekje na Pacifiku. Njegova moč je bila določena na 7.5 Richterjeve skale, medtem ko je imel znani potres, ki je leta 1906 uničil San Francisco, moč 8.2.
BEOGRAD, SFRJ. — Uradna poročevalska služba vlade Tanjug je javila, da so se začela med vlado komunistične Jugoslavije in Vatikanom pogajanja za ureditev verskih odnosov med državo in katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji. V ta namen je prišel v Beograd msgr. Agostino Casaroli, eden glavnih vatikanskih diplomatov v odnosih Vatikana s komunističnimi deželami.
SAJGON, J. Viet. — Budisti in študentje so danes znova demonstrirali tu, v mestu Hue in v mestu Da Nang. Vztrajajo na zahtevi, da mora vlada Hu-enga odstopiti. Ta uživa za sedaj še vedno podporo vojaštva, ki je v Sajgonu demonstrante precej odločno razgnalo, pa ostalo ob strani, ko so de-menstrantje v mestu Hue vdrli v knjižnico tamkajšnjega Informativnega urada Združenih držav, uničevali prostore in sežigali knjige.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNJNA:
/Ja Združene države:	!
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^ŠSlIgfea 83	No. 16 Mon., Jan. 25, 1965
Lyndon Baines Johnson
L. B. Johnson je novi predsednik samo v duhu ustave in zakonov, v resnici pa je že 14 mesecev gospodar v Beli hiši. Ni torej noben novinec za Ameriko in za ves svet. Pri vsem tem pa ga svet le malo pozna kot človeka. To je razumljivo. V Belo hišo je prišel kot mednarodno znan politik, ki ima svoj osnoven političen razvoj že za seboj, njegov obraz ni nikomur tuj. In vendar ga kot človeka poznamo le malo, kar ni prav, kajti tudi najsposobnejši politik je končno vendarle človek z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Johnsonu se pozna ob vsaki priliki, da je otrok svojega časa, svoje družine, svoje okolice in recimo kar naravnost Texasa. Johnson ni imel razposajene mladosti, zato pa strogo vzgojo. Nanj je vplivala posebno njegova mati, nenavadno razgledana in zavedna Amerikanka. Mladi Johnson je ni imel samo rad, jo je tudi spoštoval in poslušal nje-' ne nauke. To navado je pozneje prenesel tudi na svojo ženo, ki skuša moževo zaupanje upravičiti, kjer le more. Johnson rad prizna, da se z njo posvetuje tudi o zadevah, ki gredo daleč preko družinskih interesov. Morda je hotela ravno ironija, da je ni poslušal takrat, ko je stal pred odločitvijo, ali naj kandidira za podpredsednika. Žena se je bala za njegovo zdravje in je bila proti, zmagal pa je nasvet pokojnega njegovega mentorja Rayburna. Johnson je postal podpredsednik, tragedija v Dallasu ga je pa spravila v Belo hišo.
Johnson se je v svoji domači okolici navadil tudi strpnosti v politiki. Pri delu je ne pozna, v politiki pa. Pred očmi mu je slika iz otroških let: njegov stari oče in njegov stric sta kandidirala na nasprotnih listah, v kraje, kjer so pa bili volivni shodi, sta se vozila z isto kočijo, da je bilo cenejše. Po opravljenih shodih sta se zopet skupaj vračala v domači kraj.
Strpnosti v politiki se je pridružil še smisel za stvarnost. Johnson nima veselja do načelnih sporov, ideološki boji se mu v politiki zdijo tuji. Zato ga je stvarnost nagnala v politiko mogočega. Zanj ni samo važno, kaj je prav in kaj ni, zanj je ravno tako važno, kaj se da doseči in kaj ne. Dolgoletna skušnja je napravila iz njega umetnika v doseganju mogočega. Od svojega prednika je na primer prevzel v Kongresu okoli 60 zakonskih načrtov, s potrpežljivostjo in spretnostjo jih je 51 dobil kot izglasovane zakone na svojo mizo za podpis, in to v dobrem letu. S tem se more pohvaliti le redko kateri ameriški predsednik. Bilo jih je nekaj, ki so imeli talent za politične vizije, kot na primer predsednik Wilson, toda ostali so samo pri vizijah. Uresničiti jih niso znali.
Johnson je odnesel od doma tudi smisel za prostornost. Kdor ima ta smisel, je navajen, da v velikih prostorih hitro najde vse ovire, ki čakajo na njegove cilje, in takoj skuša pretehtati, ali jih bo premagal ali ne. Ako se ne dajo premagati, jih rajše odloži na poznejše čase. Kdor ima smisel za velike prostore, ima tudi smisel za čas. Za Johnsona ni samo važno, kako ga sodi sedanjost, misli tudi na to, kaj bo rekla o njegovem delu zgodovina. Noče na primer delati takih napak, kot jih je delal pokojni predsednik Roosevelt. Zato se odloči za vsak korak šele po dolgem posvetovanju s prijatelji, ki jim zaupa, in po ravno tako dolgem premišljevanju. Zato tako dolgo odlaga vsak odločen korak v takih krizah kot so vietnamska in kongoška.
Iz Texasa je odnesel v svet tudi teksaški značaj: narod iz Texasa je ponosen, samozavesten, zaljubljen v svojo državo, podjeten, pa tudi brezobziren v doseganju svojih ciljev; kdo bi mu zameril, ako se smatra vsaj za nekaj posebnega, ako že ne za nekaj boljšega v ameriškem narodu?
Stvarnost je pomagala Johnsonu, da je iz Texasa odnesel samo dobre lastnosti in da se ni prevzel kot mnogi njegovi ožji rojaki. Med dobre lastnosti spada tudi njegova delavnost, ki ne pozna miru. Kako gibčen politik je postal, je pokazal že v senatu. V Beli hiši je razvil to svojo lastnost do vrhunca. Njegova delavnost bi ga gotovo zapeljala tudi v tvegane načrte, da ga ne kroti njegova stvarnost.
Delavni ljudje so le redkokdaj dobri in disciplinirani sodelavci, zato pa strogi gospodarji. Ker delajo sami, več kot zahteva standard, zahtevajo isto delavnost tudi od svoje neposredne okolice. Takih sotrudnikov pa ne dobiš na .prvi pogled. Johnson jih ni mogel dobiti, akoravno je že 14 mesecev v Beli hiši. Še zmeraj si mora pomagati s Ken-nedvjevimi sotrudniki, akoravno ni med njim in njimi prave harmonije. Strogo merilo, ki ga ima v presoji človeške sposobnosti, mu tudi dela težave pri izbiri vodilnih uradnikov in takih pa rabi v federalni administraciji na stotine. Do sedaj je našel komaj slabo polovico potrebnih sotrudnikov.
Ko je Johnson odšel iz Texasa, je imel posebno srečo: našel je v pokojnem predsedniku Rooseveltu in rojaku Ray-burnu dva vzora, varuha in svetovalca, ki sta mu kazala
pot, ki naj hodi po njej. Njihovemu vplivu mora pripisati, da se ga ni prijela tista konservativnost, ki ne prevladuje samo v Texasu, ampak v vseh južnih državah.
