Poštnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOT** Cena ponarnemi številki Din 1*5® TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Tele,on št- 2552- Ljubljana, v torek, 10. marca 1931. Telefon št. 2552. štev. 28. Za pobijanje nedopustnega poslovanja konzumov. V borbi proti kozumom ne gre trgovini za drugega, nego da se izenačijo konkurenčni pogoji. Trgovina plačuje občutno pridobnino, ki že pri normalnih dokladah absorbira skoro eno tretjino dosegljivega čistega dobička. Teh občutnih dajatev pa je prosto zadružništvo. Ako motrimo obseg teh ugodnosti, se moremo le čuditi, da prodajajo konzumi svoje blago po cenah, ki se prav nič ali le malenkostno razlikujejo od cen.v legalnih, z davkom obremenjenih trgovinah. Trgovski krogi so se ob uveljavljenju novega davčnega zakona veliko prizadevali, da se davčne ugodnosti konzumov po možnosti omeje. Njihova prizadevanja so ostala brezuspešna, ker se povsod, in ne samo pri nas, zadružništvo, pod čigar okrilje se 'je zateklo konzumarstvo, do skrajnosti favorizira. Trgovski krogi navzlic temu mogočnemu zaščitniku nismo mirovali, ne da bi izpodkopali kozumarstvo, temveč da bi ostalo v mejali, katere mu je odkazal zakon. Stremljenje gospodarskih krogov gre za tem, da konzumi, ki uživajo davčno prostost, omejujejo prodajanje blaga res samo na člane. V tem oziru je finančna uprava odločna, nima pa zadostnih sredstev, da uradoma prepreči vsako zlorabo. V predzadnji številki našega lista smo objavili razpis ministrstva za finance, ki ureja to vprašanje. Razpis nakazuje interesente-trgovce na pritožno pot. Trgovci, ki se čutijo prizadete po nezakonitem poslovanju konzumov, morajo vsako zlorabo naznaniti finančni direkciji, pri nas v Ljubljani, in navesti v svojem naznanilu pismene dokaze, da vrši konzum poslovanje tudi z nečlani. Pri tem položaju odreja ministrstvo za finance, da morajo finančne direkcije zahtevati od konzumov poleg bilance o prošlem letu tudi podatke o polnopravnih zadrugarjih. To določilo ni docela jasno. Razume se lahko tako, da so zadruge dolžne naznaniti samo število zadrugarjev, da V prihodnjih dneh bo občinski odbor mestne občine ljubljanske razpravljal o proračunu za tekoče leto in s tem v zvezi tudi z občinskimi trošarinami. O vprašanju občinskih trošarin smo tekom lanskega leta ponovno zavzeli svoje stališče. Gospodarski krogi se ne upirajo občinski trošarini, ker u videvaj o, da rabi občina za vedno naraščajoče potrebe res izdatna sredstva. Njihove želje gredo za tem, da se občinska trošarina, pa naj se pobira pod tem ali drugim naslovom, uredi tako, da bo ustrezala potrebam in željam gospodarstva, ki so skladne z določili zakona o državni trošarini, kolikor se nanašajo na pobiranje samoupravnih trošarin. Podrobne želje glede tarife in na-redbe same so organom mestne občine posebno glede izmere že priobčili lokalni faktorji. Te želje je finančni odsek mestne uprave samo deloma upošteval, docela pa je prezrl njihovo zahtevo, za katero smo se že opetovano zavzemali, da se prilagodi predpisom pojem tranzitnega more finančna uprava po njihovem številu presoditi, ali je možno, da poslujejo res v smislu zakona samo z člani. Po našem mnenju ta odredba v tej razlagi ne ustreza do cela svojemu namenu. Finančna uprava je na podlagi navedenega razpisa dolžna, da zahteva vsako leto od konzumov popoln seznam vseh polnopravnih zadrugarjev, da more v primeru pritožbe takoj ugotoviti, ali zadruga res posluje samo s člani, ako pritožba imenoma navaja, s katerimi nečlani konzum posluje. Tak seznam bi moral biti vsakomur, ki se zanj zanima, javno skozi celo leto na vpogled, da se lahko vsakdo prepriča, kdo je član dotičnega konzuma in komu sme konzum blago prodajati, ne da bi izgubil svojo davčno prostost. Na ta način bi se kontrola šele omogočila in vsaj deloma preprečilo sedanje izigravanje zakonskih predpisov. Zakon o zadrugah sicer odreja, da sme vsakdo pri zadrugi vpogledati zadružni imenik, toda vpogled je vendarle zvezan s takimi okolnostmi, da bi trgovstvu bilo z vpogledom na uradnem mestu bolje ustreženo. ' Finančna uprava postavlja nas trgovce pred zahtevo, da sami preprečimo zlorabe konzumov. Ako se bomo smotreno posluževali pravice pritožbe, bodo konzumi kmalu utesnili svoje poslovanje v meje, ki jih jim stavi zakon. Skrbeti moramo, da se pri sedanjem težkem položaju trgovine to čim preje zgodi, opozarjamo pa že sedaj, da morajo biti pritožbe utemeljene z dokazi in takimi podatki, da bodo pritožbe res dajale finančni upravi oporo za njeno nadaljno poslovanje. Ako se bomo v polnem obsegu poslu-žili pravice, ki nam gre, je upanje, da se bo prej ali slej moglo neprijetne pritožbe radi konzumarstva staviti vendar iz dnevnega reda. In temu bi bilo že skrajni čas, saj omagujejo v težkem neenakem boju s konzumi tudi že najmočnejše trgovine. prometa, da se obremeni s trošarino samo potrošnjo v občini in da se ukinejo izvozne in prevozne takse. Za tranzitni promet naj se tudi po novem načrtu naredbe smatra promet z blagom, ki zapusti mestno območje v 24 urah neizpremenjeno na istem vozilu. Na podlagi tega določila se hoče še nadalje obremenjevati promet s kolodvora v okolico tako, da naj bi trgovina, obrt in industrija v ljubljanski okolici še nadalje plačevala trošarino tudi na blago, ki se samo prevaža preko mestnega ozemlja. S tako razlago dobiva trošarina j j pri tranzitnem blagu izrazit značaj j prevozne takse, kakršna se po razpisu j ministrstva financ z dne 1. julija 1926 br. 47.647 ne sme pobirati. Z istim razpisom je občinam prepovedano, pobirati izvozne takse, in vendar hoče mestna občina pobirati trošarino v obliki davščine na blagovni promet tudi za blago, ki se uvaža v prosta skladišča in pozneje izvozi iz mestnega območja. Nadaljna zahteva gospodarstva je, da se obremeni v smislu zakona o državni trošarini sa- mi) blago, ki se troši na ozemlju mestne občine. Tudi te zahteve, ki temelji na pozitivnem določilu veljavnega zakona, mestna občina ljub-’ ljanska ni upoštevala. Lansko leto se je dovolilo pobiranje občinske trošarine mestni občini preko teh določil in prepričani smo, da je bilo to mogoče samo radi tega, ker odločilni faktorji niso bili zadostno informirani o obsegu danega odobre-nja. V tem nas podkrepuje dejstvo, da se je prvotni naziv »uvoznina« pre-menil v »trošarino«, kar zadostno dokazuje, da je bila intencija odobrenja taka, da se morajo vsa določila uredbe prilagoditi zakonitim določilom, ki veljajo za pobiranje občinskih trošarin. Lansko leto pa je mestno načelstvo zagrešilo tudi še nadaljno napako s tem, da se sklepi občinskega sveta niso javno razglasili, odnosno da se občanom v smislu veljavnega občinskega reda ni dalo prilike, da zavzamejo proti sklepom, s katerim niso bili sporazumni, svoje stališče. Tudi se ni nudilo niti banski upravi možnosti, da se izjavi o proračunu in morebitnih pritožbah občanov, temveč se je proračun z ignoriranjem in-štancne poti predložil naravnost ministrstvu. Ravno te dni beremo, da je mestno načelstvo letošnji načrt proračuna, še predno je o njem sklepal občinski svet, predložila v študij ministrstvu. Te vesti nam vzbujajo bojazen, da se utegne tudi letos poizkušati na dosedanji način izposlovati odobrenje, ne da bi se upoštevale vsaj v formalnem oziru pravice občanov. Praksa mestnega načelstva nam nehote dela vtis, da se načelstvo zaveda, da specielno glede občinskih trošarin ni vse tako, kakor bi moralo biti. Upamo, da je naša bojazen nepotrebna in da bo mestna uprava letos spoštovala pravice občanov, če je pravica na njeni strani, je vsaka bojazen, da bi pritožbe občanov mogle v katerikoli smeri vplivati na proračun, itak nepotrebna. Ostri glasovi, ki so se čuli proti pobiranju občinske trošarine v lanskem letu, nam dajejo povod in nalagajo dolžnost, da letos ob trenutku, ko se o tem važnem oprašanju odloča, ponovno zahtevamo, da se občinska trošarina uredi tako, da bo ustreženo upravičenim potrebam našega gospodarstva. FORD V JUGOSLAVIJI. Direktor Fordove podružnice v Carigradu se je mudil te dni na Sušaku. Ford namerava izvesti temeljito reorganizacijo svojih evropejskih podružnic, zlasti novo razdelitev po pokrajinah. Jugoslavija je spadala doslej pod podružnico Trst, a naj pride sedaj v po-, družnični okraj Carigrad. Ker je za za-padni del Jugoslavije potrebna posebno velika zaloga, je sklenila podružnica v Carigradu, osnovati tako zalogo v našem Primorju. Ford potrebuje za to ca. 1500 kvadratnih metrov prostora v bližini železniškega tira in pristanišča. Direktor se je pričel p;>;rajati z lastnikom primernega zemljišča na Sušaku in se zdi, da se bosta pogodila ter da se bo skladišče zgradilo. V območje tega skladišča bi prišle Savska, Dravska, Vrbaska, Primorska in Zetska banovina in še Albanija. — Na drugem mestu smo poročali, da so se pogajanja Forda z jugoslovansko vlado glede zgradbe posebne tovarne v Jugoslaviji razbila ter da bodo morda tako tovarno gradili Francozi. Akcija proti šušmarstvu v v lesni trgovini. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani je na svoji zadnji seji razprav-: ljala o šušmarstvu v lesni trgovini in sklenila podvzeti akcijo, da se to zlo, ki občutno škoduje ugledu lesne trgovine, omeji, šušmarstvo v lesni stroki tvorijo predvsem neupravičeni nakupovalci lesa, ki oddajajo les zopet dalje neupravičenim trgovcem, tako da obidejo take kupčije z lesom | reelne in legalne trgovce. Da bi se tako prekupčevanje z lesom od strani neopravičencev preprečilo,, odnosno vsaj omejilo, je izdala Osrednja sekcija vsem gremijalnim sekcijam navodila, da se napravi tudi v tej stvari red. Naročila je vsem sekcijam, naj izdajajo sekcije in gre-miji vsem nakupovalcem lesa, ki so' nameščeni pri lesnih podjetjih, izkaznice po enotnem vzorcu, ki ga je predpisala Osrednja sekcija. Osrednja sekcija bo podvzela tudi pri kr. banski upravi potrebne korake, da bodo javni organi ovadili, odnosno da bodo obrtna oblastva kaznovala vsakega neupravičenega nakupovalca lesa. Za uspešno pobijanje šušmarstva pa je seveda neob-hodno potrebno tudi intenzivno sodelovanje lesnega trgovstva samega, ki naj z navedbo konkretnih prime— rov naznani vsakega neupravičenega-prekupčevalca Osrednji sekciji. Racijonalizacija našega kmetijstva! Te dni se po naših vaseh največ govori o akciji kraljevske banske uprave glede pocenitve umetnega gnoja. Napredni kmetovalci, ki so že poprej uporabljali umetni gnoj, pozdravljajo z navdušenjem to delo. Kajti po ceni od 138 Din za 100 kg Nitrofoskala se še v današnjih časih v naši banovini uporaba umetnega gnoja dobro izplača. Vendar pa vsled pomanjkanja denarja marsikdo prevdarja in po več dni premišljuje, koliko naj naroči umetnega gnoja. Zato je vprašanje: »Koliko si K naročil umetnega gnoja« na dnevnem redu. In tako ie navdušujejo in spodbujajo naši kmetovalci med seboj, da ne zamudijo ugodne prilike. Posebno v občinah, kjer je razvito sadjarstvo, je zanimanje zelo živahno. Tako n. pr. je ena sama občina na naši severni meji. ki je lansko jesen prodala več deset vagonov sadja, naročila 3100 centov Nitrofoskala. To pa vsled tega, ker so se že lansko leto prepričali, kakšno korist lahko ima kmetovalec, ako umno uporablja umetni gnoj. Sličnih slučajev v nekoliko manjšem obsegu je še več. To je najboljši dokaz, da je akcija kraljevske banske uprave prišla v pravem času in da je velike koristi, ker je s tem omogočeno, da se upoznajo z učinkovitostjo umetnih gnojil tudi oni kmetovalci, ki jih do sedaj še niso uporabljali. Ker je že pomlad na pragu in ker se mora umetni gnoj čim prej spraviti v zemljo, priporočamo vsem kmetovalcem, ki se niso naročili umetnega gnoja, da to čim prej izvršijo pri svoji občini, da ne bo umetni gnoj prepozno prispel. Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST« i Občinske trošarine v Ljubljani. Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Pregledna slika gospodarskega položaja Sloveniji. — Gibanji; ha dd- | raačcm denarnem trgu. Kreditni zavod za trgovino in industrijo je imel v soboto, dne 7. t. m. svoj letni Občili zbor. Poročilo upravnega sveta nam daje, icakor vsakoletno poročilo tega zavoda, pre-gledno poročilo o splošnem gospodarskem pldžaju v SloVeniji. Podatki iz tega poročila so zanimivi za vsakega gospodarja, zato priobčujemo iz tega poročila vsaj najglav-nejše: Tekom preteklega leta se je gospodarska kriza od zapada na vzhod nekako sostavno raztegnila na skoro vse veje gospodarske delavnosti. Upravičeno se sme govoriti kar o svetovni gospodarski krizi, ki malokomu ali nikomur ne prizanaša. Vzroke je pripisovati prehitremu razvoju in pre-bdločnemu razmahu v proizvodnji po vojni, ki ima za posledico preobilico blaga in surovin, prečvrsti racionalizaciji obratov, pa iporda tudi mnogim slabim vestem o negotovosti svetovnega položaja in pomanjkanju medsebojnega zaupanja, ki v posledici vsekakor dovaja k povečani opreznosti in previdni vzdržljivosti ob gospodarskih dispozicijah in ob snovanju novih podjetij. Potlačenost je prišla tudi na borze, špekulacija se je začela hitro umikati, nastopilo je nagib padanje tečajev, preplašenost in izgube. Cene najvažnejšega blaga gredo stalno nazaj in izpodnašajo uspevanje kmečki in obrtni proizvodnji. Obratom krčijo obseg, število zaposlenih delavcev gre nazaj, položaj je tak, da se je bati nadaljnega naraščanja brezposelnosti. Občutno bremeni svetovni trg ruska ponudba pod ceno. Četudi je pojav navadno samo bežen in prehoden, zanašajo take prodaje kvaren nemir v oslabljeno gospodarstvo. Kot pretežno agrarna država smo pri naš močno prizadeti po opešanih cenah poljedelskih proizvodov. Naša kmečka proizvodnja je navzlic vobče dosti dobri letini v neprijetnem položaju. Na svetovnem žitnem trgu je borba za kupce velika, cene težijo navzdol, zunaj so nižje nego doma, pa velik del naših glavnih poljedelskih proizvodov ostaja še brez kupca. S kmetom je soprizadeta kupčija, ki je udeležena na izvozu, in seveda tudi promet. Trgovina ima suhe čase, malo blaga prevede osobito v oblačilni stroki, ker je že druga zima mila, pa je kupovna sila kmeta stalno pojemala ter so tudi meščanski in delavski krogi v trdi stiski za denar in gotovino. V živllni in oblačilni stroki je treba prodajati mnogo na upanje. Za naše kraje je posebne važnosti lesna obrtnost in trgovina. Okol-nost, da ta važna lesna stroka trpi že cele mesece pod izrazitim zastojem, težko in občutljivo prizadeva široke plasti našega prebivalstva, ki je v velikem številu vajeno dela in zaslužka v tej gospodarski panogi. Naravno, da tudi železniški promet trpi občut-no radi teh slabih kupčij. Iztržek za les v inozemstvu je lansko leto zaostal za več sto milijonov dinarjev napram prodajam 1. 1929. Davčno breme je kljub ublažitvi nekaterih državnih davkov v zadnjem času dovolj občutno. Peza javnih bremen se v neugodnem gospodarskem času pri nas prav bridko občuteva, ker avtonomni zastopi z dokladami in posebnimi davščinami kar preveč obkladajo produktivne in kupčijske kroge. Zahtevane dajatve v dokladah in dačah sp visoke, in so znatna posojila za javne naprave potrebna. Ali kakor so časi neugodni, je sorazmerno vzeto naše gospodarstvo vendar v dosti ugodnejšem položaju nego v večini drugih evropskih držav. Naša gospodarska struktura je srečnejša in ugodnejša. Pri nas ni nagnetenih po velikih mestih prevelikih množin prebivalstva na tesnem ozemlju. Pritok v mesta je umerjenejši. Obrtnost je precej enakomerno naseljena v dokajšnjih razdaljah po posameznih okrajih. Vobče vzeto ni one strašne brezposelnosti, ni velikih stresljajev kakor v zapadnih izrazito industrialnih državah. Insolvene velikega obsega nimamo zapisati. Bilo pa je v letu 1930. razglašenih konkurzov vseh vrst 57 napram 46 1. 1929. Odpravljenih konkurzov je bilo leta 1930. pri nas v celoti 62 napram 46 v predidočem letu. Ob času, ko se vsepovsod skuša omejiti uvoz iz inozemstva in tako izboljševati trgovinsko in plačilno bilanco, prihaja tudi pri nas jasneje in določneje do veljave prepričanje, da je za boljše gospodarsko blagostanje pri nas prav posebno potrebno skrbeti s pravimi gospodarskimi merami za jačanje domačega trga in povečanje domače potrošnje. V naši banovini je obrtnost in kupčija nepogrešno dopolnilo poljedelske proizvodnje vseh vrst. Dobrih pet let je sedaj naš dinar stalen in miren in ga je smatrati dejansko za stabiliziran. Zakonska stabilizacija je pa vprašanje bližnje bodočnosti. V ozki zvezi s postavno stabilizacijo je vprašanje zunanjega posojila, o katerem čujemo, da je računati ž njim v dogledni bodočnosti. Veliko si je obetati od teh izvedb za celokupno naše gospodarsko življenje, ki mu taka osnova prinese znatno poživitev. Poslej bo vabljivost in privlačnost za vnanji kapital in za podjetništvo vse večja. Mogočen in vse hvale vreden napredek je zapisati v preteklem letu na polju enotne zakonodaje, ki je gospodarstvu in njega pridom prav dobrodošla. Denarni trg je kazal celo letg veliko likvidnost. Stalno zniževanje obrestne mere rift velikih svetovnih trgih, počenši od pozne jeseni, leta 1929. v Ameriki, je brž čvrsto učinkovalo tudi na našo, sicer konservativno obrestno mero, pa Je tudi Narodna banka znižala obrestno mero od 6 na 5>/2- V denarnem opmjUJSfu pijcflpetu se vse bolj bližam* predvojnim razmeram. OdneAanje obrestne mere je za gospodarstvo pač raz-Flpl^iv pojav, ali preobrat, ki je prišel, je Pil za denarne zavode in zlasti za banke v dejanskem poslovanju občuten: uveljavil se je„ prvotno samo enostransko. Dočim so bili nttpratti dolžnikom poffbjl iž lasthe pobude omiljeni, je druga stran prišla do veljave stoprav po več mesecih v pričetku jeseni. Upravičeno pa se čuje mnenje, da je imeti v vidu nadaljno znižanje pasivnih obresti. Pocenitev denarja bi morala po vseh doslej veljavnih načelih imeti za posledico, da bi razpoložnina iskala naložb v vrednostnih papirjih, v takih z določenim obrestovanjem kakor v delnicah. Resnica pa je ta, da za efektne vrednosti dejansko ni nikakega pravega zanimanja, dasi so že dolgo tečaji taki, da nudijo na osnovi starih dividend najboljše delnice preko 8%no obrestovanje, naloženi papirji pa 8 in večodstotno obrestovanje. Celo ob nizkih cenah efektov ni bilo pomembnejšega prometa, nekaj več gibanja je bilo samo v Blairovem posojilu in vojni škodi. Pomembnejših emisij vrednostnih papirjev ni bilo. V kolikor so bila najeta posojila od strani mestnih občin, so bila pro-vedena v tekočem računu, pri denarnih zavodih pa čaka emisija zadolžnic na ugodnejše čase na efektnem trgu. Medle kupčije v veliki trgovini vplivajo neugodno na devizne kupčije. Efektnih poslov je malo. Pri sklepanju novih kupčij in dovoljevanju novih kreditov je bilo v napetem gospodarskem času treba čuječe previdnosti. Tekom celega leta je bilo treba imeti velike zneske pripravljene brez ustreznega ali samo malenkostnega donosa deloma iz ozirov na mobilnost, deloma upoštevajoč potrebno rezerviranost. Donosnost poslov in opravil se je občutno