Mnogim Amerikancem ni Johnson všeč, ker tiči v njem premalo ideologije, premalo idejne razgledanosti, premalo akademske miselnosti, kar vse je imel Kennedy. Imeli bi prav, ako bi Amerika rabila predsednika samo kot gonilno silo v duhovnem napredku. Naš predsednik pa mora biti bolj na zemlji kot na nebu. Usoda Wilsonove politike je za to stališče najboljši dokaz.
Kot je Johnson sam po sebi otrok Texasa, tako imajo tudi njegovi govori svoje korenine v njegovi ožji domovini. Treba je premisliti samo njegova zadnja dva govora, o stanju unije in inavguracijski, pa človek hitro opazi, kako se v njih zrcali ne samo njegova življenjska in politična filozofija, ampak tudi, recimo, njegove matere in ostalih njegovih vzorov iz njegovih mladostnih let.
Zato bi že danes lahko rekli, da Johnson gotovo ne bo spadal med najslabše ameriške predsednike. Ako bo med najboljše, to bo bodočnost povedala v 4?8 letih. * *
0 H ! € H Čl 0 i
VČERAJ
Križišče Amerike
*	KAKOR PO DRUGIH KRAJIH, TAKO PRI NAS, jadramo skozi dneve prvega meseca v letu. Mednarodno je poznan kot januar — Slovenci ga poznamo tudi po našem imenu prosinec. Drugi narodi imajo zanj svoja imena. Na imenu samem za kak mesec ni dosti. Le toliko in zelo važen je januar, ker s tem mesecem se začne novo leto in to je meja med starim in novim letom. To je čas, ko zaključujemo račune starega leta in začenjamo z načrti in računi za novo leto. V tem je vSa važnost. Mnogo načrtov in sklepov, ki so jih napravili v začetku leta, naj hrže ne Ikj nikoli doseženih. Nič zato, skušajmo vsi doseči in napraviti najboljše, kar se bo dalo, in če to, lepe uspehe bomo imeli. Upajmo vsi na najboljše!
*	VELIKI CHICAGO raste in napreduje naprej. Sredi mesta, kjer je stal dosedaj 46 nadstropij visok hotel Morrison, zdaj istega podirajo. Na tem kraju bodo zgradili nov moderen nebotičnik — bančno poslopje, kjer bo poslovala, če se ne motim, druga ali prva največja banka v Chicagu “First National Bank of Chicago”. To bo najvišji nebotičnik zapadno od mesta New York na našem kontinentu. Novo poslopje bo stalo 60 milijonov dolarjev. Visoko bo 60 nadstropij, vsako nadstropje bo stalo torej 1 milijon dolarjev. Bo to sijajni nebotičnik. Zavzemal bo cel blok prav v sredini mesta med Madison in Monroe cesto in Clark in Dearborn cesto.
Staro dosedanjo stavbo hotela Morrison zdaj podirajo. Seveda so začeli s podiranjem na vrhu, ne tako kakor so nekoč podirali neko hišo v stari Ribnici, ki so začeli podirati od tal navzgor, potem se je pa vse u-sulo na nje. Pri podiranju samem je zaposlenih nad 1000 za talk posel sposobnih ljudi, ki so včlanjeni kot strokovni delavci v kakih 15 unijah. Od vrha doli v notranjosti stavbe so napeljali posebne jeklene cevi, po katerih spuščajo doli zidovne ruševine. Spodaj pri zabarikadiranih alley j ih ob pritličju pa se to po tistih ceveh vsuje doli na velike tovorne avtomobile, okrog 100 jih je, in ti odvažajo navlako in ruševine drug za drugim proč. Samo s podiranjem bo stroškov do blizu treh milijonov dolarjev, pravijo. Tako gre v našem modernem babilonu, staro dol in proč, novo gor.. . Ko bi pokojni Anton Bobenček še živel in to videl, bi zopet v svoji žužemberščini poudaril: “Vejste, tiči pa so ti Amerikan-ci!”
Mislimo si lahko, kako bi se čudil Chicagu tudi nekdanji pokojni Jože Gorše, rodom iz Semiča na Belokranjskem, ko bi videl, koliko bank je zdaj v Chicagu in kako vse drugače zdaj štejejo tu denar, kakor so ga pa v njegovih časih? Pa pokojni Jožef Žagar, ki je,pred 90 ali 100
leti imel trgovino na oglu Halstead in 12. ceste. V Bradleyju, Illinois, mi je pravil rojak, da ko je pok. Žagar dobil iz starega kraja v Ameriko svojega nečaka, da bi mu pomagal pri trgovini, je tega poslal doli v mesto, da je šel zanj neke davke plačat. Pa je nečak prišel v trinadstropno hišo, ki je imela dosti sob in vrat in ker takega v starem kraju preje ni videl, ni vedel, skozi katera vrata bi šel v urad. Pa se je vrnil nazaj strica vprašat: “Stric, skozi katera vrata se pa gre tja, kjer se “fronke” (davke) plača?” Tako nekdaj v starih časih pred dolgimi leti. Zdaj se je vse spremenilo, zdaj se vozimo po tleh, po zraku, na Luno se odpravljamo, za tem bomo hoteli na Mars, naprej in naprej bomo šli z napredkom in časom ... Življenje gre naprej in mi z njim * O NAŠI BODOČNOSTI V Z.D. napovedujejo vsi naši demokrati, vse gori od L. B. Johnsona, ki zdaj vodi našo deželo, da bo vse svetlo-, dobro- in lepo, vse bo baje kakor z medom namazano. Seveda, če ali bo tako, za tem bo še dolgo stal velik “?”. L. B. Johnson je mnogo napovedal v svojem nastopnem govoru v Kongresu. Pogum in dobra volja sta potrebna v teh časih. Napovedi o “veliki družbi” dajejo korajžo, in te, če kdaj, je sedaj Amerika potrebna. Predsednik Johnson je vse od začetka lanskega leta pa do sedaj dosti napovedal, tudi dosti obljubil. Da mu, -bo mogoče vse izpolniti, to je nekaj drugega, to bo povedala prihodnjost. Mu bo v tem na razpolago vsa -pomoč in podpiranje od domače in zunanje svetovne javnosti, to je drugo nadaljnjo veliko vprašanje. Upajmo, prosimo in želimo, da bi ga vodila Božja Previdnost po pravih potih!
-O gospodarstvu pravijo in napovedujejo, da bo v tem letu na splošno napredovalo. Industrijska naročila baje tako kažejo. Kake lokalne krize za enkrat tu in tam še ne pomenijo nevarnosti^ dasi dobrodošle in koristne tudi niso. Draginja postaja zadnja leta bolj ih bolj občutljiva. To použiva ljudem prihranke. Zaslužki so sicer visoki, a denar nima teka, komaj ga -dobiš in potipaš, se ti že stopi v roki kakor ledena sveča, če jo odluščiš s strešnega roba in jo nekaj časa držiš v rctki. To po enih krajih že čutijo tudi denarni zavodi.
V	preteklem letu so imele državne oblasti sitnosti s par hranilnicami in posojilnicami v tej okolici. Nekatere so preuredili, da poslovanje odgovarja zahtevam oblasti, nekaj so jih razpustili.
V	bližnjem Berwynu so na starega leta dan, 31. decembra, ustavili poslovanje, sprejemanje in izplačevanja za gotovi čas, da ugotove, če premoženje in dohodki odgovarjajo obveznostim hranilnice. To je
svoj stan na oglu Og-den in Harlem ceste v Riverside, Illinois. Ta zavod so ustanovili pred več kakor pol stoletja Čehi na za-padni strani Chicaga. Pred kakimi 14 leti ali okoli so premestili urad na Og-den in Harlem in so silno hitro rastli. Oglaševali so, da se je imovina dvignila do okrog 120 milijonov dolarjev. Poudarjajo, da sicer ni nobene nevarnosti, ker hranilne vloge so zavarovane do 10,000 dolarjev pri Zvezni zavaroval-ninski korporaciji. Vzelo bo le gotov čas za pregled in ugotovitev stanja, nakar bodo -odločili, kako bodo uredili glede poslovanja. Toliko časa po treba potrpeti.
* NA STAREGA LETA DAN, 31. decembra, so položili v bližnjem Berwynu znano Slovenko pionirko Mrs. Mary Blai k večnemu počitku. Umrla je v starosti 70 let. Zadnje desetletje je veliko pretrpela v bolezni. Zadnjih par let je tudi skoro- popolnoma oglušela. Yes, 70 let je bivala tu na zemlji, a ko je -ležala na mrtvaškem odru, je zgleda-la, kakor da kvečjemu dosegla 40 let. In to ipo tolikem trpljenju. Pokojna je bila rodom iz Borovnice na Notranjskem. Skoro vseh zadnjih 20 let jo ni bilo videti dosti v javnosti, a vendar je bila v prejšnjih letih zelo delavno dekle, dokler je bila samska in potem, ko je bila poročena pa kot žena. Bila je dolgoletna tajnica Društva Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. Bila je na več konvencijah kot delegatinja. Dolgo let pa je bila marljiva delavka na kulturnem polju, pri dramatiki in drugod. Ona in pa pok. Mr. Mravlja sta pred 50 le ti priredila in vodila mnogo dramskih predstav v stari dvorani sv. Štefana pod cerkvijo. Ko je začel izhajati pri “Edinosti” mesečnik “Novi Svet”, je bila nekaj časa potovalna zastopnica list “Novi Svet” in mu pridobila mnogo novih naročnikov in v eni kampanji je bila tudi glavna zmagovalka. Obiskala je kot taka zastopnica več naselbin. Mnogi se jo spominjajo v Clevelandu in po drugih naselbinah. Bila je zelo prijazna v občevanju in vsakdo jo je vsled tega vzljubil in spoštoval. Pokopana je bila iz cerkve sv. Odila v Berwynu na pokopališče sv. Jožefa. Zapušča žalujočega moža Martina Blai ter tri hčerke. Naj blaga žena počiva v miru mož jem, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj iz našega babilonskega Chicaga.
Regerčan
Pristava je namenjena za nas, mlade Slovence in Slovenke.
Mi, mladi, smo lahko veseli in hvaležni, da imamo v drugi domovini tako požrtvovalne ljudi, ki se zanimajo za napredek slovenskega naroda.
V imenu Slovenskega smučarskega kluba se zahvaljujem vsem tistim, ki so v tako slabem vremenu obiskali našo smučarsko veselico, in vsem onim, ki se žrtvujejo za napredek slovenske mladine ter samega Slovenskega smučarskega kluba.
M. Lumpert ------o-----
Vzdrževanje te lepe hiše božje zahteva mnogo trdega dela in požrtvovalnosti. Ljudje doma cerkev podpirajo v vseh ozirih po svojih močeh. Prišli smo do zaključka, da je tudi naša sveta dolžnost, da malo pomagamo pri tem naporu. Za začetek smo zbrali v ožjem krogu $70. (Lojze je najbolj aktiven. Hvala mu.)
Dosti nas je v Ameriki in v Kanadi, ki smo od tam doma ali pa vsaj poznamo Novo Štifto in so bili morda celo tam. Na vse te se sedaj obračamo- s prošnjo, naj po svojih močeh in dobri volji darujejo za to božjepotno cerkev. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in izročen svojemu namenu. Prispevke lahko pošljete na kateregakoli izmed podpisanih.
Dragi rojaki, potrudimo se in pokažimo, da smo vredni tega, kar so naši predniki v dobri veri in požrtvovalnosti ustvarili za njih same, za nas in za naše naslednike — NOVO ŠTIFTO! John Oražem,
6614 Schaefer Ave. Cleveland, O. 44103 Lojze Lovšin,
1082 E. 68 St. Cleveland, O. 44103 Rudi Pintar,
923 E. 216 St.
I	Cleveland, O. 44123
!@wa Silita
Cleveland, O. — Pravijo, da smo Ribničanje po celem svetu poznani. Res je to, a vendar se vedno manj in manj sliši od nas.
Izjema je naša pesem “Sem Ribničan Urban”, katero še vedno pogosto slišimo, toda tudi to največ samo na ploščah doma ali pa na radijskih oddajah. Namenil sem se, da napišem nekaj vrstic z naše lepe Dolenjske.
Med Ribnico in Sodražico, obdanih od mnogo lepih vasi, Sv.
Gregorija in njegove okolice, stoji na lepem gričku ob vznožju Travne gore naša romarska cerkev, simbol Dolenjske Nova Štifta. Kdo jo ne pozna? Sredi zelenih travnikov, v senci košatih stoletnih lip in obrobljena z gozdovi kraljuje v veličastni cerkvi v tišini narave naša nebeška Mati Marija Vnebovzeta. CLEVELAND, O. — Za pri-
Kakor se spominjam iz otro- jh0c[nj0 soboto, 30. jan. t. L, zve-ških let, so nekdaj romale k te- -er pripravlja Odbor staršev vi-mu svetišču množice ljudi 0Tclovske Slovenske šole za našo blizu in daleč, od Gorjancev Pa siOVensko naselbino domačo vedo Snežnika, nekateri s prošnja- £erj0 z zabavo. Ob tej priložno-
Sfara - pa spat mm prošnja k ittafs-raitt
želja slovenskih snišar-jev iipefnjina
Cleveland, O. — Del zime je že minil in mi, navdušeni smučarji smo se bali, da bo cela zima tako pusta. Želja se nam je izpolnila, padel je sneg. Ko smo gledali padati prve snežinke, smo upali, da bo snega -dovolj za smučanje. Poleg te želje smo imeli še eno, da priredimo ples z zabavnim sporedom. Tudi ta želja se nam je srečno izpolnila.
Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika. “Veseli mornarji” so nam igrali slovenske melodije, mi pa smo se vrteli s slovenskimi dekleti. Lačni in žejni tudi nismo bili, saj so kuharice pridno pripravile in postregle vsakomur, ki si je zaželel okrepčila. Če se je komu vnelo grlo, smo natakarji hitro preskrbeli ustrezajočo tekočino za gašenje.