zmanjšala, pa je bilo treba z razširjenjem poslov nadomestiti sicer neizogibne splahnitve zaslužkov. Iz obrestne razlike izhajajoči donosi so jasno postali dokaj manjši. Tudi v težkih časih smo po najboljših močeh imeli pred očmi koristi in potrebe naših kupčijskih prijateljev in zvez ter smo se vestno trudili pomagati jim preko poslovnih ovir in težav kritičnega razdobja. Naši napeti prizadevnosti in našemu vsestranskemu uveljavljanju je pripisovati, da smo navzlic neljubim gospodarskim razmeram ipak mogli doseči za današnje razmere dosti ugodne uspehe v svojih letnih računih. Celokupni promet v letu 1930. je znašal Din 28.153,600.000’— proti Din 27.803,010.000 v letu 1929, na posameznih važnejših računih pa sledeči: Bilanca kaže tole sliko (v milijonih Din; v oklepajih podatki za 1929). Aktiva: blagajna 21’3 (24*3), menice 70'2 (67*6), vrednostni papirji 21*2 (13*2), konz. računi 16'8 (14), realitete 1*14 (1*165), dolž. banke 78*5 (119‘8), drugi dolžniki 270'7 <236*9); pasiva: glavnica 12*5 (12*5), rezerve 15*2 (13*85), trate 0*5 (0*3), vložne knjižice 84*25 (82*96), upniki 363*7 (363*7), čisti dobiček 3*579 (3*626); bilančna svota je narasla od 476*9 na 479*7 milj. Din. Kratkoročne naložbe pri bankah je zavod lani zelo znižal, pa so še vedno visoke in kažejo na mobilnost zavoda. Račun dobička in izgube izkazuje skoro iste dohodke kot 1929; povečanje donosa od 8*99 na 9*06 milj. je pripisovati večjemu prenosu: 0*4 (0*3) milj. Tudi stroški so ostali v glavnem neizpremenjeni; povečale so se le plače od 2*25 na 2*35 milj. Rezerve zavoda bodo narasle od 15*2 na 16 milj. Ustanovljen je bil lastni pokojninski sklad za nameščence, ki je bil dotiran s 0*7 milj. Din. Zavod pa ima omeniti tudi Podporni fond za svoje nameščence v znesku 1 milj. Din in Knezov fond v znesku 0*54 milj. Din. Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 19. -marca t. 1. ponudbe glede dobave spiral,nih svedrov, 1200 kg žebljev, 20.000 kg bukovega oglja lin 100 komadov jeklene pločevine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. marca 1.1. ponudbe glede dobave barve, firneža, terpentina in temeljne krede. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. marca -t. L ponudbe glede dobave električnega materijala in kolesnih delov. — Dne 24. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kubičnih metrov peška. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 25. marca t. 1. se bo vršila pri telegrafsko - telefonskem oddelku Ministrstva saobračaja (odsek za nabave) v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave železnih prečniic in drugega železnega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TIO v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku, Palimotičeva ul. 2.). Prodaja odpadkov od bombaža, usnja itd. se bo vršila potom licitacije dne 24. marca t. 1. ipri Zandarmerijski četi v Dubrovniku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). šreski gre ritij trgovcev V Celju je pre-jfet i-ažpis kr. banske uprave Dtavske banovine VI. No. 896/17 z dne 14. fetor. 1931., glasom kajerega.se razpisuje pis-hieua dlet-taina ličitacija za dobavo mesa, mesnih izdelkov, slanine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, moke in mlev-sklh izdelkov, špecerijskega :in koioni-jalnega blaga in hišnih potrebščin, in sicer za sledeče zavode: Splošna bolnica v Mariboru, banovinski dečji dom v Mariboru, javna bolnica v Celju, javna bolnica v Slovenjgradcu, banovinska bolnica v Murski bohoti, javna bolnica in banovinskh hiralnica v Ptuju, banovinska hiralnica v Vojniku, javna bolnica v Brežicah, banovinsko ,zdravilišče na Golniku, zavod za slepo deco v Kočevju, bolnica za duševne bolezni v Novem Celju in za razne socijalne ustanove v Ljubljani. — Gremij je pozvan, da o predmetnem razpisu obvesti vse člane, vsled česar pozivamo vse interesente k udeležbi licitacije, ki se vrši v torek, dne 17. marca t. 1. ob 10. uri predpoldne in sicer v krajih, ki so razvidni iz podrobnejšega razpisa pri gori naštetih zavodih. Istotam so tudi razvidni pogoji za draži tel jako udeležbo. Načelstvo. Občni zbor gremija trgovcev v Kamniku se vrši v nedeljo, dne 15. marca 1931. ob pol 2. ure popoldne (ob nesklepčnosti 1 uro pozneje) v dvorani Kamniškega doma v Kamniku in ne v dvorani Narodne čitalnice, kot prvotno objavljeno. Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v sredo, dne 11. marca 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih' »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »O pomorski organizaciji«. O tem predmetu izpregovori bon. univ. profesor g. dr. L. Bohm. Gospod predavatelj je v naši javnosti znan in priljubljen govornik in se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi in aktualnimi vprašanji, ki so v zvezi s pomorsko organizacijo. Ti problemi so pri nas še malo znani in ustreže predavanje pereči potrebi. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Gremij trgovcev za mesto Maribor vabi na redni občni zbor članov trgovskega gremija, ki se bo vršil v soboto dne 28. marca 1931 ob pol 20. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora in nagovor načelnika. 2. Poročilo o. poslovanju gremija v letu 1930. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1931 ter določitev letne gremijalne doklade. 6. Volitev načelnika, 2 podnačelnikov, 8 odbornikov in 4 namestnikov, 2 članov in 2 namestnikov v šolski odbor, 2 računskih preglednikov, predsednika razsodišča, 4 delegatov k pomočniškim zborovanjem ter 7 delegatov in 7 namestnikov za zvezni občni zbor. 7. Predlogi po § 18. gremijalnih pravil, katere morajo člani vsaj 3 dni pred občnim zborom predložiti gremijalrtemu načelstvu. 