Na programu nas je zabaval naš prijatelj Božo Pust, gdč. Cecilija Valenčič nam je pa zapela par slovenskih pesmi. “Veseli mornarji” so nas iznenadili z novimi pesmimi. Tako lepo in vabljivo igrajo, da vsakega zvabijo na plesišče. Tudi predsednika Slovenske pristave g. Jerneja Slaka je oživila slovenska pesem in lepo okrašena dvorana. Med sporedom je g. -Slak spre-znani' govoril par besedi, ki nam lahko zavod Marshall Savings, ki ima ostanejo za vedno v spominu:
mi, drugi v zahvalo, vsak pa z upanjem v srcu, da ga bo Mati Božja uslišala.
Dobro mi je ostalo v spominu, ko sem kot otrok prvič šel k No-Štifti s svojimi starši in me je mati vzela s seboj na “svete štenge”, kjer sem moral po kolenih priti do vrha in na vsaki stopnici zmoliti “Očenaš”. Trde so bile in zdelo se mi je, da jih ne bo konca, vendar sem vzdržal in dospel do vrha. Na to sem bil nato zelo ponosen. Mnogo takihle trdih stopnic je v življenju vsakega od nas in srečni oni, ki jim je dano doseči zadnjo na vrhu. Žal jih je vedno več in več, ki preje omagajo.
Zakaj sem vse tole napisal? Lansko leto je bilo več naših ljudi na obisku v starem kraju, tako tudi naša rojaka Lojze Lovšin in Rudi Pintar. Obiskala sta tudi Novo Štifto. Rudi je posnel na film nekaj slik cerkve in mladega moža (č. g. patra), ki ravno čisti okolico cerkve.
sti bi odbor rad pri kavi in tudi sicer, kakor bi to komu ugajalo, postregel z domačim slovenskim pecivom. To pa more storiti samo, če mu ve, naše slovenske matere, gospodinje in dekleta, pomagate.
Bogu bodi hvala, Vam pa čast, ker nam še nikoli niste odrekle, kadar smo Vas kaj prosili. Prepričani smo, da boste uslišale odbor ovo prošnjo za domače pecivo tudi tokrat. Kot ve same dobro veste, je ravno Vaš prispevek v domačem pecivu pri naših slovenskih šolskih prireditvah naj večji vir prireditvenih dohodkov. Če želite, pridemo pecivo sami iskat, ali pa ga dajte prinesti v soboto s seboj, ko boste prišli na večerjo. Sprejemali ga bomo v družabni sobi naše dvorane, če pa katera od Vas želi še kake informacije s tem v zvezi, prosimo, naj pokliče go. Minko Slak, blagajničarko šol. odbora; tel. štev. UT 1-1725.
Odbor staršev
¥IE¥
skrbeti v zdravstvenem pogledu.
Javnost vse to dobro ve
Neka Vanda Škodnik razpravlja v Delu o položaju v ginekološko porodniški službi takole: Pomanjkanje postelj je “tako občutno, da morata pogosto ležati dve hudo bolni ženi ali porodnici na eni postelji”... preneha tera ženska je morala s hudo boleznijo čakati na posteljo v bolnišnici nekaj mesecev.
Ljubljanska nadškofija v številkah
Iz škofijskega lista ljubljanske nadškofije, ki je izšel 1. jan. t. L, je razvidno, da deluje v nadškofiji trenutno 302 svetna in 114 redovnih duhovnikov. Leta 1964 je umrlo 19 duhovnikov, posvečenih je pa bilo 6 novih. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je povprečna starost duhovnikov. Ta je dosegla vznemirljivo številko 60 let. Nezasedenih župnij je 32. Po številu vernikov je bolnic. Predstojnik bolnišnice ljubljanska nadškofija tretja po neki dr. Igor Veter je ob odprt- velikosti v Jugoslaviji. Šteje ju novega poslopja dejal, da je 650,000 duš, kar znači, da pride na področju Kranja od celotne na vsakega duhovnika 1,600 ver-delovne sile že 47% žensk. Za!nikov. (Pred 1. 1941 jih je prišlo vse te je bilo nujno treba po- 1,000).
Radio Celje
V	Celju imajo posebno, lastno relejno radijsko postajo, ki je bila v upravi in ipod vodstvom “Celjskega tiska”. Ker o-krajna skupščina Celje ni plačala svojega prispevka za vzdrževanje Radio Celje, se je Celjski tisk odločil, da ne more več nositi zanj odgovornosti. Tako je bilo sklenjeno, naj Radio Celje prevzame z novim letom občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju. Neki F. Krivec se v Delu pritožuje, da bo tako Radio Celje izgubil splošnejši, širši narodni značaj in se bolj omejil na krajevne zadeve.
V Kranju imajo novo porodnišnico
V	preteklem novembru je ženska bolnišnica in porodnišnica, ki je povezana z Zdravstvenim domom v Kranju, dobila nove prostore, ki omogočajo skrbnej-še in boljše zdravljenje in nego
SHERT&ETA DOMOVINA,
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Tudi Guza ni sedel kar tako ^°uia. Marsikatero pametno J6 vedel. Že nekekrati je šel lla(l polhe. Bil je star, izkušen Polhar. Določil je, naj bo zna-^ouje upornikov polhova ka-Pa s petelinjim peresom. In v Pokoliko dneh se je prikazalo P° dolini vse polno ljudi s Polhovkami in s peresi na klavi. Tako so se poznali upor-Phci med seboj. Poleg tega je Popravljal stare puške, ki so kile morda že zarjavele pod ^reho. Mnogo je prevasoval Pri kovaču Leščincu; pila sta Prepaljenca in govorila s kme-ki so prišli v kovačnico, dejala sta se vsakemu, ki ni Prišel s polhovko, in priprava marsikoga, da si je del Polhovko na glavo. Tako se l® množila uporniška vojska. ^°žje so ponosno hodili s Sv°jimi uporniškimi zname-hli; v nedeljo se jih je videlo Polno na vasi, in skoro sram ^a je bilo, kdor ni imel polhovke . . .
* * *
Na Posavju je bil semenj, živahno je bilo tam in večina Vših znancev se je sešla v Vcestni gostilni. Daljni sejmarji so se čudili, kaj pome-Vo polhovke s peresi, i n 'hralu je bila to vsem znana ®krivnost. Polhar, ki je na ®emnju prodajal polhovke, je Vel dobro kupčijo, kajti že °Poldne so mu pošle. Mnogi takoj na semnju zamenjali klobuk s polhovko.
Popoldne so bili uporniki v Vstilni. Napolnili so ves se-Vnj z upornim duhom. Bil je arn Andrejko, Mihovec, Bo-jVec in več posavskih kme-°v- Pili so mnogo in govorili Predrzno. Posebno ljudje, ki Se niso natančno premislili, kaj se gre, so bili močni v esedi. Pretili so, da v krat-ein času razbijejo vse. Mar-s'kdo je jmej mnogo povoda, ^hi se nad svojo grajsko jVpodo; mnogi so nosili s se-°J misel na maščevanje in z hkim veseljem pozdravili riložnost, da dado duška V°ji jezi.