8. Raznoterosti. — Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tem zborovanju ne more čitati, leži isti tekom 7 dni pred občnim zborom vsem članom v gremi-jalni pisarni na vpogled. — V slučaju, da bi ta za pol 20. uro sklican občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. — Maribor, dne 9. marca 1931. — Gremij trgovcev Maribor. Podnačelnik: M. Berdajs s. r. NOV JUGOSLOVANSKI DOK. še v tem mesecu bo dobila jugoslov. morska plovba volili plavajoč dok moderne gradbe z nosilno zmožnostjo 2000 ton. Dodt bo primeren za največje objekte jugoslovanske obrežne plovbe do velikosti parnika »Kairadjordje«. Dok bodo namestili v Kraljeviči. S tem je •izpolnjena že stara potreba in zahteva; kajti vse severno Primorje z ladjedelnico v Kraljeviči vred ni imelo nobenega doka. Palttbrod »Kraljica Marijd« je bil spuščen v morje 7. t. m. Ima 17.500 ton vsebine ter 300 mož broječe posadke. To je največji potniški parnik naše mornarice. Cin jc v znamenju hausse in hotita v zadnjem času v Londonu 12314 funtov za tono. Angleški kolonialni urad je odobril restrikcijske načrte. Gleclo omejitve v produkciji kavčuka 'Se bodo pričela resna pogajanja med holandskimi in angleškimi producenti. — Vest o bodečih pogajanjih je na cene kavčuka takoj ugodno vplivala. V zadevi eksperta ogrskega žita v Ita-iijo se je podal ogrski trgovski minister Bud v Rim; Og.ri upajo na velik eksport. Tretja konferenca o carinskem miru •se bo pričela Iti. t. m. v Ženevi. Oficiel-no ime ji je »konferenca za dogovorjeno gospodarsko akcijo«. Obtok bankovcev v Avstriji je izkazan z 978 milijoni šilingov in je bil 5. t. m. krit z 79*5 odstotki. Zaposlenost v nemški tobačni industriji rapidno pada; v pričetku decembra je bilo polno zaposlenih 90 odstotkov tobačnih delavcev, v začetku januarja samo še 49 in v začetku februarja 33%. Podjetje Bata se bo prelevilo v delniško družbo z glavnico 100 milijonov KČ. Dosedanja produkcija sladkorja v Češkoslovaški (petmesečna kampanja) je dosegla 1,130.000 ton proti 1,020.000 tonam v prejšnji kampanji. Uvoz v Ogrsko je cd 3. t. m. dalje-za več vrst blaga odvisen od zveznega dovoljenja ogrskega trgovskega ministra; to velja za države, ki nimajo trgovske pogodbe z Ogrsko. Pri trgovskih zborni-ch se dobi seznami onih blagovnih vrst. Sladkorni dogovor v Ogrski določa, da prevzameju tovarne od producentov 12,600.000 stotov pese po 2*50 pengo; to pomeni 15—20% redukcijo pesne množine. Podporo pridelovalcem sladkorne pese so določili v Švedski in Holandski, v prvi 3,800.000 kron, v drugi 6,850.000 goldinarjev. V nemški industriji zrcalnega stekla je prodaja slaba .in so zaprli že dva velika obrata. Koncern I. G. Farben je vpeljal za nastavljence delovni teden 40 ur in jim znižal plače za 12%. Skrčenje delovnega časa bo tako izvedeno, da bo vsak dan v tednu del nastavljencev prost. Standard Oil in Shell sc glede Nemčije pogajata o skupni prodaji svojih produktov. Ruski interesenti si želijo v Nemčiji večjo kvoto kot jo imajo po dogovoru z raznimi petrolejskimi družbami. Mednarodna Agrarna kreditna banka, ustanovljena v Baselu z glavinco 25 milijonov švic. frankov, se bo pečala s pretvorbo kratkoročnih posojil v dolgoročna. Rumunsko posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev, najeto v Parizu, je perfektno. Emisijski tečaj 87, obrestovanje 7-odstotno. Uporabili ga bod za podpiranje poljedelstva. Carino na rž je zvišala nemška vlada od 15 na 20 mark za meterski stot. Gre v prvi vrsti proti uvozu ruske pšenice, ki se v Nemčiji zelo poceni prodaja. Seveda je nastala s tem nerazmernost s carino na pšenico, ki znaša 25 mark. Courtauldov koncern presoja položaj umetnosvilene industrije pesimistično in vidi zboljšanje le v poznejšem času. Nemška opekarska industrija se je hotela združiti v skupno organizacijo, a vsa pogajanja, celo leto trajajoča, so ostala brezuspešna; konkurenčni boj je prehud in je nemogoče dovesti posamezna podjetja do enotnega naziranja. Tekoči dolgovi Nemčije v času od 1. aprila 1930 do konca januarja 1931 so izkazani z 8836 milijoni mark, izdatki z 9564 milijoni, tako da je bilanca državnih dohodkov precej pasivna. Fjksport iz Avstrije se boljša; zlasti železo predelujoča industrija poroča o ugodnih .sklepih. Imperial Chemical Industries, vodilno angleško kemično podjetje izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 4*47 milj. funtov, za 1*31 milj. manj kot v letu 1929, in bo razdelilo 6-odstotno dividendo (lani 8-odstotno). Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. XLI. Odločba držatfioga sveta štev. 34348/29 z dne 7. novembra 1930. Za Papirnico v V. šem v mesecu juliju in avgustu 1928 prijavil v presledkih 12 vagonov brutto 203.720 kg sirovega žvepla iz tar. št. 197/1 (prosto) kot prečiščeno žveplo iz tar. št. 197,2, iki je zavezano cariini. Storil sem to, da izbegnem eventuelni kazni, ker je carinarnica bila mnenja, da se mora to žveplo smatrati za prečiščeno. Stranka je zaradi tega morala plačati 10807-45 Din carine. Zaprosil sem carinarnico, da mi povrne preveč plačano carino, utemeljujoč prošnjo: Očividno sem predmetno žveplo prijavil v škodo prejemnika, ker po komentarju k car. tarifi spada tako neprečiščeno žveplo v tar. post. 197/1 ter je po takem carine prosto, dočim ga je carinarnica do sedaj carinila nepravilno. Iz objasnitve v komentarju je namreč jasno razvideti, da se uvršča v tar. p. 197/2 izključno samo ono žveplo, katero je bilo proiz-vajano s sublimacijo, destilacijo ali ralinacijo. Nasprotno temu je pa predmetno žveplo, kii ga je carinarnica smatrala za prečiščeno, bilo samo iz-tbpljeno iz kamena, nahajalo se je v neoblikovanih kosih ter je imelo v sebi prstene primesi: — vse to pa dbjašnjuje komentar kot znake za neprečiščeno žveplo. Tudi je predmetno žveplo 'bilo v tovornih listih, v uverenju o poreklu in v fakturi označeno kot »sirovo žveplo naloženo h la rinfusa« ter je istinito bilo naloženo — razsuto — v vagonih. V dokaz mojim navedbam sem ■ predložil po carinarnici overovljene vžorce žvepla iz dotičnih pošiljk, na kojih podlagi naj bi se naknadno ugotovila njega kakovost ter na podstavi št. 56 c.z. končno povrnila neumestno in pogrešno pobrana carina. V tem slučaju ni niti govora o kakem sporu o kvalifikacij^ robe in uporabi car. tarife, ker je že carinski svet o istem blagu (t. j. žveplu) z od-lokom Obr. 6137 z dne 14. III. 1928 (— prepis odloka prilagam! —) ko-nečno odločil, da se tako žveplo mora cariniti kot sirovo, neprečiščeno iz tar. post. 197/1 iz razloga zato, ker je foilo uvoženo v neoblikovanih kosih ter je imelo v sebi 0 72% prstnatih primesi. Iz gornjega sledi, da je carinarnica očividno neumestno in napačno tildi v tem primeru uporabila stopnjo za prečiščeno žveplo', ne da bi bila robo oprostila carine po odredbi komentarja k t. p. 197. Strokovna preiskava je torej že dokončana in je ze potrjeno pogrešno carinarnično tari-firanje. Prošnjo za povračilo carine je ministrstvo z odlokom