Posebno vnet je bil kmet ^63cak, ki se je oklenil Antika in vedno ponavljal: Pridi k meni, da se zmeni-°- Celo Posavje ti spravim V noge.”
^ ^'1 je majhen, suh človek,
^rasten in nagel. Z obraza
u je gorela jeza, kadar je
°roril. Bišter, ki je danes
^Vetaril, je prevpil vse. Gra-
°vi so kar padali pod njego-
V besedami in črez čas, ko Se
Je napil, se jel prepirati z emi, njso bjjj enako nav-hik^ni’ '^0 Je ni™° oskrb-v r^eke grajščine, zagnali so V hrup, kričali so, leteli jjjpP, objemali se, trkali in
, “Mi
dričali
vam pokažemo,” so g . - skozi okno, da se je aJski človek plašno ozrl.
budi
]j ^P^rejko je gledal množico V~ ^ °koli sebe in se zamislil.
Bištra, ki ga je držal vzadi, da se mu je ulila kri iz nosa. Tako bi bilo prišlo skoro do pretepa. Poberin je obstal in njegov obupani obraz je bil smešen. Zagledal je Andrejka sredi med uporniki z visoko polhovko na glavi. Ves dan se je izogibal tega človeka, tako se ga je bal. Obstal je mirno in Bištrove roke so posegale po njem.
“Jaz nisem upornik, da vefš,” je zarjul starec na Andrejka, ki se je nalahno smejal Poberinovi prestrašenosti, in je zbežal iz sobe, preden so ga mogle udržati roke pol-pijane druhali.
“Lakotnik,” je vpil Bišter, “nikdar ne da za kapljo; še za likof se ga mora prisiliti.” In vpili so dalje . . .
Nenavadno zadovoljno, kakor že dolgo ne, se je peljal Andrejko zvečer domov. Na voz so se vzadi naložili raz-ličjnij znanci uporniki, ki so se bili v gostilni zamudili. Ležali so vse križem; drugi so sedeli in noge so jim visele ob da so se razumeli, ko je ropotal voz po nasuti cesti. Bišter strani doli. Vpili so in kričali, je kričal na vse grlo, da je bil že hripav. Govorili so o samih gradovih in pripovedovali, kaj je ta ali oni prestal . .. Andrejko jih ni poslušal. Bil je že sit te velike navdušenosti. Uvidel je, da se da brez posebnih sanjarij pričakovati velikih reči, ako bo šlo tako naprej. Vedel pa je, da jih mnogo odpade, ker je med vsemi malo mož, ki bodo možje ob času dela. Zagledal se je v nebo. Zvezde so migljale .. . Sto tisoč misli se je podilo uporniku po glavi... Voz je ropotal in na njem so kričali pijani uporniki. . . Andrejko je začel skoro moliti . .. Pred njegove oči je prišla grozna podoba razdivjanega ljudstva, ki ga nobena sila več ne more ukrotiti. In po deželi bo pov-s o d hudobija, pustošenje, umor, ropanje ... In zbal se je sam sebe in te druhali . . . Sejmarji so končno utihnili in drug za drugim poskakali z voza.
Ko je prišel Andrejko domov, našel je doma župnika. Sedela sta v sobi sama in dolgo govorila ... Ko je župnik odhajal, je zmajeval z glavo.
Andrejko je obsedel zamišljen v svoji sobi. Tu je gledal zdaj jasno v bodočnost in hud boj se je bil v njem.
'‘Hm,” se je smejal prisiljeno, da bi zadušil notranji vihar. “Odnehati ne morem in nočem. Pokaziti mi more vse. Kaj delam zoper zakon, ali državni ali božji? Kaj nima vsak pravice iskati si svoje? Boj bo brez krvi; glavna stvar je, da odpravimo desetino in tlako. Ali ni svoboda sveta stvar?” In tisoč pomislekov ga je motilo. ,
(Dalje prihodnjič)
	j Sta n	ANUAR 1 in lili		
3	! i	5	6	17 FIFI
10 M m	ill m 25	12i 19 M	10 m m	»i
KOLEDAR
društvenih
prireditev
je hotel priti blizu nje-bie'rVSak mu je prinesel svojo jjj ° v'ina, da je z njim pil, se VSak Je govoril: “Le drži ’jmi smo tudi s teboj.”
1 °n je trkal z njimi, ki so (jaj.na njegovo zdravje in gle-1 llaiU kot na človeka, ki
JANUAR 30.—Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu.
FEBRUAR
6.	—Slovenska pristava pripravi svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
7.	—Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
20.—Družabni klub in Baragov dom priredita v svojih prostorih veselo pustovanje z večerjo in plesom. Začetek ob osmih.
20.—Predpustna veselica pevskega zbora TRIGLAV v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
20.	—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi v SDD na Waterloo Rd. večerjo.
27.—Farna predpustna zabava v novi svetovidski dvorani.
27.—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
27.	—Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih.
28.	—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave.
MAREC
14.—Balincarska tekma v SDD
na Waterloo Rd.
21.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop.
21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights.
21.—Dramatsko društvo LILIJA
poda Finžgarjevo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave.
28.—Pevsko društvo JADRAN
poda v SND na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3.30 pop. 28.—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
APRIL
24.	—DSPB Tabor priredi svojo
pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj
pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor “Slovan” poda
svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue.
2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor”
priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
7.—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
AVGUST
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo
v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
so med vpitjem in preklinjanjem divjali po cerkvi sem in tja, psovali navzoče, razbijali šipe in razlivali vino po ljudeh.
Duhovnik je moral prekiniti s sv. daritvijo in poklicati na pomoč policijo. Prihitelo je šest oddelkov leteče policije, pa je bila komaj kos, da je nasilneže ukrotila' in odstranila. Mnogi so bili tako zelo pijani, da so jih morali namesto v zapor prepeljati v bolnico.
Zanimivo je, da je vest o tem napadu objavila sama uradna češka časopisna agencija “Čete-ka”. Oči vidno je, kakor tudi v prej omenjenem primeru v Ljubljani, da komunističnim o-blastem te vrste protiverski nastopi niso več všeč.
Vendarle pa ostane dejstvo, da so prav ti pojavi verske nestrpnosti in nekulturnega vedenja sad dolgoletnega hujskanja zoper Cerkev in smešenja verskih vrednot. To velja seveda tako za Češkoslovaško kot za Jugoslavijo.
Župan Lasher nadaljuje boj proti revšišni
CLEVELAND, O. — Pri tem pa nima posebne sreče. Morda je tudi sam nekoliko kriv, ker ni bil dosti gibčen pri sestavi Clevelandskega odbora za gospodarske prilike. Župan je Odbor sestavil že pred tedni. Sedaj pa trdi Shiver jev glavni odbor v Washingtonu, da sestava županovega odbora ni posrečena in radi tega zadržuje županove prošnje za podpore za boj proti revščini. Locher se naravno jezi in trdi, da Washington hoče po tej poti izvajati pritisk nanj in na njegove načrte.