št. 19985 od 7. junija 1929 zavrnilo, navedši kot vzrok za odklonitev, »da je potraži-vanje neumestno sto su deklaracije uplačene jula i augusta meseca 1928 a spor pokrenut je 2. oktobra, dakle posle roka predvidjenog čl. 195 c. žx Razlog za odklonitev je bil pa naravnost protiven besedilu čl. 195^ c. i., zaradi česar sem nastopil s tožbo na državni svet ter v njej omenjal: a) Argumenti, ki sem jih navajal v Svoji prošnji za povračilo carine, se z izpodbijanim rešenjem niso raziskali niti razveljavili. b) Cl. 195 c. z. se glasi, da se morajo izjavljati tekom 10 dni pritožbe proti rešenjem carinarnice. V našem primeru pa ne gre za »pritožbo«, marveč je v vprašanju »prošnja za povračilo Ha podlagi čl. 56. c. z.c. Tudi ni carinarnica o predmetu izdala nobenega »rešenja« v smislu čl. 195 c. z., temveč se je predložila le prošnja za povračilo previsoke carine, ubrane julija in avgusta meseca 1928 torej v odprtem in v čl. 56 c. z. predvidenem šestmesečnem roku. c) Sklicujem se na že jwano razsodbo državnega sveta st. ooooujzu dd 14. marca 1926, po kateri so za razsodbo o povračilu carine merodaj-Ai le predpisi iz čl. 56 in 57 c. z. in da predpisi iz čl. 55 c. z. (odnosno čl. 195 c. z.) ne veljajo za spore o povračilu. d) Poživljam se tudi na razsodbo državnega sveta v analognih primerih št. 12408/25 z dne 20. februarja 1929, št. 13409/29 od 29. januarja 1929 in štev. 10607 od 5. novembra 1928, s katerimi je državni svet razveljavil slično motivirana ministrska rešenja. e) Ministrovo izpodbijano rešenje je končno v protislovju z izdanim razpisom o postopanju pri sporih o oc.1-ni kakovosti blaga Cbr. 13048/1929, ker je v tem razpisu razločno odrejeno, »da se mora v primerih netočne prijave na škodo deklaranta, predhodno izvesti spor po čl. 54 c.z. in šele, kadar je ta spor dokončan, uporabiti čl. 56 c. z.« V našem primeru je spor o kakovosti robe bil okončan že z odlokom car. sveta Cbr. 6137/28, a se ta spor more še ponovno izvesti na podlagi predloženih obeleženih vzorcev žvepla. i Na to tožbo je državni svet v svo-i jem IV. odelenju z odločbo št.34348 2a z dne 7. novembra 1930 razsodil: j »Državni savet .... našao je da je ; tužilae pogrešno odbijen od traženja po vračaj a zbog neblagovremenosti na osnovu Čl. 195 u vezi čl. 55 car. zak. Nijedan od tih članova ne dolazi u obzir pri rešavanju pitanja traženja povračaja više naplačenih dažbina. U. Čl. 195 odredjen je samo rok za podnešenje žalbi ministru financija protiv rešenja glavnih carinarnica. Takav slučaj nije ovdje, pa je izključena primena roka iz toga člana. A pomenuti čl. 55 c. z. nema nikakve veze &a samim traženjem povračaja carinskih dažbina. To se vidi iz toga šlo se taj član ualazi medju propisi- i ma II. odeljka carinskog zakona, koji ' nosi naslov »carinjenje« i prema to-j me važi za postupak pri carinjenju ! robe, pa se i propis Čl. 55 odnosi samo na taj postupak. A vračanje carinskih dažbina predvidjeno je zaseb-| no u III. odeljku — čl. 56 carinskog zakona, i za to je propisan naročiti postupak pod Cbr. 39974 od 19. VI. 1920. Stoga je za ocenu blagovremno-sli traženja povračaja više, odnosno pogrešno ili neumesno naplačenih carinskih dažbina merodavan rok od-redjeri u čl. 56 car. zak. | S obzirom na napred izloženo, po-kretanje carinsko - tarilskog spora i traženje povračaja više naplačenih carinskih dažbina dve su sasvim od-vojene radnje sa zasebnim postupei-ina i robovima, pa u torne jedna na drugu nema nikakvog uticaja, niti jo nepokretanjo carinskog spora prili-kom carinjenja smetnja traženju povračaja. Inače bi čl. 56 c. z. bio suvi-šan pa ga zakonodavac ne bi bio ni predvideo. Ali dok taj član postoji i dajo pravo na povračaj više naplačenih dažbina sa jedinim ograničenjem i u poglcdn roka, svaka molba za po-1 vračaj podneta u prbpisnem roku mora Se ttzeti li ocenu i meritorno raspraviti. A podnošenjem iriolbe za povračaj ne po k reče deklarant carin-sko-taritski spor iz čl. 55 c. z., več se koristi pravom datim mu čl. 56 c. z. Pošto minister nije postupio po čl. 56, osporeno rešenje ima se poništiti zbog nedostatka u postopku na osnovu čl. 26 zak. o D. s. in U. s., s tim da minister uzme u ocenu tužiocevo traženje povračaja, pa donese drugo rešenje. Sa izloženog drž. sasvet presudju-je: da se poništi rešenje ministra financija Obr. 19985 od 7. VI. 1929. PADANJE ŠTEVILA ZAVAROVANCEV PRI OKROŽNEM URADU V LJUBLJANI. Točno po napovedi OUZD-a v Ljubljani zavzema sedanja gospodarska kriza vedno večji obseg. Padec članstva od februarja 1930 znaša že —4005 delavcev (mesto prirastka +6000 delavcev kakor prejšnja leta). Za časa gospodarske krize od sredine leta 1923 do konca leta 1925 je padlo članstvo OUZD-a samo za ca. 1500 delavcev letno. Sedanja gospodarska kriza je torej neprimerno hujša. Kriza še vedno narašča. Radi manjšega statusa članov je tudi status bolnikov absolutno nekoliko imanšd in sicer za —31 oseb. Odstotek bolnikov je pa za +0-10% višji od lanskega leta, ker s padanjem članstva odstotek bolnikov vedno narašča. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narastla za Din + 0‘23. Ta prirastek se je vsled krize skrčil nekako za :,4 svoje prejšnje vrednosti. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je vsled padca članov tudi zmanjšala za 82.428 dinarjev 80 para. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se tako znižali dnevno za ca. 5000 Din. Poravnave ih konkurzi. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico 0 otvorjenih in odpravljenih konkurzi h in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 28. februarja 1931. A. OTVOItJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Dolničar Vekoslav, Ljubljana; Šušteršič Adolf, Ljubljana. Primorska banovina: Pučka blagajna za štednju i zajmove r. z. -z. n. j. Vr-gorač. Drinska banovina: Mihajlovič Rado- van, Valjevo; Stajic Slavko, Sremska Mitroviča. Dunavska banovina: Luping Elizabeta, Mastort; Šoven Pavla i šoven Verona, Vel. Kikinda. Moravska banovina: Jovanovič Stano-je, Despotovac. Vardarska banovina: Trajkovic Pop Spiro, Bujanovac; Ruso B. Isak, B ital j, Vojvode Gl i gora ul. 16. 11. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Gajšek Ludvik, Spodnja Hudinja pri Celju; Laure Martin, Slov. Konjice; Obradovič Božidar, Maribor; Prva celjska mizarska zadruga r. z. z o. z., Celje; Rebolj Franc, Gmajna; Šetman Franc, Radohovavas. Savska banovina: Berger Josip, Kar-lovac— Hlavač Cyril, Vrbovško, Srdič Milan B., Plaški; Weiss Diragutin, Stotina. Drinska banovina: Miilojeviič Anton, Vukovar; Radosavldč Radivoj, Šid. Dunavska banovina: Deoh Hristijan i Karolina (roj. VeLker), Orvenka; Gordi-novički Bata Veselin, Vel. Bečkerek; Keseelring iMhajl, Jaša Tomič; Meder Henrik, Novi Vrbas; Nestor Ivkov, Ču-rug. Vardarska banovina: Bečirovič Ferat, Rosan. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Savska banovina: Feigenbaum Emil, Zagreb; Herceg Josip, Ludbreg. Primorska banovina: Albahari E., lastnik Moritz Albahari, Šibenik; Berič Lazar, Split. Drinska banovina: Mihajlovič Ljubomir, Arilj; Ristič Radojica, Čačak. Dunavska banovina: Hadžič Miljutin, M. Krumar; Jeremič Mijajl, Brnjica; Kojič Milan, Novi Sad; Novakovič Dragotin i Čurulič Radomir, Blaznava; Pantefič 1 Miodrag, Boroševac; Predoejvič S. Dra- gomir, Čumič; Subotič D. Kosta, Rača; j Veličkovtč R. Miloš, Var. Gruža. Moravska banovina: Lilič Zdravko, j Zaječair; Prvanovič iMlan, V. Batočina; 1 Stanojevič Radomir, Šantarovac; Stojanovič Mladen, Pukovac; Stanisavljevača Josipa žena Veseli na, Zlot. /Beograd, Zemun, Pančevo: Dušanič Branko, Beograd; Koen Isaik L, Beograd, Zivanovič Vladimir, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Kovačec Ljudmila, Ptuj; Rauch M. in Anita, Celje. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. **) Vzrok, zakaj je hilo- postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. USODA NEMŠKIH BANKOVCEV. Ko je Nemčija zasedla Belgijo, so tam nemški vojaki pustili velike množine .papirnatega denarja, katerega je potem Belgija zamenjala al pari z belgijskimi franki. Vsi zamenjani bankovci skupaj tehtajo 150 toh ter so še danes shranjeni v itresorjih Narodne tanke v Bruslju. Ker pa zavzemajo preveč prostora, so dolgo časa premišljevali, kako bi jih uničili, in so se končno odločili, da jih prodajo tvornioi, ki jih bo predelala v papir. Publikacije Ljubljanskega velesejma. Samozaložba letošnjih publikacij Ljubljanskega velesejma, to so sejemski Vestnik«: in oficijelni katalog XI. mednarodnega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 8. junija, je tudi letos poverjena anončni tvrdki Aloma Company v Ljubljani. Lanske publikacije Ljubljanskega velesejma v isti samozaložbi so po svoji lični opremi in aktualni vsebini žele splošno priznanje. Tvrdke, ki žele v teh publikacijah inserirati, naj se obračajo edinole na Aloma Cmopany in naj oddajajo svoja naročila samo njenim zastopnikom, ki se izkažejo s poverilnico Uprave sejemskega Vestnika, kataloga in legitimacije« v Ljubljani. Italija in Francija. Posledice sporazuma med Itali jo in Francijo ;se že kažejo. Ze 4. t. m. je sklenila Francija z Italijo novo dopolnilno pogodbo k trgovskemu dogovoru. S to dopolnilno pogodbo je dovoljen uvoz italijanskih testenin v Francijo. Sedaj se vršijo pogajanja glede uvoza italijanskih vin. Amerika bo posodila Italiji tri milijarde dolarjev! Tako poroča »Chicago Tribune«. »Pravi, da Anglija in Francija nista proti posojilu, da se pa Fran-, cija podpisa ne bo efektivno udeležila,. ^aaaaaaaaaa^ aaaaaaaa>* s K \ Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično ln higijenlčno na j mo-demeje urejena kisoma ▼ Jugoslaviji Taisfos Mrh MS9. & Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana. Besedilo: J. Lavrič. lObratni predmet: trgovina z usnjena 'in kožami. Imetnik: Lavrič Josip, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41a. Deielno kot trgov, sodišče v Ljubljani, pdd. III., dne 14. februarja 1931. {Firm 177 - Rg A VII 45/1.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Unger & Co., družba z o. as. Obratni predmet: Obratovanje delavnice za popravila in izdelovanje vsakovrstnih kovinskih predmetov in konstrukcij, dalje nakup za to obratovanje potrebnih surovin, strojev, izdelkov in polizdelkov in vsakovrstnega za to potrebnega materijala ter razpečavanje lastnih In tujih, v navedeno stroko razpadajočih izdelkov. Nabava za obratovanje delavnice potrebnih strojev. Poslovodje: Družba ima enega ali več poslovodij. V družabni pogodbi se je postavil za poslovodjo družabnik Unger Ivan, podjetnik v Ljubljani VII., Lepo-dvorska ulica št. 20. Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931. (Firm 170/31 — Rg C IV 260/1.) Vpisale so se iz premem1) e in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Union«, hotelska in stav-binska d. d. v Ljubljani. Prokura je podeljena Skerlepu Janku, ravnatelju družbe. Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. (Firm 88 — Rg B 1 21/43.) Sedež: Maribor, Trg Svobode št. 3. Besedilo: »Hellit«, družba i omejeno zavezo (Gescllschaft m. b. H.). Vsled odpovedi v smislu točke 12. družabne pogodbe se je družba razdru-žila in prešla v likvidacijo. Besedilo odslej: Hellit, družba z o. z. v likvidaciji. Za likvidatorja se imenuje g. Trošt Janko v Mariboru, Prešernova ulica 18. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. februarja 1931. (Firm 107/31 - Rg C II 28/12.) * Sedež: Ptuj. Besedilo: Ivan Kovačec, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno. Izbriše se dosedanji imetnik Ivan Ko- j vačec in prokura Ludmile Kovačec;vpi- ! še pa sedanja imetnica Ludmila Kova- i čec, trgovka in posestnica v Ptuju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, ! dne 12. februarja 1931. (Firm 90/31 — Rg A II 30/6.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »American Motors«, prodaja motornih vozil in oprem, družba z o. i. Vpišeta se poslovodji Svetozr Hribar, trgovec v Ljubljani, Zaloška cesta, in Rado Hribar, tovarnar v Ljubljani, Gradišče 9. Deželno kot trgev. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931. (Firm 173 — Rg C II 133/17.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Prodajni zavod združenih tovarn barv, družba z o. z. Vpiše se namestnik poslovodje Kvar-tič Vekoslav, uradnik tvrdke Medič-Zankl v Ljubljani. Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931. •*.. (Firm 168 — Rg C III 264/5.) kiiši; i vse/l vrši- por •folog rafij ol/l-ali risbah, ix n* £ uje n aj scrlidn 9/še ki €9 #*«a ST-DIU LJUBLJANA DALMATINOVA 13 „ SjjuhltAmhi horu Točaj 9. marca 1931. Povpi a-še vanje Din Ponudbe Din DEVIZE. Amsterdam 1 h. gold. . 