O vsem tem se je Locher raz-govarjal z drugimi župani na sestanku Zveze ameriških županov, ki se je vršil tekom inavguracij skih slovesnosti v Washingtonu. Tam je tudi zvedel, koliko podpor so dobili drugi mestni župani, dočim je Cleveland dobil zaenkrat samo $490,-000, da spravi h kruhu 1,000 brezposelnih mladih ljudi ali pa jim omogoči študiranje.
Locher bo ta teden šel ponovno v Washington, kjer ima dogovorjen sestanek s podpredsednikom Humphreyjem, ki bo v Johnsonovem imenu vodil boj proti revščini. Locher mu bo ob tej priliki izročil šest prošenj za podpore.
S&spodarski krogi zašsif zahtevali trgovske stike s koiRHnistično kitajsko
WASHINGTON, D.C. — Čangkajšek ima tako mogočne prijatelje in zagovornike v Kongresu, da je do sedaj preprečil vsak načrt, da bi med našo deželo in rdečo Kitajsko prišlo vsaj do trgovskih stikov. Vkljub temu želje naših izvoznikov po zvezah na zamirajo. Ravno sedaj so se oglasili gospodarski voditelji iz San Francisca in predlagali revizijo naše gospodarske politike do Peipinga.
Sklicujejo se na dejstvo, da so že skoraj vse industrijske dežele začele trgovati s Kitaj siko in ji dajati kredite. Po tej poti je ameriška zunanja politika, ki hoče izolirati Kitajsko od sveta, pogorela tudi na gospodarskem polju, zrela je torej za spremembo. To stališče je toliko bolj značilno, ker ga zagovarja Trgovska zbornica iz San Francisca.
Pravijo, da je naši administraciji ta poziv kar všeč. Menda so ga dobro sprejeli tudi senatorji in kongresniki. Vendar pa do spremembe naše politike na-pram rdeči Kitajski ne bo prišlo, dokler niso končani boji v Južnem Vietnamu in Laosu.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 5 dni tedensko, stalno, od 8. do 5 pop. Kličite po 5. uri pop. 291-0736.	(17)
Moški dobijo delo
Short Order Cook Man wanted to work nights, Friday and Saturday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALI OGLASI
Predsednikova osebna policija misli na neverjetne podrobnosti
WASHINGTON, D.C. — Okoli 5,400 uniformiranih in tajnih1 policajev je tekom inavguracij-skih slovesnosti skrbelo za pred-1 sednikovo varnost, pa jim je
Plinska peč za gretje naprodaj
Skoro nova plinska peč za gretje o-sobnega stanovanja je ugodno naprodaj. Kličite tel. 731-4718.	—(17)
Lastnik prodaja
Dvodružinska, 5-5, polna klet, razvedrilna soba, plinski furnez, garaža, na 1008 E. 77 St. EN 1-7913.	(16)
Hiša naprodaj
6-sobna hiša, v dobrem stanju, 3 spalnice, klet, bakrene cevi, nov plinski furnez in tenk, poln sončni porč, li/2 garaža, lep lot 50 čev. na Pawnee Ave. Kličite takoj, bo hitro prodana za $15,900. HENRY F. STREKAL, Realtor 2GS51 Lake Shore Blvd.
AN 1-2640
(IG)
Naprodaj
_________ _______,	4-družinska, $230 mesečni
Johnson vkljub temu parkrat u-j	blizu cerkve Marije
šel “iz kontrole”. Talko daleč so	--	~ 1	1
RAZGRAJAČI V CERKVI V LJUBLJANI
Pod tem naslovom prinaša i versko nestrpnost, temveč zgolj ljubljansko ‘Delo” v zaglavju za samozadovoljevanje in vzbujanje pozornosti.
Vse
Vse
Premore. Danes je bilo
Jasno> da
POrg tt
biSv/ Vese'a truma je s
Sejala
L. •
štiri’ .kl se Je branil Pj. ^ On ni hodil v gostilne, izo S'-ra^eni starec> bi je imel ,°cetka stvar za šalo, je
je popolnoma se vsa dežela silo
v sobo celo Pobe-je branil z vsemi
^ačel
kričati in udaril po nosu rov.
Klimatična naprava na mizi
Obliko namizne svetilke (podstavek 26.6 cm, višina 24.1 cm) imajo nove britanske klimatske naprave. Proizvajalci pravijo o novem izdelku, da je kljub majhnosti dovolj močan, da vzdržuje primerno temperaturo v prostoru, ki ima 57 kubičnih metrov.
Sesalika ob žarnici na vrhu svetilke vskrava, čisti in oddaja zrak. Na svetilki je tudi pomožna kontrolna naprava za naglo prezračevanje zatohlih prosto-
“Pisma bralcev” vest o razgrajanju skupine mladoletnikov v frančiškanski cerkvi malo pred polnočnico.	i
Tovariš urednik, v noči iz četrtka na petek (24 .dec. 1964) se je zgodil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani obsojanja vreden incident.
V cerkev je približno ob 23.30 vdrla skupina dešetih starejših mladoletnikov in pričela razgrajati. Ti mladoletniki so bili pijani — če to lahko vzamemo kot olajševalno dkolnost. Začeli so se prav vandalsko obnašati. O-čitno gre za izmečke naše družbe, saj so njihove besede in dejanja izdajale p o m a n j k Ijivo splošno vzgojo in pomanjkanje srčne kulture. Vseskozi so motili verski obred. Na prošnjo provinciala, naj ne motijo ostalih, niso prenehali.
Ustava SFRJ jasno določa, da je vera popolnoma svobodna. Naj gre pri tem za muslimane, protestante, Žide ali druge. Motenje verskih obredov je kršenje ustavnih pravic, in to ne samo človeka, ampak celotne družbe. To, kar se je zgodilo 24. dec. pa je nasilno dejanje.
Očitno gre tu za “frajerijo” (t. j. težnjo, da si človek lahko vse dovoli, op. ur.). Tu ne gre za
Kaj takega se menda še ni zgodilo v tej cerkvi.
Ta hudi incident v Ljubljani ni vreden samo obsojanja tistih, ki so bili navzoči, ampak obsojanja celotne družbe, kot družbi škodljivega pojava.
Mislim, da bo služba notranje varnosti drugič preprečila in o-nemogočila podobna dejanja, sedanje storilce pa našla in kaznovala.
B. Pogačnik
9
PRIPIS UREDNIŠTVA “DELA”
Ko smo poklicali po telefonu frančiškanski župni urad, so resničnost dogodka potrdili. Vendar — tako pravi župnik — incident ni bil toliko resen, da bi bilo treba klicati pomoč Ljudske milice. Po njegovi sodbi niti ne zasluži, da bi ga javno o-bravnavali. Naše mnenje pa je, da je dogodek vsekakor obsodbe vreden, zato pismo vseeno objavljamo.