22-805 22-865 Berlin IM 13-5275 136575 Bruselj 1 belga 7-9387 Budimpešta 1 pengtt —•— 9*9272 Curih 100 (r 1094-4 ' 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9883 8-0183 London 1 fuut 276-25 277-0.) Newyork 1 dolar ... 56-74 56-94 Pariz 100 lr —•— l>23"02 Praga 100 kron _•— 168-R9 Trst 100 lir 298 13 298-3 ) foniidbeuoupiMuania Iiuzemska tovarna pletenin, bom-baževine in sukanca išče za tukajšnji trg v stroki vpeljanega, verziranega in solidnega zastopnika, predvsem v barvani, beljeni, škrobljeni in cvir-nati preji (Garn). Naslov^ zvedo člani Društva trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani v društveni pisarni v Trgovskem domu. Za nečlane pisarna ne posluje. Albert Scialom & Comp., Beograd, Karadjordjeva 67, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izvažajo zdravilna zelišča, zlasti takozvano »Feuilles de Belladonne«. Tvornice surovih kož in krzna, ki bi hotele imeti svojega zastopnika na Ogrskem, naj to javijo Zbornici TOI v Ljubljani. Za izvoz gob. Tvrdka Eriberto Sor-gato, Venezia, Čampo S. Agostino j 2296 (Italija) se zanima za nakup i večjih množin fižola, krompirja in gob. Interesentom se je s ponudbami obrniti direktno na prej imenovano tvrdko. Tvrdka J. Huber, Villandro-Chiusa (Italija) želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami (velečebe-larstvi), ki bi lahko izvozile iz Jugoslavije v Italijo večje množine medu. Tvrdke naj se obrnejo s svojimi ponudbami direktno na prej imenovano firmo. J Riu jimmih TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 2. marca 1981. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vršite kg Din 10—>20, II. 14—<18. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste Din 16—18, II. 14—18, III. 10—12, jezika 20—22, vampov 10—12, pljuč 6—8, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 25—30, loja 8 do 10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 23, II. 18, jeter 25-30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste Din 20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18—20, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 14, slanine ribe in sala 16, slanine mešane 15—16, slanine na debelo 15, masti 16—18, šunke (gnjati) 28, prekajenega mesa I. 28, II. 20—22, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 28. Drobnica: 1 kg koštrumovega mesa Din 14—15, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Don 8, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih Din 40, de-brecinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 30—32, .posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slamine 17—18. Perutnina: Piščanec večji Din 20, kokoš 25—40, ipetelin 25—30, raca 40, ne-pitana gos 80, domači zajec, manjši 4 do 10, večji 12—20. ltibe: 1 kg karpa Din 25—30, linja 35, ščuke 30—35, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10—15. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega 'masla 30—44, masla 36—40, Bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, 1 jajce 1—1-25 Din. Pijače: 1 liter starega vina Din 16 do 22, novega vina 10—14, 1 čaša piva 3 do 4’50, 1 vrček piva 4—4\50, 1 steklenica piva 550—6. Kruh: 1 kg belega Din 4, črnega 3-50, rženega 3-50, 1 žemlja 0‘50. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 12, I. 10, II. 8, III. 5—6, ena oranža 1—2, ena limona 0-75—1, 1 kg rožičev 8, fig 10—-12, dateljnov 24—40, mandeljnov 50 do 52, orehov 9—10, luščenih orehov 28, suhih češpelj 10—12. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 90—100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12, sladkorja v kockah 13-50, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4’75, naavdnega kisa %3, 1 kg soli morsKe debel© 2’BO, drobne 2’7o, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7’50,. 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. O na debelo Din 310—355, na drobno 3'75, št. 2 na debelo 280—325, na drobno 850, št. 4 na debelo 225—240, na drobno 325, št. 6 na debelo 185—200, na drobno 2-75, kaše 5—6, ješprenja 5—6, otroobov 1-50 do 2, koruzne moke 3—3’50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3-50. Žito: 1 q pšenice Din 200—210, rži 180—185, ječmena 180—190, ovsa 190 do 230, prosa 180—190, ko.ru we> 140—145. ajde 175—185, fižola ribničana 270, prepel ičar ja 280, 1 kg graha 8—10, 1 'kg leče 8—10 Din. Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona piemoga 4)60, 1 kub. m trdih drv 140 do 150, mehkih drv 70. Krma: 1 q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 70 do 75, slame 50—70. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate sol late Din 16, ajseriec 16, endivije 10—12, motovilca 18—20, radiča 10—16, poznega zelja 6—7, kislega zelja 3, ohrovta 6—7, karfi jol 6—8, kolera b pod zemljic 1-50—2, špinače 10—12, čebule 3—6, česna 8—10, krompirja 1—1"25, repe 0-75—1, kisle repe 2, korenja 2—3, peteršilja 6—12, zelenjave za juho 2—3. Motvoz Grosuplje Jomat slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in trvarna J- d. Grosuplje pri Ljubljani £ftrzoiavi: ŠKrispercoloniate JCjubljana — ‘Gele/on št. 2263 Ani Krisper Coloniale Lastnik: Josip Verlič Ljubljana 'Veletrgovina koloni* jalne robe. Zaloga špirita, _________ raznega iganja in ‘Velepražarna kave. • / « OO konjaka. Mlini za dišave. JJUnajSkCL Cesta JJ ‘Mineralne vode. ‘Gožna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Hill il n iiiiiiiiiiiiliiinijHl GUSTAV PUC LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 9 nasproti tobačne tovarne G.T.rte,lisko KI«P»«tVO Napeljava strelovodov po naj-novejšem sistemu Jamstvo za solidno Izvršitev Oblastno koncesijonirana in« štalacija vodovodov Oddelek za strokovnjaško Izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov I .KUVERTA«! HUB HANA I Kilrlo^ka t PVoidrsUi poM TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllllllllll 3 IVAN SLOKAN, STAVBENIK h* O O a o z Ul 0Q O a a o ima vnaprej svo|e obratovališče izključno v lastnih prostorih v Trnovem Kolezijska ulica 7 ter ni z gradbenim podjetjem v Študentovski ulici štev. 7 v nikaki zvezi Priporoča se vsem p. n. interesentom za naročila vseh v gradbeno stroko spadajočih del, katera bo tudi vnaprej Izvrševalo s priznano solidnostjo Prodajalka s trgovskim tečajem, 1 V*“letno trgovsko prakso, z znanjem nemščine, zmožna tu