*
Nekaj podobnega, se je v sveti noči primerilo tudi v Pragi. Tam je skupina 150 razgrajačev vdrla v cerkev sv. Jakoba, kjer je bilo zbranih nad 600 vernikov. Vihteč v rokah steklenice
Buvalfer preganja zmeraj hujše svoje nasprotnike
PARIZ, Fr. — V Pariz se je ravnokar vrnil angleški advokat Peter Benenson, Iki vodi Mednarodno organizacijo za am-nestiranje. Bil je dva tedna v haitski republiki, kamor se je vtihotapil kot “umetnik”. Posrečilo se mu je, da je videl dober del haitske republike, posebno jugovzhodno obalo z mestom Jeremie. Tam se je začetkom avgusta izkrcalo 13 političnih beguncev in nasprotnikov diktatorja Duvaliera.
Duvalier je ta slučaj porabil, da je začel pravo gonjo proti vsem, ki je v njih videl samo možne simpatizerje omenjene trinajstorice. Polovil je vse sorodnike, znance in prijatelje te skupine. Skoraj vsi so izginili. Za kakih 50 je Benenson dobil dokaze, da jih je Duvalierova policija kar pobila. Nič ni tudi znanega o usodi trinajstorice same. Duvalier trdi, da je že vse pobil.
Javnost je najbolj razburjena radi zapora apostolskega vikarja Adenorja. Vikar je ravno na dan Duvalierovega “ustoličenja” L aprila imel po svoji maši kratek nagovor, ki je v njem zahteval svobodo1 za vse priprte po-litčine preganjance.
Benenson ceni, da drži Duvalier kakih 500 političnih nasprotnikov v raznih ječah. V deželi pa vlada prava strahovlada, pravno zamaskirana z “obsednim stanjem”.
šli varnostni ukrepi, da se niso ustavili niti pred predsednikovimi gosti.
Tako so na primer plemenski plesalci Cochiti Indijancev iz N. Mexica dobili “nasvet” naj s svojih puščic odstranijo vse končnice. Njihove puščice so bile torej tope!
Drevesa na paradnih ulicah so pa bila obdana z bodečo žico, da ja ne bi nikomur padlo v glavo, da posnema svetopisemskega Caheja. Okna v praznih sobah in prostorih so pa bila tako zalepljena, da je policija lahko vsak trenutek ugotovila, ali je kdo poskušal okna odpirati. Prvikrat je pri inavguracijski paradi nastopila tudi zračna policija z dvema helikopterjema, ki sta pozorno sledila vsem dogodkom na paradi.
-----o-----
Krojaški pomočnik prišel do predsednika ZDA
WASHINGTON, D.C. — An-; drew Jackson, 17. predsednik; Združenih držav, se je učil za' krojača, ko mu je bilo 10 let.
Vnebovzete in šole. Dober kup za $22,500. Kličite 946-4466.
(19)
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(20)
Harmonika naprodaj
Hohner, 220 basov, 12 registrov, nova, se proda pri August Marn, 15626 Holmes Ave.	(16)
V najem
4 sobe na E. 67 St., spodaj, $50.00. Kličite AC 6-1024, ali AC 8-0219	(19)
Prijaiel’s Piiarisaci
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Oafr Ave. & (Wlb St. IN I--';' "
IZDELUJEMO in popravljamo j strehe, žlebove, dimnike, ve- « randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio j tel. JOrdan 4-55«3	}
RUSKO OROŽJE V AFRIKI — Slika kaže vojake na Zanzibarju, delu Tanzanije, pri vežbanju z ruskim orožjem. Komunistom, kitajskim in ruskhn, se je posrečilo precej razširiti svoj vpliv na otoku Zanzibarju, kjer so pred enim letom pregnali sultana in oklicali republiko. Ta se je nekaj mesecev kasneje povezala s Tanganjiko v federacijo Tanzanija.
PATRICK A. SHEEHAN;
NODLAG

I. poglavje.
AMERIKANEC.
Nekega lepega dne smo ga prvikrat videli na vasi. Kar iznenada.
Tujec, pravi pristni tujec na podeželski vasi! Mislite si! To je dogodek, ki ga doživimo, pri nas vsaj, kvečjem po enkrat, dvakrat na leto.
Pa še tak gospod!
Od pete do glave, od klobuka do čevljev ves nov, pravi
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER & CHILD CARE. 2 school age children. Stay. Own room. References required. Call LA 9-6536 or LA 9-1018.	(16)
mojstrski izdelek krojaške umetnosti. Kar sapo nam je jemalo. Novo obleko vidiš pri nas le o Veliki noči.
Lahko si torej mislite, kako so stikali glave ljudje! Odkod se je vzel, kdaj je prišel, kaj išče tod in sto drugih vprašanj je bilo treba rešiti. Pa nihče ni vedel odgovora.
Da bi ga kdo vprašal? Hu!
Saj si ga še prav nagovoriti niso upali! Že zato ne, ker jim je njegova nova obleka vzbujala svet strah in globoko spoštovanje. Pa te je tudi prešinil takole s svojimi hladnimi, mirnimi očmi, da te je kar v dušo zazeblo in si ves zbegan pozabil usta odpreti.
In pa tak zapetež in oho-lež! Mrzel kot ledena sveča. Saj ni dal poštene besede od sebe! Naši ljudje se radi kaj pomenijo, radi malo počenča-
vaščanom hudo zameri.
Ni bilo ne sem ne tja, pa so zasodili, da jim oholi tujec pravzaprav čisto nič ni mar. Kaj nje briga, odkod je in kaj počenja!
Odtod pa do bodečega priimka je pri nas le korak. Ker ni hotel povedati, kako se piše, so mu pa sami nadeli ime. Eni tako, drugi drugačno. Nazadnje se ga je prijel priimek “Amerikanec”. In ta se ga je držal.
Delali so se, kakor da ga zanje vobče ni več na vasi. Pa le delali so se tako.
V resnici pa so bili za njim ob vsaki priliki in povsod. Z očmi in z jezikom. Začelo se je obiranje in obrekovanje. Naši vaščani so v tem mojstri!
Skratka, “Amerikanec” ni bil priljubljen pri naših ljudeh.
Pa Amerikanec se za to ni prav nič zmenil.
Hodil je svoja pota prej ko slej, sam, molčeč, zapet, nedostopen, s širokimi koraki je stopal med vaškimi hišami, posedal gori za vasjo v maho-vju ob nasipih iz dobe danskih vpadov, ali pa nekam otožno slonel ob starem grčavem glogu, pol milje od vasi, vlekel iz kratke pipice in za-
gumno skušal navezati besedo in prijazno menil:	“Ste	se
vrnili v ljubo domovino, kaj ne? Da si poiščete miren kotiček za na stara leta —”, tedaj pa me je ošinil s svojimi hladnimi očmi, molče sicer, pa tako zgovorno, da sem na mah razumel, koliko me brigajo njegove osebne zadeve.
Ne morem reči, da bi bil Amerikanec meni bolj ugajal kot mojim sovaščanom.
Pa to bi se mi še ne bilo toliko zamerilo. Vajen sem čmerikavcev.
Ampak — takole obnašanje sredi moje pridne, dobre, pobožne vasi! Ljudi mi je kvaril, nezadovoljnost je netil, naravnost pohujševal je!
Ob vsakem božjem času si ga lahko videl, kako je malomarno slonel pri vratih vaške gostilne. Tam je namreč stanoval.
Ko so zjutraj ljudje šli na delo, je slonel pri vratih in kadil, ko so opoldan ljudje šli k obedu, je slonel pri vratih in kadil, in ko je zvečer zazvonilo angleško češčenje in so se vaščani vračali trudni s svoje grude domov, — je še vedno slonel pri vratih. S pokrito glavo seve. In ko je ta ali oni sivolasi, od dela sključeni sta-
HOUSEKEEPER
Reliable Mature woman. Stay. Two Adults, Pleasant modern home in Glenview. References req. Call 11 a.m. to 3 p.m. Office of	Bldg. 2322
W. Sunnyside, LO 1-7821.	(16).
WOMAN—Housekeeping and Child Care. Live In Northwest Suburb. Refs. Needed at once to take care of 5 children. 3 school, 2 at home. Call YO 6-3980, Mon. thru Fri. — Mrs. Tripi.	(17)
HOUSEKEEPER
Companion for elderly lady. General housework, own room, bath. Must stay. Phone before 10 a.m. or after 8 p.m. — DO 3-7750.	(17)
MALE HELP
EXPERIENCED DROP FORGE MEN
Experienced Hammermen, Come work with a growing company. Overtime, Hospitalization, Union Shop.
CHICAGO FORGING CO.
3441 So. Lawndale U6)
WE NEED
Mold Makers
Experienced on plastic injection molds. Also
Mold
Designers
Medium-sized company needs experienced designer for permanent position. Good fringe profit sharing. Top salaries to experienced men. Apply, write or call
27027 Groesbeck Warren, Michigan VE 9-8800
________________________(17)
SURFACE
GRINDERS
Needed at once. Experienced on progressive die detail. Afternoon shift. Top wages. Steady jobs. Write or call
27027 Groesbeck
Warren, Michigan
VE 9-8800
(17)
HELP WANTED
DENTAL TECHNICIANS Plate man for small denute dept. Excellent opportunity. Good salary. Pleasant working conditions.
Also Gold Man.
UN 4-5667	(17)
jo, radovedni so, pravi otroci. Skrbelo jih je, kaka skrivnost tiči za njegovo zapeto suknjo, poskusili so, pa mislite da so kaj opravili?
Najbrihtnejši so se opogumili in se ga lotili. Čisto nič niso izvlekli iz njega. Zgodilo se je, da je celo uro sedel tak vaški navihanec pri njem, ga vrtal in vrtal, govoril o vsem mnogočem, ga otipaval od vseh strani —- pa zvedel kvečjem par malomarnih “yes” in “no”, pa nobene besede o tem, kar bi bil pi'avzaprav rad slišal.
In povrh je bil redkobesedni mož škrtavec brez primere! če prisedeš v gostilni k takemu imenitnemu človeku in ga še hvališ povrh, se vendar spodobi, da bo dal za pijačo. In kaj mislite? Niti enega vrčka pive ni plačal!
Tak je bil!
Naravnost odbijal je. Tako obnašanje pa se našim dobrim
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK BY OWNER
5	yr. old, 3 bedrm. Split-Level. Gas heat. Bsmt. Close to schls., shpg,
6	transportation. Priced for Im-
mediate Sale. — Call Appt. 279-7366.	(17)
Nr. 71st & Western. — BY OWNER. 10 yr. old Brick, 1% story, 6 rms., flood control. Lge. 2 car gar. Immediate possession. Owner leaving city. By appt. only. No Sundays. 776-3234.	(17)
BEAUTIFUL 2 APT. BRICK — BY OWNER.
1-6 — 1-4 rooms, Owner’s apt. plus $125. Tile baths, tiled rec. rm. Gas heat. Resurrection Church, Park, school nearby. Quick sale. $34,900. MA 6-6171.	(17)
NILES — BY OWNER. For Quick Sale. Beautiful 5 rms., end. 30x12’ porch, large lot, new fence, beaut, kept. $20,500. Call 825-3828.	(18)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT —
Good money-maker.
Est. 40 years. 7 Day. High volume. Busy Bee. Excellent oppty. Owner will sacrifice. Phone 226-5745 a.m.
APARTMENTS FOR RENT
CICERO
4 Room apartment on second floor for rent. Gas heat, garage. Convenient to everything. Phone 652-5506.	(16)
mišljen strmel predse v zapuščeno groblje, poraščeno z gostim koprivjem.
Ljudje pa so govorili, da se mu je trikrat zapored sanjalo o loncu polnem zlata in da išče zakladov za vasjo.
In jaz?
če sem mu rekel dober dan, je čmerno odzdravil, če sem mu k dobremu dnevu še do-dejal, da se bo vreme končno vendarle naredilo, je že nevarno godrnjal, če sem pa po-
reč moleč s klobukom v roki stopal mimo in se kradoma ozrl po Amerikancu, po njegovi bogati obleki in bahavi zlati verižici, si je pač poln nevoščljivosti mislil:
“Zakaj nisem tudi jaz šel čez veliko lužo, ko sem bil še mlad!”
(Dalje prihodnjič.)
® Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
! IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 K5KJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek: podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V/. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša:	Joseph W. Kovach.
Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mul h, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80- St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do,GO leta. Nudi najnovejše srnrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po IS leta. Odbor za letos je sledeč:	Duhovni vo-
dja Msvr. Louis' Baznik, oreds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice; Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio K. Si. K. J. Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Frances Macerol. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavaro-valnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol-
niško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSK.T
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, .18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorn’ki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in. vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lu.be. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sopi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Eli a Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja. 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v. mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA st 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak. 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zj-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teliica Jennie Barle Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 35 SŽZ Duhovni vodja M'Jgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNTCA ŠT 22 SŽZ Duhovni vodja Rev J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Teka-
vec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Market, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Marke!.. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baragu. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega član-"stva vsi slovenski, zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENJU 'S'*'. S
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT„ 6 SDZ Predsednica Molly Legat, pod predsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski'. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v ’Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH
DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RF 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.:, vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton, Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop.
DANICA ŠT. U SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1.
DR. SfIP.NlPA ŠT U* SDZ Predsednik William Vidmar, pob predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 £. 168 St.. TV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžei. bla gajnik Anton Debelak, nadzorni od. bor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Čendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lujtig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalsic; podpredsednik John Zagorc; začasni tajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Av., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7'30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4.
COLLIXWOOBSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem doma na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
i-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Predsednica Mary Rožanc, podpredsednik Frank Stare, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Ave. Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
uveosednica Nettie Zarnick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu od 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani, zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Wm. J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slovenski dom na Holmes Avenue: Frank M. Perko. Zastopnika za federacijo: Frank M. Perko in Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis, Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; vratar Michael Avsec; zastopnik za SND John Sever. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Avenue.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik: župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Ui bas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, ►ajniV-TR pisni kar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste. 3815 Schiller Ave (Zone 9) Te! ON i-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprei na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do
n :00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, ■ Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119.